TRGOVSKI LIST
Časopis a« trgovino, industrijo in obrt.
»aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v LJublJan' 5Jr»dnlStvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85*
l^te XIV.	Telefon	1552.	Ljubljana,	v	torek,	24.	novembra	1931.	Telefon	st.	2552.	Štev.	135.
Konstituiranje nove Zbornice
za
TOI
Za složno delo v skupni zbornici -- Odločna manifestacija predstavnikov obrtništva, trgovstva in industrije Dravske banovine za skupne
zbornice
(Kanec.)
Skupni davek na poslovni promet
1.
Način plačevanja skupnega davka.
Skupni davek se more tekom leta plačevati ali po vplačilih v gotovini in menicah ali pa po izdanih računih (fakturah).
Po § 6 zakona in členu 18. uredbe o skupnem davku je davkoplačevalcem na prosto dano, da si izberejo način plačevanja, dolžni pa so, da izbrani način prijavijo pristojni davčni upravi tekom meseca decembra t. 1. Izbrani način vplačevanja se tekom prihodnjega leta potem ne more menjati.
V primeri plačevanja z vplačilom v gotovini in menicah, se mora izvršiti plačilo davka najpozneje čez 20 dni, v primeru plačevanja davka po izdanih fakturah pa najpozneje čez 50 dni po preteku vsakega meseca.
Pravico izbire imajo samo davkoplačevalci, ki vodijo redne trgovske knjige, dočim plačujejo ostali davkoplačevalci davek med letom praviloma po prejetih vplačilih v denarju ali menicah.
n.
Upoštevanje storniranih kupčij. — Prištevanje sporednih stroškov.
a)	Za slučaje storniranja nabavke, kadar gre za povračilo že sprejetega plačila, odnosno za slučaje storniranja faktur, more davkoplačevalec iz. nos odškodnine za stornirani posel, katero je že prejel in od nje plačal davek analogno odredbi člena 10 zakona o davku na poslovni promet odbiti v prihodnji mesečni prijavi kakor tudi v prijavi o celoletnem prometu onega leta, v katerem se je storniranje izvršilo.
Na isti način se more postopati tudi takrat, kadar je davčni zavezanec
Davek na poslovni promet od popravil v čevljarski stroki
V skupnem davku na usnje je obsežen skupni promet z usnjem, vštevši kakršnokoli predelovanje usnja. Ponekod se je pojavil dvom, ali so s skupnim davkom na usnje pokrita tudi popravila v čevljarski stroki, ali pa čevljarji dolžni plačevati od popravil 1 % splošni davek na poslovni promet. Na inicijativo Zbrnice za TOI v Ljubljani je dravska finančna direkcija dne 12. novembra t. 1. pod. št. 137.696 odločila, da so čevljarji, kolikor niso kot mali obrtniki sploh oproščeni plačevanja splošnega 1% davka na poslovni promet, oproščeni tega davka od popravil, ker obstoje njihova dela izključno ali pa vsaj pretežno v porabi mate-rijala, ki podlega skupnemu davku do potrošnika (zlasti n. pr. usnje).
POOBLASTILO BANOM ZA NOVO DOLOČITEV KRUŠNIH CEN
Minister za trgpvino in industrijo je na osnovi določb paragrafa 10. zakona o prodaji pšenice v državi predpisal spremembo in dopolnitev uredbe o cenah kruha z dne 23. sept. 1931.
čl. 2. točka 1. uredbe o krušnih cenah v državi z dne 23. septembra 1931 se menja in se glasi:
Bani se pooblaščajo, da v poedinih krajih odobrijo spremembe osnovnih krušnih cen, pri čemer naj upoštevajo cene moke v trgovini na veliko v poedinih krajih ter režijske stroške za
zaradi računske pomote prijavil večji promet in plačal višji davek nego je bil dolžan.
b)	Davčna osnova za plačevanje skupnega davka za blago domačega izvora je odškodnina, prejeta v denarju ali v predmetih denarne vrednosti. Ako pa v kosmati odškodnini niso zaračunjeni sporedni stroški, se morajo še ti prišteti k odškodnini. Za sporedne stroške se smatrajo stroški pakovanja transporta, zavarovanja, zamudne obresti itd.
Prištevajo pa se ti sporedni stroški samo takrat v odškodnino za prejeto blago, kadar so v fakturi ali na katerikoli drug način dejansko zaračunani in kadar jih davkoplačevalec dejansko prejme.
III.
Na razna vprašanja, kako naj se izvaja tarifa o skupnem davku glede tarifnih postavk 373 in 374 (bombaževa preja), je ministrstvo za finance z odlokom z dne 13. novembra 1931 br. 79.675 nastopno pojasnilo:
Pod davčno tarifno postavko 373 spadajo bombaževa enožična preja, ki je namenjena za trgovino, dočim spada preja za industrijsko predelavo pod davčno tar. postavko 374. Opombo k tar. post. 373, da spadajo pod njo samo enonitne preje vštevši prejo št. 60, je tolmačiti tako, da je tudi tu mišljena preja za trgovske namene, dočim spada preja za industrijsko predelavo, če bi bila tudi preko št. 60, pod tarifno postavko 374.
Isto velja tudi za tarifne postavke 375 in 376.
Da bi v teh primerih ne bil prikrajšan erar, morajo stranke predložiti potrdilo zbornice, da dotična prediva niso namenjena za trgovino, ampak za industrijsko predelavo. Seveda se vse to nanaša samo na pro-izvodnike (fabrikante) in ne na navadne trgovce.
peko kruha. Na področju mesta Beograda predpiše spremembo minister za trgovino in industrijo.
Ta sprememba stopi v veljavo, čim se objavi v »Službenih novinah«.
VAŽNA POOBLASTILA FINANČNEMU MINISTRU.
Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju notranjega ministra predpisal in proglasil zakon o izpremembi čl. 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi.
Cl. 1. člen 15 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi se izpremeni in se glasi:
Finančni minister se pooblašča, da sme po potrebi s soglasjem predsednika ministrskega sveta povišati, znižati ali ukiniti uvozne ali izvozne carine za posamezne predmete, vendar mora to takoj predložiti narodnemu predstavništvu v naknadno odobritev, če takrat zaseda, drugače pa v roku 15 dni po sklicanju rednega zasedanja.
Cl. 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
IZVOZNIKI JABOLK, POZOR!
Neka velika francoska tvrdka se zanima za naša jabolka in hoče kupiti okrog 100 vagonov jabolk. Interesenti naj pošljejo ponudbe Upravi »Trgovskega lista«.
Sledili so nato referati:
O določbah novega obrtnega zakona
glede nastopa in izvrševanja obrtov je poročal zbornični tajnik g. dr. Pretnar. Iz njegovega poročila posne. mamo:
Vsega z novim obrtnim zakonom sicer nismo dosegli, kar smo od njega pričakovali, vendar je pa treba priznati, da je zakon tak, da nudi legalnemu obrtovanju zaščito, kakršne v večjem obsegu ne nudi noben obrtni zakon tujih držav. Novi obrtni zakon predelava sistematično tvarino, ki je bila doslej v naši obrtni zakonodaji raztresena po raznih zakonih in na-redbah. Izvrševanje domačega obrta je zelo omejeno. Obrtna pravila se dele v dve glavni skupini: na obrte, v katere je potrebno pooblastilo (dosedanji obrtni list) in na obrte, za katere je potrebno dovoljenje (doslej koncesija).
Splošni pogoji za nastop obrtov so v glavnem enaki, kakor po naših dosedanjih obrtnih predpisih. So pa nekatere važne izpremembe in važnejše novosti. Inozemci morajo imeti v splošnem dovoljenje bana, inozemske delniške družbe in zadruge pa dovoljenje trgovinskega ministra. Obrti se morejo redoma izvrševati tudi po poslovodji. Prehod od enega na drugi sorodni obrt je mogoč, če dotičnik položi mojstrski izpit. Novo glede koncesijoniranih obrtov je, da je za večje število teh obrtov predpisana položitev kavcije. Pravica za izvrševanje obrta preneha v primeru smrti, ako se obrt ne nadaljuje na račun vdove, odnosno otrok, z odjavo, z odvzemom, s končno razprodajo, v primeru, da se obrt ne začne v roku enega leta, ali če se za to dobo prekine obratovanje. Pridobljene pravice ostanejo v veljavi tudi potem, ko stopi v veljavo novi obrtni zakon. To velja tako za lastnike obrtov, kakor za njihove zakupnike.
Nato je poročal tajnik dr. Ivan Pless o socijalno-političnih določbah
novega zakona o obrtih. Uvodoma je omenil, da so kompilatorji novega obrtnega zakona pri izenačenju obrt-no.pravnih predpisov pokazali v polni meri stremljenje, da izenačijo in v čim večji meri spravijo v obrtni zakon tudi socijalno-politične predpise, ki se tičejo odnošajev med obrtniki, trgovci in industrij ci ter pomožnim osebjem. Sprejeli so v zakon cel niz določil, ki so bila doslej raztresena v raznih zakonih, naredbah in uredbah. Od velikega kompleksa socijalno-političnih določb, katere vsebuje novi obrtni zakon, se je dr. Pless dotaknil vseh najvažnejših, ki vsebujejo kako novost ali spremembo dosedanjega stanja. Govoril je o novih določbah za odpiranje in zapiranje obratovališč, nadalje o določilih glede službene pogodbe, kolektivnih pogodb in novih, važnejših določil za
ureditev službenega razmerja med delodajalci in delojemalci.
Z zanimanjem je zbornica sledila referentovemu poročilu o novi ureditvi službenega razmerja med delodajalci ter trgovskim in ostalim višjim pomožnim osebjem, zlasti o novih odpovednih rokih, konkurenčni prepovedi, odpravninah itd. Zanimivo je bilo zlasti poročilo o obveznem so-cijalnem zavarovanju obrtnikov in trgovcev. Referent dr. Pless je posebno podčrtal, da bo morala zbornica k posameznim vprašanjem, ki so odprta in prepuščena ministru, odnosno banu v rešitev, zavzeti svoje stališče in staviti konkretne predloge, da se uredijo tako, kakor zahtevajo interesi našega gospodarstva.
Ob koncu je poročal dr. Pless še o novih določbah glede
ambulantne trgovine in zbiranju naročil po potnikih
ter o predlogih, ki jih bo treba staviti, da se sedanji težki položaj domačega naseljenega trgovstva v čim večji meri zaščiti.
Poročilo sprejela zbornica z živahnim odobravanjem na znanje.
O odredbah o zaščiti domačega dela in podjetnosti
v novem obrtnem redu je referiral konceptni adjunkt g. dr. Koce. Uvodoma je postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročiti obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma samo pri domačih podjetjih. Ravno tako morajo država in samoupravna telesa in njih zavodi in ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejuje ta zakon in ki gredo na račun države, odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tem uporabljati materijal, ki je izdelan v državi. To načelo pa je oslabljeno s tem, da sme izjeme od njega dovoljevati v izrednih primerih trgovinski minister, odnosno ako gre za dela tudi še minister za socijalno politiko.
Zelo važna je odredba, da se računi o izplačilu nabav, odnosno izvršenih del morajo efektuirati, čim so predmeti, odnosno dela, licitacije izvršeni in po pristojnih organih prevzeti. Ako se izplačilo ne izvrši v roku treh mesecev, mora plačati država zakonite zamudne obresti, državni organ, ki je zakrivil zamudo, pa odgovarja materij elno in disciplinsko. Tu pogrešamo določb glede dolžnosti prevzema blaga po državi, kar mora storiti pravilnik. Ravno tako važne so odredbe, ki bodo določile samo proceduro vršenja licitacij.
Države, ki so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, so začele tekmovati z zvišanjem carin.
Uvoz je treba zlasti, ako je nepotreben, na vsak način zmanjšati. To je v interesu nas vseh, ker se s tem denar doma izrabi v poživitev našega
gospodarstva. Tudi letos smo v trgovini z Avstrijo za 56 milijonov Din pasivni. Kljub temu se je Avstrija s svojo devizno naredbo upala ovirati naš uvoz in ni dajala impor-terjem našega blaga na razpolago deviz za plačilo naših faktur. Pasivni pa smo, ker uvažamo iz Avstrije take izdelke, ki bi jih v veliki množini lahko pogrešali, deloma pa kje drugod naročali. .
H koncu svojega govora je g. referent omenil, da gre sedaj ponovno v skoraj vseh državah Evrope val agitacije za kupovanje domačih izdelkov. Zlasti v Angliji se je baš te dni z ozirom na bližajoče se praznike razvila cela propagandna vojna za nakup domačega blaga. Jasno je, da tudi mi moramo spoštovati delo naših rok. Prav je torej, ako se pričakuje od nas in to od vseh tako od oblasti in državljanov, da gremo po potih, ki nam jih je začrtal zakon in se tudi v praksi ravnamo po načelu svoji k svojim.
Strokovne organizacije in položaj zbornic
Poročila o strokovnih organizacijah in položaju zbornic po novem obrtnem zakonu je podal zbornični kon-zulent g. Fran žagar. V svojem referatu je podal bistvena določila novega zakona, ki se tičejo zadrug. V zakonu uveljavljen kolektivni sistem obrtnih zadrug ne ustreza docela potrebam našega obrtništva, ki stremi za strokovnim sistemom zadrug, ki je napram kolektivnemu vsekakor na višji stopnji. Možnost strokovnih zadrug priznava zakon trgovcem in industrij cem, ki se vsaj na našem področju za to pravico niso nikdar potegovali, odreka pa jo vsaj za bodoče obrtnikom, ki so stali vedno na stališču strokovnih zadrug, katere so na našem področju jako razvite.
V nadaljnem je poročal o zakonitih določilih novega zakona glede gospodarskih zbornic in povdarjal, da se je z novim zakonom delokrog zbornic jako razširil, ker predvideva obsežno sodelovanje zbornice pri izvrševanju tega zakona glede doseganja obrtnih pravic, glede nadzorstva nad zadrugami
Za skupne zbornice
V debati o tem referatu se je oglasil g. Josip Rebek in predlagal nastopno
resolucijo:
Ko se danes prvič sestajamo v novi sestavi v naši gospodarski zbornici, da si razdelimo delo, smatram da je treba predvsem, da ob osemdesetletnici naše gospodarske matice Zbornice za trgovino, obrt in industrijo manifestiramo za skupnost našega bodočega dela. Osemdesetletna praksa je dokazala, da je složno delo treh najglav-nejših panog gospodarstva trgovine, obrti in industrije pri malo dobre volje, ne samo mogoča, marveč tudi koristna in potrebna. Posebno pa nas je globoko uverila povojna doba, ko so nastopile nestalne gospodarske prilike, ki zahtevajo trajne čuječnosti, da se potrebe in koristi našega gospodarstva zaščitijo pred prenagljenimi zakonitimi in upravnimi ukrepi, da se pospešuje naše gospodarsko delo in obvaruje naša domača podjetnost pred kvarnimi pojavi in uplivi. Mi smo imeli tekom dolgih let zborničnega sodelovanja priliko spoznati, kako pogrešen je vsak gospodarski separatizem bodisi strokovni ali pa pokrajinski in zato tem globlje občutimo kako važno je, da to našo institucijo in kontinuiteto njenega delovanja obvarujemo v dosedanji celoti in jo skušamo izpopolniti do one višine, ki jo zahtevajo današnji časi.
Zato smatram, da je potrebno, da novo imenovana zbornica na svoji prvi seji na slovesen način manifestira za očuvanje in ohranitev zbornic, ki edine s svojim strokovnim delom lahko s polnim uspehom zastopajo interese našega celokupnega gospodarstva in s tem tudi delujejo za skladnost in solidnost interesov naše obrti, trgovine in industrije. Uverjen sem, da tako delo lahko vodi do trajnih uspehov in splošnega -gospodarskega ter socijalnega napredka.
Zato mi je čast predlagati slavni zbornici, da sprejme sledečo resolucijo:
Novo imenovana zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se ob svojem prvem sestanku z zmislu § 393, št. 2b novega obrtnega zakona izreka za ohranitev dosedanje oblike skupne zbornice, ker daje edino ta oblika možnost za vodstvo enotne in smotrene gospodarske politike.
Osemdesetletna izkušnja dokazuje, da more samo skupna zbornica kot predstavnica gospodarskega solidariz-rna v polni meri izpolnjevati po zakonu ji pripadajoče naloge in s pridom vršiti posvetovalno službo v gospodarskih vprašanjih. Gospodarski interesi posameznih panog so med seboj tako ozko povezani, da je njihovo enotno in solidarno zastopanje mogoče samo v skupnih zbornicah. Posebno smatramo, da je to potrebno v dobi sedanje težke gospodarske krize, ko zahtevajo prilike, da se delovanje zbornic stopnjuje v svoji intenzivnosti do najvišje mere, da se omilijo težkoče in neprilike, ki težijo naše gospodarstvo.
Resolucija g. Rebeka za skupne zbornice je bila sprejeta z naj večjim odobravanjem in živio-klici.
Nato je pa predsednik g. Ivan Jelačin ugotovil, da že to soglasno odobravanje pomeni sprejem resolucije, vendar pa daje resolucijo še formalno na glasovanje, pri katerem je bila seveda sprejeta soglasno.	»
Obenem je predsednik naznanil, da je sklical sejo odseka zavoda za pospeševanje obrti ZTOI, ki bo takoj po seji z naslednjim dnevnim redom:
1. Konstituiranje uprave zavoda.
2. Razgovor o prireditvah zavoda do konca leta 1931.
3. Razgovor o glasilu zavoda.
4. Slučajnosti.
Za omiljenje gospodarske krize
Zbornični član g. J. Lenarčič je stavil o ukrepih za omiljenje gospodarske krize naslednji samostojni predlog:
Nikdo danes ne more dvomiti,' da smo vsi stanovi v državi v tako hudi
gospodarski krizi, kakoršne v mirnih dobah še nismo doživeli. Ta gospodarska kriza se razteza na vse gospodarstvo, tako države same, kakor na vse pridobitne kroge bodisi kmetijskega, obrtnega, industrijskega ali trgovskega značaja. Hudo prizadeto je denarstvo in bati se je popolni zastoj vseh obratov, s tem pa se pojavi splošna brezposelnost v delavstvu in vseh podjetniških krogih. Kaj to pomeni za državo, ni danes še mogoče pravilno presoditi.
Naša na novo poživljena zbornica je po svojem ustroju poklicana, da se bavi z vsemi važnimi gospodarskimi pojavi, ki posegajo v delokrog zastopanih slojev in da izkuša vse ukreniti, kar se ji vidi izvedljivo za omiljenje krize ter predlagati državni vladi kakor parlamentu svoje nasvete.
Vse naše dnevno in strokovno časopisje oglasilo se je že z noticami in predlogi, ki so se bavili z navedenim problemom, kakor se je pač posameznim dopisnikom zazdelo potrebno, gledajoč raz njih raznih stališč. Ker je problem jako obširen in presega moči poedinca, zato je treba pretresati nasvete na skupnem posvetovanju članov iz vseh treh kategorij. V ta namen naj se danes voli odsek iz vseh treh oddelkov po 4—5 članov, ki imajo nalogo, da se v najkrajšem času snidejo v zborničnih prostorih in se tam na podlagi razmnoženega referata posvetujejo in stavijo pred-seuništvu primerne predloge za dalj-nje poslovanje.
V odsek, ki ga je predlagal g. Lenarčič, so bili na predlog predsednika zbornice soglasno izvoljeni naslednji gospodje:
Lenarčič, Dragotin Hribar, Krejči, Rojina, Heinrichar, Zadravec, Fran Kavčič, Bricelj, Rebek, Franchetti, Elsbacher, Josip Kavčič, Ivan Bahovec, Stane Vidmar in predsednik Jelačin.
Drugi samostojni predlog je stavil g. J. Zadravec in sicer glede ožjega odbora zavoda za pospeševanje obrti, ker je v tem odboru zastopana nekdanja mariborska oblast le po g.
f Janko Sajovic
Zopet je posegla neizprosna smrt v naše vrste in si izbrala za žrtev enega najodličnejših tovarišev. V Kranju je umrl po svojem javnem udejstvovanju širom Slovenije znani trgovec g. Janko Sajovic. Blagopokojnik je bil vzoren narodnjak in požrtvovalni narodni delavec. Udejstvoval se je v sokolstvu in si pridobil kot ustanovitelj Sokola v Kranju in bivši starešina gorenjske sokolske župe za razvoj sokolske misli na Gorenjskem velike zasluge. Poleg tega se je uspešno udejstvoval tudi v gasilstvu, bil dolgoletni načelnik gasilcev v Kranju in ustanovitelj Kranjske gasilske župe. Odlikoval pa se je tudi s svojim strokovnim delom v gospodarskih organizacijah. Bil je med ustanovitelji Gremija trgovcev v Kranju in njegov agilni odbornik od ustanovitve do svoje prerane smrti. Za velike zasluge v javnem delovanju je dobil visoka odlikovanja. Blagopokojnik je bil do ber človek in vedno pripravljen vsakomur pomagati. Njegovi številni prijatelji in znanci v gospodarskih krogih oliranijo pravo gorenjsko korenino v najboljšem pomenu besede ‘trajno' v najsvetlejšem spominu.
Preostalim naše iskreno sožalje!
Sveže naj fine še norveško
ribje olje
iz lekarne
Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
$lludk.DOUOHM!lldllL
   i ■ BMoa—e=y1 n«»i m Ti	n
Vsa podjetja, ki izdelujejo samotno opeko in druge Samotne izdelke, dalje lončarske izdelke vsake vrst, kamniton-ske izdelke, trpežne, nepregorljive cevi in druge enake take izdelke, se opozarjajo na trpežno glino, katera se vsem interesentom nudi pod ugodnimi pogoji v vagonskih množinah.
Interesent je in lončarji se naj obrnejo na naslov >Dragotin Korošec, stavbeno podjetje, Šmartno ob Paki«.
Danilo Popovič, trgovina niješovite robe, Otočac, želi stopiti v stik s tukajšnjimi tvrdkami, ki se bavijo s prodajo krompirja in fižola.
IZVOZ GRADBENEGA LESA V JUŽNO SRBIJO
V južni Srbiji vlada veliko povpraševanje po gradbenem lesu. Vendar bi po dobljenih informacijah vsaj za začetek, dokler slovensko blago ne pridobi trga, morale naše tukajšnje trvrdke dobavljati gradbeni los franco nakladalna postaja po sledečih cenah: Deske in late vseli dimenzij 4 m dolge I-1II po bosanski uzanci in sicer 1 kub. meter 330 Din. Za štafle kakor gori 1 kub. m 460 Din, brodarski pod 500 Din. betonski los 310 Din.
Interesenti se opozarjajo, da je pri višjih cenah konkurenca nemogoča, ker je tovornina visoka, saj znaša 210 Din za 1 kub. m. Kot odjemalci pa pridejo v poštev tudi Grčija in Albanija
Golčarju, zato pa predlaga, naj ostane poseben sosvet obrtno pospeševalnega zavoda za mariborsko okrožje v Mariboru tudi nadalje v akciji pod vodstvom zadružnega komisarja gosp. Založnika in predsednika obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureša, kar je zbornica soglasno sprejela.
Ker ni bilo drugih predlogov je predsednik g. Jelačin opozoril zborovalce, naj samostojne predloge pred-lože za prihodnjo plenarno sejo vsaj doc 5. decembra in naj pogosto pošiljajo gospodarska poročila z vseh panog, ker se bo prihodnja seja vršila že v prvi polovici prihodnjega meseca.-Zahvalil se je za udeležbo in ob 12. zaključil plenarno sejo, ki je v resnici izredno uspela.
Mednarodna družba niklja, ki ima na
svetovnem trgu niklja monopomo stališče, je imela v tretjem letošnje ji i četrtletju samo še 650.000 dol. čistega dobička proti 2,010.000 in 5,630.000 dol. v odnosnem četrtletju let 1930 in 1929.
Število poravnalnih postopanj v Češkoslovaški je padlo od 279 v septembru na 262 v oktobru, obratno v razmerju do lanskega leta, ko je število naraslo od 314 na 346.
Vlada Južne Afrike namerava uporabiti antidumpingearino pri vsem onem blagu, ki se uvaža iz dežel brez zlate vrednote, v kolikor trpi južnoafriška industrija vsled močne konkurence tega deportiranega blaga.
Prva Praška Meščanska pivovarna razdeljuje iz čistega dobička v znesku 3,075.000 Kč dividendo 220 Kč.
Mednarodni trg jajc je z malimi izjemami zelo miren. Prevelika ponudba v konservah vpliva naravno tudi na trg svežih jajc. Samo ostrejše vreme bi moglo prinesti zboljšanje.
Brezposelnih na Dunaju je nad 90 tisoč, za dobrih 8000 več kot lani ob tem času. Mišljeni so seveda le podpirani brezposelni.
Vse monopole v Turčiji hoče vlada fuzionirati in je imenovala v ta namen posebno komisijo. So pa to monopoli tobaka, špirita in administracije carinskega pregledništva.
Obtok bankovcev v Nemčiji je v znesku 4454 milijonov mark krit v zlatu in devizah s 26-7 odstotki proti 27-8%> v zadnjem izkazu Državne banke.
Praška Osram d. d. izplačuje iz čistega dobička v znesku 1,200.000 Kč 10-odstotno dividendo (lani 12-od. stotno) ali 50 Kč.
Obtok bankovcev v Avstriji je po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15 t. m. v znesku 1046 milijonov šilingov krit v zlatu in devizah z 28-51 odstotki.
Brezposelnih v Angliji je bilo vpisanih 9. t. m. 2,684.000, to je za 27.000 manj kot teden prej.
Obtok bankovcev v Jugoslaviji je bil po izkazu Narodne banke od 15. t. m. v znesku 5211 milijonov dinarjev krit v zlatu z 28 89 odstotki, v zlatu in devizah s 3719 odstotki.
Privilegirano Trgovsko agenturo Jugoslavije v Berlinu je trgovski minister razpustil in prevzame njene posle berlinsko jugoslovansko poslaništvo.
Balkanska trgovska zbornica v Carigradu je prvi vidni zaključek druge Balkanske konference. Dobila bo podružnice in ekspoziture v vseh važnejših mestih Balkana. Njena naloga obstoji v izgraditvi gospodarskih stikov med balkanskimi državami, v stabilizaciji cen, rešitvi carinskih vprašanj, ureditvi prometnih vprašanj, olajšanju omej nega prometa itd.
Priporoča se
Gregorc & Ko,
Ljubljana
Velelr govina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega fganja in Špirita.
felclon 22-46 Brzojavi: Gregorc
Zahtevajte špeoijalne ponodbej
Format opeke v Jugoslaviji bo od 1
januarja 1932 naprej 25 X 12 in 5 X 5-5 cm in se bo leta 1932 izdelovala le opeka tega formata. Dosedanji formati se bodo pripustili le za poprave in za prigraditve.
Zunanja trgovina Francije izkazuje za prvih deset letošnjih mesecev deficit 10.562 milijonov frankov proti deficitu 7572 milijonov frankov v istih lanskih mesecih.
Avstrijske bombaževe predilnice bodo mogle vzdržati obratovanje le še šest tednov, če si ne bodo mogle nabaviti ob pravem času deviz za nakup bombaža.
I Indusftrijalci in trgovci!
SREDSTVA ZA RAZTOPITIV
prodala „ACETIK“ O. O., Zagreb, Boškovičeva ulica 33, telefon: 60*72
Esterovo sredstvo za raztopitev Methylaceton
Specijalno sredstvo za raztopitev .Methylaester
Sredstvo za raztopitev v vodi Netopivo
in to:
Methylaethylketon
Aceton čisti
Aceton tehniški
Methylacetat 85°/* i 100°/o
Ethylacetat (Essigather) 85°/« i 100°/o
Prophylalkohol
Prophyiacetat Amylalkohol Amylacetat 85°/« i 180“/« Buthylalkohol Buthylacetat
Varčujmo na pravem mestu!
V zadnjem času se je v navodilih, kako naj se izvede varčevanje v samoupravnih proračunih, ponovno omenjalo tudi službene prejemke samoupravnih (občinskih) nameščencev. Službeni prejemki občinskih nameščencev naj bi se po teh navodilih docela izenačili s prejemki državnih nameščencev. Po besedilu navodil gre tam, kjer občina plačuje svojim nameščencem višje prejemke nego država, za znižanje na izmero prejemkov državnih nameščencev.
V naši javnosti so posebno gospodarski krogi ponovno zahtevali, da se izvede v samoupravnih gospodarstvih skrajno varčevanje. Gospodarski krogi so v akciji za izvedbo varčevanja stavili tudi konkretne predloge, vendar pa ti predlogi niso šli tako daleč, da bi zahtevali znižanje prejemkov občinskih nameščencev, kjer ti presegajo prejemke državnih nameščencev. Gospodarski krogi stoje in bodo vedno stali na stališču, da je vsak delavec vreden svojega plačila in da mora za svoje delo prejeti toliko, da more on in njegova družina stanu primerno izhajati. Ali in v koliko pa so državni nameščenci primerno plačani, je pa, če beremo uradniška glasila in čujemo, koliko
znaša plača tega ali onega uradnika vsekakor, da rabimo naj milejši izraz, najmanj sporno.
če motrimo razne občinske proračune, pač hitro opazimo, da v večini primerov službeni prejemki ne tvorijo takih izdatkov, da bi bistveno vplivali na višino občinskih bremen, ako izvzamemo sporadične primere, v katerih je število nameščencev res veliko. Vendar pa tudi v teh primerih ne gre vedno toliko za hipertrofijo občinskih nameščencev, kakor za dejstvo, da se posli prenešenega delokroga od dne do dne množijo in morajo občine imeti pač toliko nameščencev, da morejo svoje posle tekoče odpravljati.
Ob priliki, ko postaja aktualno vprašanje, da se službeni prejemki občin, nameščencev reducirajo, smo smatrali za potrebno, da ugotovimo, da gre taka redukcija preko intencij gospodarskih krogov, ki stoje slejko-prej na stališču, da bo imela akcija za varčevanje samo takrat popolen efekt, če bodo občine v smislu navodil v sedanjih težkih časih res prenehale z večkrat vsaj trenutno še ne aktualnimi in potrebnimi investicijami na račun tekočih izdatkov, temveč bodo bremena iz teh investicij krile z dolgoročnimi posojili, kajti o popolni ukinitvi investicij pač ne | more biti govora, če se noče gospo-! darstvo še bolj izpodrezati.
Konkurzi in poravnave
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvorjenih in odpravljenih kou-kurzih in prisilnih poravnavali izven konkurza za čas od 11. do '20. novembra 1931.
A. 0TV0RJENI KONKURZI:*
Dravska baoviila: Feldman Edvard in Feldman Komet ar Meleta, Meža; Hrastnik Angeloslav, Ljubljana; Škrbine Jakob, V-ižmarje.
Savska banovina: Filipovič Vladimir, Sl. Brod; Keršek Mirko, Zagreb.
Dunavska banovina:	Ilič Milivoj,
Smederevo; Lisi Adolf, nasl. Hanas Ma-dalena, Soinbor; Popovič A. Ljubisav, Rabvov; Prokič Sreten, Smederevo; Trejer Franjo, Temerin.
Moravska banovina:	Bogojevič M.
Dragič, Kraljevo; Mojič Gojko, Niš.
B RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Dravska banovina: Brumec Anton in Hana, Celje; First Asta, Ivanjkovci pri Ormožu; Hlus-tik Ludvik, Maribor; Stossl Maks, Celje; Turk Vlasto, Ljubljana.
Savska banovina: Aram Ivan, Plitvice; Bukovinac Hinko, Ogulin; Graber Rudolf, Bjelovar; »Pa m uk« k. d. Zagreb; Pavelič Ivana i Miroslav, Zagreb; Steiner Brača, Bjelovar.
Primorska banovina: Bekavac Ante, Zeževica Gornja; Hadžiavdič Husein Husin, Gornji Vakuf; Hadžiabdič Meh-med, Gornji Vakuf; Valle G. B., Split.
Drinska banovina:	Alkalaj	M.	Isak,
Bijelina; Kabiljo Jakob, Bijelina.
Dunavska banovina:	David Jovan,
St. Sivac; Dragin G. Radivoj, Senta; Feingold Bela, Bačko Petrovo selo; Fi~
Dunavska banovina: Binenfeld Herman, Senta, Janele Geza, Novi Sad, Štamparija Sv. Antuna, Subotica.
Moravska banovina: Rajčevič Malič i Mika Malič, Čuprija.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu,-
** Vzrok, zakaj je bilo pc stopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu.
RO>LEX
knjigovodstvo
VSAK DAN BILANCA
„KARTOTEKA“ d. z o. z. Liubljana, Selenburgova 6/1
Telefon štev. 33-38
šer S. K on Irma, Ču-rug; Frank Paja, Subotica; Gama Inda, Senta; Krstič Stevan, Vel. Bečkerek; Milutinovič Milovan, Subotica; Panesko Vaso, Bela Crkva; Pitišec i Stanišič, Novi Sad; Radovič Brača, Vel. Kikinda.
Vardarska banovina: Djundjevič Din-če, Veles; Pance Hi'isto Hadži Kimovič, Južna Vinica.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Antič i
Markovič, Beograd; Sandel Jožef, Beograd; Vidas Leon »Golub«, Beograd.
C. ODPRAVLJENI KONKURZI:**
Dravska banovina:	Martin Ferdo,
Dol. Prekopa; Midorfer Blažič, N ob o mesto; Vale Edvard, Laško; Zechner Ana, Maribor.
Savska banovina: Einhorn Lujza, Koprivnica; Mustič Brača, Križevci; Sinajski Adolf, Gjurgjevci.
Primorska banovina:	Muslimanska
zemljoradnička zadruga, Gacko.
Drinska banovina:	Djurič Milinko,
Valjevo; Nikolič Petar, Valjevo.
Zetska banovina: Vukašinovič Miraš, Prijepolje.
Dunavska banovina: Denič S. Rosa, Kragujevac; Marjanovič Borisav, Laza-revac; Markovič D. Aleksej, Požarevac; Miloševič Dragoljub, Kragujevac.
Moravska banovina: Bračina Dobro-slav, Rašnja; Jovanovič Milisav, Bračin; Petkovič Zd. Milorad, Jagodina; Rašič Nikola, Jagodina; Tomič Kosta, Gnjilan.
Vardarska banovina: Dimovič Miša,
Beograd, Zemun, Pančevo: Alkalaj M. Brača, Beograd.
D ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina:	Lowy	Emanuel,
Novska.
Primorska banovina: Morič Marko Ni-kolin, Knin.
XVI. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Žiilcc v Savinjski dolini, dne 21. 11. ličil.
V minulih tednih je zopet oživela kupčija in je bilo vnovič prodanih kakih 2000 starih stotov po 6 do 7 in pol dinarja za 1 kg. Večina tujih nakupovalcev je že odpotovala. Najbrže se pa bodo še vrili, do pokupijo še neprodane ostanke hmelja. V javni Ozname-novalnici za hmelj se je do danes sigiu-ralo 2443 težkih bal po 150 kg. — Društveni odbor.
Prva angleška carinska uredba:
50°/«» vrednostne carine Zakon o ukrepih proti nepotrebnemu uvozu, s katerim se hoče Anglija zavarovati pred poplavo z inozemsko robo radi napovedanih carin, je bil v petek od obeh zbornic sprejet in je takoj stopil v veljavo.
Že v noči od petka na soboto je izšla na podlagi tega zakona prva uredba, ki uvaja 23 blagovnih grup, katere vse podpadajo 50% carini, ki se računa po vrednosti blaga. Ta uredba stopi v veljavo že to sredo, torej jutri. V omenjenih 23 blagovnih grupah je naštetih več sto predmetov; naj navedemo tukaj nekaj blagovnih grup, ki torej morajo sedaj plačati uvozno carino: kuhinjska posoda, stekleno blago, pohištvo, radio-aparati, nogavice- iz svile, žepni robci, konfekcijska roba, rokavice, papir, gumijevi podpetniki, parfumi, kosmetični in toaletni predmeti itd.
Tako vidimo, da je Anglija v praksi začela že izvajati carinsko zaščito. Snowden, večni zvesti pristaš načela svobodne trgovine, je izstopil iz nacijo-nalnega kabineta že takoj po volitvah, ker je vedel, da ne bo mogel vztrajati na svojem stališču, vendar pa ni hotel, da bi sam delal proti svojim načelom. Zvišanje, odnosno boljše, uvedba zaščitnih carin v Angliji pa ne bo brez posledic in se že druge države pripravljajo, da zapre ali vsaj otežkočijo uvoz angleškega blaga.
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično anali ob leke, klobuke itd.
Skrobi in aveilolika srajce, ovratnike in manšete. Bere, suši, monga in lika domače perilo	________
tovarna JOS. REICH.
Ustanovni občni zbor društva Trgovski kolegij v Celju
Pripravljalni odbor društva »Trgovski kolegij« v Celju sklicuje za 23. novembra t. 1. svoj ustanovni občni zbor, ki se bo vršil ob 11. uri predpoldne v klubovi sobi hotela »Union« v Celju. Občnega zbora se udeležijo lahko samo člani po svojih zastopnikih, ker so za redne člane sprejete le trgovske organizacije in javne korporacije. Poleg rednih članov sprejma društvo tudi fizične osebe, katere se uvrščajo v vrste utemeljiteljev, pospeševateljev ali podpornikov društva. Utemeljitelji so oni,, ki se obvežejo plačati enkraten prispevek 50.000 Din, pospeševatelji 10.000 dinarjev, podporniki pa 1000 Din.
Društvo ima namen, zbirati potrebna denarna sredstva za zidanje poslopja, v katerem bo nameščena dvorazre-dna trgovska šola, trgovska nadaljevalna šola in eventualno še drugi strokovni tečaji, predvsem pa internat za dijaštvo, kjer bo učeča se mladina z vsem preskrbljena.
Občni zbor sklepa veljavno, če st« navzoči dve tretjini zastopnikov članov,* v slučaju nesklepčnosti pa se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih zastopnikov.
Vpisale so se nastopne firme:
Sedež: Boh. Bistrica.
Besedilo:	»Triglav-auto«,	družba	z
o. z.
Z notarskim aktom z dne 23. septembra 1931. se je izpreinenil odstavek »Če-lrtič« družabne pogodbe.
Osnovna glavnica družbe se je zviša-, la od 60.000 Din na 200.000 Din. Povi-, šana osnovna glavnica je popolnoma vplačana.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 3. oktobra 1931.
Firm. 891 - Rg C IV 279/2,
*
Sedež: Ježica pri Ljubljani.
Besedilo: Produkta, tovarna za kis* družba z o. z.
Z notarskim zapisom od 31. avgusta 1931. izpremenila se je točka 8. družabne pogodbe.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 17. septembra 1931.
Firm. 833 — Rg C III 61/7.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Zadružna založba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Udovič Josip in Vuk Ivan, vpišeta pa nova člana načelstva: Pretnar Fran, višji knjigovodja Mestne hranilnice v Ljubljani, in Kobler France, ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. septembra 1931.
Firm. 845 — Zadr. VII 266/14,
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Hranilnica Dravske banovine v Ljubljani.
Izbriše se Hauffen Josipu podeljena piokura.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. oktobra 1931.
Firm. 929 — Rg A IV 143/12.
♦
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: >Nova Jugomctalija«, družba, z o. z. za izdelovanje pločevinastih in kovinastih izdelkov v likvidaciji.
Izbriše se likvidator Vrhunec Valentin.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 10. oktobra 1931. Firm. 916 - Rg C III 140/8.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: H. Weber & Co., družba z omej. za v.
Izibriše se pošlovodkinja Hani Weber.
Deželno	kot	trg.	sodišče v	Ljubljani,
odd.	III.,	dne	3. oktobra	1931.
FiTm 890 — Rg C III 158/7.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo:	Zadružna banka v Ljub-
ljani.
Izbriše se ravnatelj s prokuro Vilhar Franjo.
Deželno	kot	trg.	sodišče v	Ljubljani,
odd.	III.,	dne	31. oktobra 1931.
Firm. 901 — B I 165/11.
♦
Sedež: Preserje pri Ljubljani. Besedilo: Pristavec & Golja, lesna industrija, družba z o. z.
Glasom notarske odstopne pogodbe in pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 26. septembra 1930., opr. št. 17.127, dne 12. septembra 1931., opr. št. 18.078, se je izprernenila osnovna družbena pogodba te družbe v točki »Prvič«, dodala pa isti točka »Enajstič«.
Firma družbe se odslej glasi: »Pristavec & Co, lesna industrija, družba z o. z.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. 111., dne 19. septembra 1931. Firm 840 — Rg C IV 215/3.
*
Sedež: Škofja Loka.
Besedilo:	Tovarna klobukov šešir,
d. d. v Škofji Loki.
Zaznamuje se na občnem zboru dne 10. septembra 1931. sklenjeno znižanje delniške glavnice od 2,500.000 Din na 500.000 Din.
Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. oktobra 1931. Firm. 868 — Rg B II 1/11.
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. novembra t. 1. ponudbe glede dobave pisarniškega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. novembra 1.1. ponudbe glede dobave 70 m2 bakrene pločevine; do 7. decembra t. 1. pa glede dobave 260 komadov električnih žarnic in 1 zračnega kladiva. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg portland-cementa — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bencina. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra
t. 1. ponudbe glede dobave jamskega orodja in matičnih vijakov. - Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 9. decembra t. 1. ponudbe glede dobave ročic. - Komanda III. armijske oblasti v Skoplju sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave orodja in naprav za pekarne. — (Predmetni oglasi l natančnejšimi podatki 'so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. novembra t.). ponudbe glede dobave 30.000 kg ovsa-— Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 30. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 m3 plohov za žage. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 3. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 12000 komadov krajnikov. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 pol krovne lepenke.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. decembra I. 1. ponudbe glede dobave cevi. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. decembra t. 1. glede dobave 1000 kg hidrofilnega kinina; dne 8. decembra t. 1. glede dobave 2000 kg kokosovega mila; 10. decembra t. I. glede dobave 405.000 komadov zamaškov iz plutovine; dne 12. decembra t. 1. glede dobave raznih zdravil; dne 15. decembra t. 1. pa glede dobave 1500 kilogramov glicerina. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) — Dne 15. decembra t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani direktna pogodba glede dobave 4000 kg masti. —. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 1300 kg koruznega zdroba; do 30- nov. t. 1. pa glede dobave 150 m3 rečnega gramoza in 30.000 kg portland-cementa. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 2. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 negašenega apna. — Direkcija državnega rudnika Senj-ski Rudnik sprejema do 7. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 100 in3 hrastovega lesa in 5000 kg mineralnega strojnega olja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) — Rok za vlaganje ponudb glede dobave raznega orodja Minerski komandi v Kumboru, ki je bil določen za dan 15. novembra t. I., je podaljšan do 30. novembra t. 1-
boru
Tefiaj 23. novembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	2267-18	2274-02
Berlin 100 M		— ■—	—•—
Bruselj 100 belfl ....	783-74	786-10
Budimpešta 100 pemrO	—‘—	—•—
Curih 100 fr		1098-45	1101-75
Dunaj 100 šilingov . . .		
London 1 funt		207-19	214-69
Ne-wyork 100 dolarjev .	5039-14	5656-14
Pariz 100 fr		221-28	221-94
Praga 100 kron 		167-51	168-01
Stockholm 100 Šved. kr.	- • —	_ •—
Tr*t 100 lir		288'52	294'52
useh vrst eno- m večbarvne
Jugografika
Liubljana, Sv. Petra nasip 23
Jrjiu poročili
Tržne cene v Mariboru dne 15. novembra 1931. 1 kg govejega mesa I. 12 do 14 Di, II. 8—10, lil. 6—7, jezika svežega 14—16, vampov 4—7, pljuč I do ti, ledvic 10—15, jeter 4—8, možganov 14—20, parkljev 4—5, vimena 5 do 6, loja 1’50—7. — 1 kg teletine I. 12—16, II. 8—10, jeter 14—20, pljuč 10 dol 4. — 1 kg prašičjega mesa 10—22, sala 13—17, črevne masti 7—12, pljuč 7—10, jeter 8—10, ledvic 14—20, glave 6—10, nog 5—8, slanine sveže 12—IH, papricirane 15—20, prekajene 15—20, masti 16—18, prekajenega mesa 14 do 22, gnjati 22—26, prekajenih nog 5—7, prekajenega jezika 20—26, prekajene glave 6—12. — 1 kg ovčjega mesa 8 do 10. — 1 kg krakovskih klobas 14 do 30, debrecinskili 14—24, brunšviških 12 do 20, pariških 20—26, posebnih 16 do 25, safalad 16—25, hrenovk 20—25, kranjskih 28—30, 1 kom. prekajenih 3 do 4'50, 1 kg mesenega sira 20—26, tlačenk 14—20, salame 70—80. — 1 kg konjskega mesa 1. 4, II. 2. — i komad konjske kože 80—100, 1 kg goje ve kože 6-50—7, telečje 9—10, svinjske 3—3-50, gornjega usnja 52—80, podplatov 40 do 47. — Piščanec majhen 10—14, večji 25 do 35, kokoš 30—40, raca 16—IjO, gos 50—70, puran 35—70, zajec domač, majhen 6—20, večji 25—35. — Jerebica 10 do 12, kljunač 15—16, fazan 18—22, zajec 20—30, 1 kg srnjaka 10—12. — 1 kg krapov 20—22, morskih rib 16—38. — 1 liter mleka 2—3," smetane 10—12, 1 kg surovega masla 28—30, čajnega masla 36—48, miasla kuhanega 30, ementalskega sira 60—80, polemental-skega 32—40, trapistnega 18—34, grajskega 24—32, tilskega 30—32, parmezana 80—ICO, sirčka 8—10, eno jajce 1-25—1'50. — 1 liter novega vina 6—10,
starega 16—24, črnega 9—14, piva S', ena steklenica piva 5—5’50, en sodček (25 I) piva 150, 1 liter žganja 30----5, ruma 36—56, sadjevca 3—4, pokalica 1-50—2-50. — 1 kg belega kruha 4-40, polbelega 3'80, črnega 3"10, ena žemlja 0-50. — 1 kg jabolk 3—5, pusšenih sliv 8—12, grozdja 4—7, 1 liter kostanja surovega 1‘50—2, pečenega 4—6, L kg hrušk 4—5, ena limona 0'50—1, ena oranža 1-50, 1 kg rožičev 6, smokev 6 do 10, mandeljev 42—56, orenov 6, luščenih 20—24, rozin 16—24, maka 12 do 16. — 1 kg kave 1. 40—90, II. 36 do 64, pražene 1. 44—94, II. 44—58, caja 60—250, soli 2-50—2-75, popra ce-
lega 40—52, mletega 40—52, cimeta 52 do 60, paprike 32—52, testenin 7"b0 do 18, marmelae 16—36, pekmez 9—10, medu 14—24, sladkorja v prahu 14’50 do 15, v kristalu 13—13'50, v kockah 14-50—15, kvasa 34—40, škroba pšen. 12—20, riževega 18—25, riža 3—12, 1 1 kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 4—8, -olja olivnega 16 do 20, bučnega 12—14, špirita denal
9—10, 1 kg mila 11—16, sode 1-80—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—20. — 1 kg pšenice 2-25—2-50, rži 1-70 do 250, ječmena 1’60—2, ovsa 1-75—2-50, koruze 1"50—2, prosa l-50—4, ajde 1’50 do 3, fižola 1-75—3, graha 12—14, leče
10—12. — 1 kg pšenične moke 00 4-20 do 4-50, 0 4-20—4-50, 1 4-10, 2 3'80 do 4, 4 3‘50—3‘85, 5 3"25—375, 6 3—3"65, 7 2-25—3-50, ržene moke I. 3'20—3'50, II. 3—3-25, prosene kaše 3'75—5, ječ-menčka 3‘50—15, otrobov 1—2, koruzne moke 1-70—2-70, koruznega zdroba 2’30—4, pšeničnega zdroba 4-50—5, ajdove moke št. 1 5'50—6, 2 3'50—5, kaše d550—6. — 1 q sladkega ali kislega sena 80—90, otave 70—75, ovsene, pšenične ali ržene slame 60—65. — 1 kub. meter trdih drv 100—112, menkih 90 do 100, premoga trb. 40—44, velenj. 24 do 28, 1 kg oglja 2, koksa 0-75—1, 1 liter .petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7. — 1 kom. glavnate salate 0'50—1, endivije 0-50—1-50, 1 kup. motovilca 1, radiča 1, 1 glava poznega zelja 1—2, ohrovta 1—3, 1 ko-■nad karfijota 2—10, 1 kup. špinače 1, i šopek peteršilja 0-25, 1 komad zelene 0-50—2, 1 šopek zelenjave za kuho 0-50, 1 kg čebule 4—5, česna 10—16, 1 kom. pora 0‘25, 1 kup. navadnega korenja 1, rdeče pese 1, repe 1, kolerabe 0-50—1.
t
Gremij trgovcev v Kranju, naznanja tužno vest, da je danes umrl soustanovitelj in odbornik gremija, tovariš
JANKO SAJOVIC
imejitelj reda Jugoslov. krone IV. st., Sv. Save III., IV. in V. st. ter zlate kolajne za državljanske
zasluge.
Predragemu tovarišu, vzglednemu in požrtvovalnemu gospodarju ohranimo časten in svetal spomin.
Pogreb blagopokojnika bo v sredo, dne 25. novembra ob V2 4 popoldne iz hiše žalosti.
V Kranju, dne 23. novembra 1931.
Načelstvo Gremija trgovcev v Kranju.
) V N
— «• ,*<'•••	•••	.	r	••	-	••	•	>
mhjml:Pqovsh, uradne,mklarhi. -fUT ne .časopise, knjige, večbar ^^mUisk hitre in pečeni!
TISKARNA MERKUR
L1U B11 AN A ,G R EGORfclčE VASI&3
1	1 M. ROK prevažanje blaga in 1 pohišiva Ljubljana I Dunajska cesta 29
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe čJvczzi Jelačin	
Ljubljana Zaloga svete praiene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenikt	
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Vrfoviko - loduitrijiko d. d. >MEIKU*< kot ladajatelja In tlikarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.