Posamezna Številka Din 1.
Št. 7.
V Ljubljani, v sredo 9. januarja 1924.
Poštnina v gotovini
Let®
NARODNI DNEVNIK
Izhaja vsak dan ziutraj, izvttmši pondeljke. Mesečna naročnina:
V	Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25.
Neodvisen političen list
-------------n--------------
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor Račun pri poštnem čele. uradu št. 13.633.
Slovenska iurnalistika.
Dolžnost do javnosti nas sili, da iz-pregovorimo par besedi tudi o naši /.unalistikai. pa čeprav se s tem izstavljamo očitku, da hočemo biti sodnik v lastni zadevi.
Toda prevelika je naša odgovor-aost pred javnostjo, da bi mogli in smeli molčati, če vidimo mi in vsa na-§a javnost, da je slovensko časopisje na napačni poti, da se je izneverilo svojim tradicijam.
Borec kat’ eksohen je bil nekdaj slovenski žuraalist in kar je smatral za pravo, to je brezpogojno zagovarjal in nobene grožnje, nobene kazni ga Jiiso mogle preplašiti. Zato pa je tudi iz slovenskega časopisja izžarevala v narod ona bojna sila, ki je povzročila, da ni naš narod nikdar padel duhom, temveč da je doživel sijajno dobo taborov in vse naše poznejše velike zmage. Ni poznal ozirov na lastno komo-'4iteto slovenski žumalist, zato jih ni Poznal rudi narod in zato se je dvigalo naše časopisje, zato se je dvigal naš narod.
Danes pa pričenja častiti slovensko časopisje tudi stališče komoditete, danes se pričenja pozabljati na bojno nalogo časopisje in zato pada tudi sila naroda, zato doživljamo vedno bolj *alostne dogodke.
Kar se še ni nikoli v slovenski politični zgodovini dogodilo^ to se je dosodilo sedaj. Slovenska stranka se je z besedo zavezala, da izpolni svojo obvezo in kljub temu ne izvrši besede.
In noben slovenski list ne nastopi '?r°ti temu besedolomstvu, temveč vsi noJče, ko da bi hoteli reči, tudi nam žna to še dobro priti.
FJač pa se skuša besedolomstvo za-
sovariati s tem, češ da se u lahko
*	uml jivih vzrokov« ni mogla v pogodbo
-■pTejčti točka, da nosi vsaka stranka
Polovico stroškov. Bili bi v resnici zelo
in tu£h Ponosni, če bi se pri nas
hni V,0liven ^ tako idealno, da bi
rfi'en+° ni stroški izključena. Argu-
dniffA 'l V ,rfnici	^ab,	da m
rid lnim • a^, Prikrita “"■e« z Junico” iznajdljivostmi izbrisati res-
ln dogodilo se je dalje, da je slovenski časopis ukradel neki dokument »n da ga je priobčil na način, ki je pomenil samo grdo mistifikaeijo javnosti. In zopet molči vse naše časopisje
d° *SloveQSk^ga Naroda« Ah je mar mistifikacija pri nas deželna navada?
Doživeli smo dalje te dni, da sta bda	dva	obrekljivca,	ker sta
kandidatu tik pred volitvami javno očitala kenfidentstvo. Niti najmanje ni-sta mogla dokazati fcontideatstva kljub tenru pa pride »Slovenec* s predlo-aom, da se imenuje v bodočem kon-iident po slovenska »Ažman«, po imenu obrekovanega.
In zopet molči naše časopisje in gre preko tega podlega strankarskega izbruha.
Na vseh občnih zborih slovenskih časnikarjev se je opetovano povdar-kilo in sicer brez ugovora, da sme biti odgovorni urednik le tisti, ki v resnici odločuj« pisavi lista. Zgodilo se je, da *e kui novo leto neki časopis to tudi i*vel in pri tem pozval vse druge časopise* da .slede njegovemu pTimeru in
Pridemo tako na mah do zboljšanja ‘taših časnikarskih razmer. In kaj ^ 'e zgodilo?
Razve n iibo^e »Murske Straže« tam gori v Radgoni se ni pozivu prav Nihče odzval, »Slovenec« pa se je spozabil celo tako daleč, da je z novim letom imenoval za svojega odgovornega urednika narodnega poslanca, gospoda Kremžarja, ki je vrhu tega žumalist.
In tudi na to nečednost je molčalo vse slovensko časopisje.
Takšno razmere vladajo danes v slovenski žurnalistiki. Ali se še kedo ^ndi, če se najboljša naša inteligenca Izmika iz javnosti, če se ji je vse naše javno življenje pristudilo.
Bolno je danes naše javno življenje bi zato ga je treba preroditi. Ne z besedami, temveč z vzgledom! To na-togo pa ima predvsem naša žurnali« •tikat ki mora postati boi na in
Ljubljanski skupščinski mandat.
Izjava načelstva NNS, da plača polovico volilnih stroškov.
takojšnji odstop Reisnerja.
Zahteva se
Ljubljana, 8. jan. Iz seje načelstva Narodno napredne stranke se nam poroča, da se je z ozirom na dopis načelstva JDS od 5. januarja t. 1. ponovno pretresalo vprašanje glede ljubljanskega mandata. Sklenilo se je soglasno, da se sporoči načelstvu JDS, da je načelstvo NNS, ne priznavajoč svoje obveznosti glede plačila volilnih stroškov in da se izpodbije vsak mogoči ugovor proti izvršitvi sporazuma od 19. februarja 1923, pripravljeno plačati polovico stroškov za volilno agitacijo kakor so se Isti sporočili z dopisom od 30. junija 1923. Dotični znesek se založi pri de-
narnem zavodu ter je znesek na razpolago načelstvu JDS, čim se g. prof. Reisner izkaže, da je končnoveljavno odložil svoj poslaniški mandat. Dalje je načelstvo NNS ponovno sklenilo, da ne uvidi oportunitete podaljšanja določenega termina 1. januarja 1924 glede mandata prof. Reisnerja ter da smatra vsled tega vsako morebitno posvetovanje obeh načelstev zaradi event. podaljšanja termina v smislu določbe III. sporazuma za nepotrebno. — Končno je sklenilo načelstvo NNS, da priporoča vsem svojim somišljenikom, da se naroče na »Narodni Dnevnik?.
Konferenca Naie antante.
Prihod češkoslovaškega in romunskega zunanjega ministra.
Maribor, 8. jan. Na svojem potovanju v Beograd h konferenci Male antante je dospel v Maribor s popoldanskim vlakom češkoslovaški zunanji minister dr. Eduard Beneš. V Maribor sta mu prišla naproti beograjski češkoslovaški poslanik g. Šeba in načelnik odelenja v našem ministrstvu za zunanja dela dr. Kicakovič. Razen tega je dospel iz Ljubljane tudi generalni konzul dr. Otokar Beneš. Na kolodvoru so sprejeli odličnega češkoslovaškega državnika zastopniki tukajšnjih oblasti in raznih korporacij, katere je g. minister sprejel v svojem salonskem vozu in se z njimi razgovarjal do odhoda vlaka.
Beograd, 8. jan. (Z) Po včerajšnjem mirnem dnevu, je danes v državnih uradih, posebno v ministrstvu zunanjih del, zopet vse oživelo. Delajo se zadnje priprave za sprejem gostov, ki pridejo na konferenco in pa poslednje priprave za delo konference same.
Vsi načelniki so bili danes ua svojem mestu. Minister zunanjih del g. dr.
Ninčič je bil v svojem kabinetu, a isto-tako je bil v ministrstvu njegov pomočnik g. Panta Gavrilovic. Gospod dr. Rybar se je vrnil iz Ljubljane, kjer je bival te dni. V službenih krogih se prav posebno naglaša strogo politični značaj konference ministrov in državnikov Male antante, dočim se imajo vsa tehnična vprašanja, kakor n. pr. vprašanja arhiva, rešavati od posebnih komisij strokovnjakov. Kako velik političen pomen se pripisuje tej konferenci v inozemstvu, kaže prihod velikega števila tujih novinarjev, ki so že
Angleško mnenje o političnih razmerah v Jugoslaviji.
dospeli v Beograd. Dosedaj so dopotovali v Beograd sledeči predstavniki svetovnega tiska: za »Times« (London) gg. Roland Bryce in Krištof Lumby, za »Chicago Daily News« g. I. W. Coiling, za »Tribune de Geneve«, »Tribune de Lausanne«, »Baseler National Zeitung« in »Bund Bern« g. Jean PauJer, za »Daily Telegraph« gospod Headcote, za »Corriere della Sera« g. Zingarelli, za »Piccolo« g. Alissi, za praški tiskovni urad g. dr. Čermak, za »Ceske Slovo« g. Šafranek, za »Ber-liner Tageblatt« g. Teodor Berkasi, za »Prager Presse« g. dr. Mihael Veres, za »budimpeštanski dopisni urad« in za »Pester Lloyd« g. Naday, za »Ullstein-haus« g. Maksim Dvorski - Mrzljak, za »Frankfurter Zeitung« g. Lončar evič, za »Journal des Debats« in »Journal de Lausanne« g. Albert Mousset, za »Temps« in »Journal de Geneve« g. Chamorel, za »IHustration« Mme Leu-ne^ za »Intranvlgeant« Mr. Catalan, za »Morning Post« g. Nemanje Vukiče-vič«, razven tega dva Bolgara, ki sta se prijavila ali še njuni imeni nista objavljeni ter veliko število romunskih novinarjev. Za predstavnike tiska so prirejeni v pritličju ministrstva zunanjih del poseibni prostori, kjer bodo mogli delati in vsak čas dobivati obvestila. Jutri se pričakuje prihod g. dr. Beneša, a iz Subotice je odposlan prati romunski meji poseben vlak za romunskega ministra zunanjih del g. Duco, čegar prihod se pričakuje danes, samo da se vsled prometnih ovir ne ve za uro prihoda.
London, 8. jan. (Z) »Times« imenuje beograjsko konferenco Male antante odločilno konferenco. List je uporabil to priliko, da pove svoje mnenje o naših znamenitejših političnih osebnostih. Smatra, da bo na tej konferenci prišlo na dnevni red stališče Pašiceve vlade napram našim mednarodnim vprašanjem in da bosta prišli na njej do izraza dve šoli: politika g. Pašiča kot predstavnika stare šole in P°litika g. dr. Beneša kot predstavnika nove šole. List zelo hvali g. Pašiča bo konferenca tudi največjtai J^?lC.Honalcem Pokazala, da ima Ju-t.la •V	velikega držav-
,r,n.’ i® ZI»al dati mladi in hetero-državi Življenje in moč, pa naj si S	metode	kakoršnekoli.
notranji	n^tode g. Pašiča v
rešava	k^to	on z
na	Poravnava spore
nnraLt^n^i Bnes* Poroča nadalje
St ** dTžav«in j«mne*
^ narodno skupščino ne bodo odlagale dalje nego do spo-mlada. Dalje poudarja list glede Paši-čeve zunanje politike, da ždi ohraniti mir in zagotovit« dobo mirnega razvoja, da bi se dežda opomogla od poslednjih naporov. Zato je g. Pašič napram vsem sosedom pomirljiv; na
udarna ko nekdaj,^ ki ne sme poznati
ne komoditete in ne osebnih ozirov.
V	rokah slovenske žumalistike je usoda vsega naroda. Naša javnost pa odločuje o kakovosti naše bodoče žur-nallstike. Da bd bUa ta odločitev vsemu narodu v korist, pa na; pripomorete tudi Mie skromne pripomb*
vseh straneh odpravljajo konvencije, ki so regulirale različna vprašanja, vojno nevarnost in zagotavljajo politiko države. Njemu se je posrečilo doseči dobre odnošaje z Avstrijo in Nemčijo, prijateljstvo z Romunijo je zagotovljeno z ureditvijo mej v Banatu^ obstoja pa tudi nada, da se zboljšajo še odnošaji z Madžarsko. Izgleda, da se bodo ustvarili temelji mira tudi z Italijo potom likvidacije reškega vprašanja, ki ga želi jugoslovanska vlada rešiti čim prej in na prijateljski način. Glavna politična orijentacija je ista kakor drugih držav v srednji Evropi ter se ravna po vprašanju reparacij, ki je glavno vprašanje Evrope. Zato je jugoslovanska politika orijentirana v smeri Francije. Kajti Francija zastopa tako rešitev reparacijskega problema, ki najbolje ustreza tem državam. Četudi je bilo o priliki debate o francoskem posojilu nekaj opozicije v parlamentu, se ne more računati s tem, da bi bila kakršnakoli resna opozicija proti tej orijentaciji. Velika Britanija je ne glede na to, da so se srbski Seljaki borili skupno z angleškimi vojaki na soiunsk! fronti, neznana .količina za široke mase /ugoslovenskega naroda.
SMRT V LAVINL
Inomost, 8. jan. (K) »Innsbruk-ker Nochrichten« poročajo iz Land-ecka, da je 24. decembra zašla v bližini Golltflra, kjer se začenja dolina Ver-mondi, družba štirih Nemcev v Iavino. Dva člana družbe sta se rešila, dočim j ostalih dveh ni Mio mogoče naijti. ]
Bombni atentat na Kerna! pašo.
Reakcija proti republikanskemu režimu. — Staroturki pripravljajo revolucijo.
Atene. 8. jan. Včeraj se je izvršil v Smirni atentat na Kemal pašo, ki se je mudil nekaj dni s soprogo v Smirni. Atentat je izvršil nek mladenič, ki je prišel v stanovanje in ko mu je soproga Kemal paše odprla vrata, vrgel bombo v sobo. Bomba je eksplodirala in težko ranila soprogo, dočim je Kemal paša po čudnem naključju ostal nepoškodovan. Druga verzija pa pravi, da je Kemal paša ranjen od drobca, ki ga jQ zadel. Ta atentat se splošno smatra kot reakcija proti novemu republikanskemu režimu. Staroturki se niti najmanj ne pomišljajo, da ne bi šli za
tem, da se vzpostavi otomansko cesarstvo z izrazito versko vladavino. Turški protirevolucijonarji dobivajo veliko denarne podpore za svojo propagando od muslimanov iz Indije, kjer smatrajo Kemal pašin režim ne samo za versko, temveč tudi za politično nedopusten. Podrobnosti atentata še niso znane, toda ni dvoma, da ima biti ta atentat znak protirevolucije. Dali bo ta izbruh* nila ali ne, to se bo pokazalo pozneje. Oblast v Angori se še vedno opira na vojaške temelje, dočim ji je položaj v narodu že davno izpodkopan.
Venizelos zapusti Grške Z
Atene, 8. jan. (Z) Zdravniki, ki so bili poklicani k Venizelosu, so kon-statovali, da trpi razven na težki srčni napaki tudi na zastrupljenju želodca. Svetovali so mu, da se umakne iz političnega življenja in zapusti Grško. — Venizelos je nato poslal stranki predlog, da si izvoli novega voditelja.
London, 8. jan. Angleški listi obsojajo pisanje nekaterih inozemskih listov o kandidaturi princa ArturJ* Connaughta na grški prestol Medtem pa se smatra, da tičijo za poročili o Venizelosovi bolezni globlji razlogi. Njegovo bolezen smatrajo v tukajšnjih političnih krogih za spreten Izhod iz sedanje zamotane situacije.
Reparacije.
Beograd, 8. januarja. (Z) Našim delegatom za pogajanja v reparacij-skem vprašanju, ki so že odpotovali v Berlin, so bile dane posebno točne in določene instrukcije. Oni imajo nalogo, da vztrajajo na tem, da se repara-cijsko vprašanje čim povoljneje reši, ker je na reparacijah osnovan v veliki meri tudi naš proračun. Naši delegati imajo navodilo, da eventualno pristanejo tudi na gotove kredite, da bi se omogočil uvoz nemškega blaga, ki nam je potrebno.
NESREČA NA MORJU.
London, 8. jan. »Lloyd« je prejel brzojavko, da se je v daljavi 80 km od otoka Krete potopil italijanski parnik »Macoris«, ki je plul iz Pireja proti Benetkam.
VELIK POŽAR V LONDONU.
London, 8. jan. (K) Velikanski požar je uničil veliko skladišče londonskih Dooks, v katerem se je nahajala velika zaloga kaučuka, čaja in lahko gorljivih snovL Škoda je zelo velika.
VELIK KONKURS NA DUNAJU.
Dunaj, 8. januarja. (K) V trgovskih krogih je vzbudil polom italijanskega trgovca Battisiellija veliko pozornost. Zapustil je 3 in pol milijarde kron pasiv in izginil z Dunaja.
Dunaj, 8. januarja. (K) Zaradi milijardnih goljufij zasledovani trgovec Battistelli, ki so ga nekaj dni pogrešali, je bil danes popoldne na Dunaju aretiran.
Padanje francoskega franka.
Pariz, 8. jan. (W) Kakor javlja »Journal«, finančniki, ki so se zadnje dni razgovarjali s finančnim ministrom o vprašanju valute, nikakor niso prikrivali, da bodo vse odredbe, ki bi prihajale za pobijanje špekulacije v poštev, ostale brezuspešne, ako se ne bodo spravile v sklad s tako finančno po-liiko, ki izključuje nepotrebne izdatke. Finančniki so pripomnili, da je neob-hodno potrebno pobijati inflacijo in draginjo z vsemi sredstvi in delovati v sporazumu s finančnim ministrstvom, s francosko banko, z velikimi denarnimi zavodi in z velikimi skupinami industrije in trgovine.
Pariz, 8. jan. (K) Minister notranjih del g. Mauvouri je podpisal povelje, da se izžene Danec Duyzen, zastopnik neke inozemske banke, vsled vznemirjujočih izjav glede padca franka. —
NEMŠKI KRONPRINC V MERANU.
Rim, 8. januarja. »Tribuna« poroča iz Merana, da se nahaja tam nemški kronprinc, ki biva v nekem hoteli pod imenom grof Lingen. Z njim ste prišla tudi dva sinova.. Vsi trije se » vnemo bavijo z zimskim športom.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 8. januarja. (Uradno.) Pretežno oblačno, od časa do časa sneg, začasno dviganje, nato padanje temperature, pričakovati je vzhodnil vetrov<
Borzna poročila.
Beograjska borza danes radi pravoslavnih božičnih praznikov ni poslovala.
Zagreb, 8. jan. (Z) Devize. Dunaj 0.12545 — 0.12745, Budimpešta 0.45—0.48, Bukarešta 43.75-46.75, Italija izplačilo 384.40—387.40, Italija Ček 383.90—386.90, London izplačilo 384.50 do 387.50, London ček 0—385, New-York ček 89—90, Pariz 441.50—446.50, Praga 260—263, Praga ček 259—262.50, Švica 1559.50—1569.60, Švica ček 1557 do 1567. Valute. Dolarji 87.625— 88.625, avstrijske krone 0—0.1250, češkoslovaške krone 256.50—259.50, francoski franki 432.50—437.50, napoleon-dori 0—340, italijanske lire 379.50— 382.50.
C uri h, 8. jan. Newyork 575.25, London 24.68, Pariz 28.15, Milan 24.75, Praga 16.70, Budimpešta 0.0295, Bukarešta 2.92, Beograd 6.425, Sofija 4.10, Dunaj 0.008075, avstr, krone 0.0081.
Praga, 8. jan. Dunaj 4.755, Berlin 7.50, Rim 148.75, avstrijske krone 4.75, italijanske lire 148, Budimpešta 17, Pariz 169.50, London 148.175, New-York 34.45, Curjh 600.75, Beograd 38.40
Dunaj, 8. jan. Devize. Beograd 793—797, Berlin 14.90—15.50, Budimpešta 3.15—3.25, Bukarešta 360— 362, London 303.700-30-1700, Milan . 3034—3046, Newyork 70.93.v~71.185, !
Pariz 3482—3498, Praga 2067—3077. Sofija 498—502, Curih 12.335—12.385. Valute. Dolarji 70^60—71260, bolgarski levi 476—484, nemške marke 1420—1480, angleški funti 301.900-303.500, francoski franki 3440—3470, italijanske lire 3000—3030, jugoslovanski dinarji 792—798, romunski leji 340 do 353, švicarski franki 12.320—12.400, češkoslovaške kreme 2054—2070, madžarske krone 2.16—2.36.
Berlin, 8. jan. Dunaj 61,845.000. Milan 189.525,000,000, Praga 128.178 milijonov, Pariz 216.458,000.000, London 18,254.250,000.000, Newyork 4,189 tisočpetsto milijonov, Curih '758.100 milijonov, Beograd 48.378,000.000.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
V Ljubljani:
•	71 ®rama: »Smrt majke Jugoviča«. Vojaška predstava.
Opera: »Suzanina tajnost*, Mozart 1p Salieri, Giannl Schicchi«. Red B.
Kino Matica: »Volitev moža«.
Kino Ideal: »Sovražnik lepotic«.
Kino Tivoli: »Grehi mlade žene«.
Kino Ljubli. dvor: »Padec Babilona«
V Mariboru:
Narodno gledališče: »Gavalierla rasti-caaia«. Slavnostna predstava.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani. Tekoči teden:	lekarna	Prohazka	n:
Jurčičevem trsu, Ustar na Sv. Petra cesii ln Jolt v Sp. Siiki.
Konferenca Male antante.
Danes se bodo sestali v kraljevskem Beogradu zunanji ministri treh srednjeevropskih držav, da določijo »prastanici nove Evrope-, kakor io imenujejo veliki prijatelji miru in obnove, njeno definitivno politično orijen-tacijo. Tvorba, ki ji je pritisnil geni-jalni konstruktivist dr. Beneš svojo osebno noto, je danes — o tem ne more biti nikakega dvoma — nujni predpogoj našega, češkoslovaškega in romunskega nacijcnolnega obstoja, ostala Evropa se je pa lahko tik do njenega tretjega sestanka uverila, da nima opraviti z agresivnim političnim blokom, nastalim v glavah zakrknjenih diplomatov starega kova, marveč z instrumentom resničnega miru, vsestranske konsolidacije in gospodarske rekonstrukcije evropskega osrčja.
Sestanek Male antante pada slučaj-110 v razdobje tilie rivalitete med insu-larno Anglijo in kontinentalno dominu-jočo Francijo. Med Ouai d’ Orsay-om in Foreign Office-om je zazijala idejna vrzel:	izmučeni	francoski	narod	opa-
zuje kontinentalne dogodke z drugimi očrni kot pa hladna, preračunljiva anglosaška rasa. Nastali so vsled novega parlamentarnega položaja v Angliji momenti* ld zahtevajo z vso nujnostjo tudi stališče malih. Danes, ko se upirajo pogledi celokupne pelitične Evrope v naš Beograd, smo lahko zadovoljni, saj nas navdaja zavest, da smo jeziček na tehtnici in da nas kličeta dve veliki naciji Zapadne Evrope kot razsodnike v zadevi, s katero se bo uredila nrsdaljna usoda vseh. Priznati moramo, da bodo imeli zunanji ministri držav Male antante kot pooblaščenci svojih kabinetov zelo delikatno nalogo.
V	tem slučaju namreč nismo samo opazovalci, le zgolj arbitri nekega spora med ožjimi Interesi Londona in Pariza, ne, tu gre za mnogo več: za nekrvavi naskok zapadnega upliva na vzhodne simpatije.
Od Genove se vleče preko lausann-ske epizode rdeča nit zapadrah poizkusov, priti do silnih rezervoarjev ruskega narodnega bogastva, do soudeležbe pri dviganju teh zakladov. Kopičile so se ogromne politične težave, ali kljub temu so razmišljali v zunanjih uradih zapadnih velesil o nujnostih sbližanja z Vzhodom. Seveda, Francija
Je bila silno zaposlena v Poruhrju, ali
poizkus g. Herriota ni bil muha enodnevnica in stremljenja se niso dala ukloniti. Priti je moral šele radikalni preobrat v mentaliteti angleškega vo-lilca, preden je dofcila ta zapadna tež* nja svojo pravo figuracijo.
To ’ 'enzirano stremljenje Francije, parrrati evctualne po'it!čne poteze novega angleškega premijerjav ga postaviti pred fait accompli srednjeevropske trdne volje, bo moralo najti v Beogradu svoj varnostni ventil. Evropa že uvideva, da ima velikansko škodo sama, ako se plaši v svoji osamljenosti rdeče pošasti, ki jo je karikirala izvestna propaganda na steno mednaredne bodočnosti. Predsodki padajo. Tam, kjer je še včeraj prevladovala averzija proti Moskvi, se pojavlja dobra volja, najti sprejemljivo bazo za izmenjavo ogromniii agrarnih in industrijskih proizvodov.
Morda se ne motimo, če izrazimo nado, da ima g. dr. Beneš izdelan tozadevni eranžman, ki ga bodo v soglasju s Parizom in Bukarešto ter tihim pristankom medtem spreobrnjene Varšave lahko akceptirali složni zavezniki.
Veseli nas, da izhaja veliki reorga-nizacijski načrt Srednje in vse ostale Evrope iz slovanske Pruse. Človeku se dozdeva, da popravlja dr. Beneš usodne pogreške, ki jih je napravil Lloyd George v Genovi. Preagromna je bila njegova naloga in prešibke »so bile njegove moči. Mala antanta pa je medtem izgradila pod vodstvom izkušenega dr. Beneša svoj delni načrt, ki predvideva evropsko obnovo po etamk.
Z naše strani želimo prav iskreno, da nam prinesejo dnevi od 9. do 12. januarja t. I. praktične rezultate velikih osnov. Vemo. da gledajo naši nasprotniki od včeraj z zavistjo na to grandijozno delo mednarodnega zbli-žanja, toda prišel bo čas, ko bodo blagoslavljali, kar še danes preklinjajo v nerazumevanju in davno preživelem antagonizmu proti pravici, ki je za vse narode in ki se hoče potom takih mirovnih dogovorov za vedno zavarovati pred peklenskimi perspektivami 1. 1914.
M. O.
Dunajsko pismo.
Bolgari na Dunaju. — 100 letnica Smetanova. — Prof. Miljukov L 1517. — Spomini nadškofa Kolina. — 10 kratni davek na avtomobile. — Napredovanje Dunaja. — Dr. Korošec na Dunaju. —
Na Dunaju, 5. jan.
Bolgarska kolonija na Dunaju je jako močna; šteje do pet tisoč oseb. Trgovski stiki so močni. Inteligence je dosti, posebno visokošolcev obojega spola. Prirejajo zabave, kj uspevajo dobro moralno in materijalno. Z Jugoslovani ne iščejo prav nikakih dotik. Izjeme so redke. — Težko bi mogel izreči sodbo, da-li je večina bolgarske kolonije za sfe-danji vladni režim ali proti njemu. — Zadnje dni so se združili opozicijonalci pod vodstvom dr. Avranova in pričeli v tujini boj proti sedanjemu režimu. Izdali so letak na ves kulturni svet, ki obsega grozne obtožbe o grozodejstvih proti opozicijonalnemu prebivalstvu. Najhuje sta trpeli mesti Ferdinandovo in Berkovica, kjer Je bilo požganih veliko hiš, pomorjenih celo mnogo žena in otrok. Cez 5000 mož so pomorile vladine čete. Nihče ni varen življenja. Trpinčili in morili so celo bolnike v laza-
retih. Zdravniku dr. Iljevu so odrezali nos in ušesi, pomorili celo sestre stre-žajke. — Letak kliče na pomoč, moralno in — materijalno! — Težko je nadzorovati, ali je vse to res, kar trdijo. Jaz poročam o tej agitaciji v tujini le kot zanimiv pojav, ki ni brez pomena za jugoslovansko zunanjo politiko.
*
Za proslavo stoletnice rojstva slavnega skladatelja Smetane se že pripravljajo tudi dunajski Čehi. Dne 2. marca priredč pod pokroviteljstvom češkega poslanika g. Krof te veliko Smetanovo slavnost v veliki dvorani Musikvereina, v srednji dvorani bo za glasbeni večer. — Državna opera pripravlja v proslavo stoletnice predstave več Smetanovih oper.
•
Ruski pisatelj Boris AJmasov do-
končuje v >Wr. Allg. Ztg.« svoj spis »Rasputln I Rossija*. Danes Je že 47. nadaljevanje. Rasputin Je že umorjen. — Tu pripoveduje, kakšna nevarnost je predla v februarju 1917 znanemu našemu prijatelju prof. Miljukovu, ki je v Dumi razkrinkal tedanja mogotca Stiir-merja in Protopopova. Obtožilni ma-tcrijal mu je dal angleški poslanik lord Buchanan. Vlada je hotela Miljukova zapreti kljub imuniteti, a lord Buchanan ga je skril v svoji palači. Nekaj dni pozneje je buknila revolucija, ki je spremenila vloge, Miljukov je bil na vrhuncu, a nasprotnika pod obtožbo. Stiirmer je umrl v trdnjavi Petropav-lovsk za kapjo, Protopopova pa so pozneje komunisti obesili.
*
Isti list prinaša tudi spomine bivšega olomuškega nadškofa in kardinala Teodora Kohna, baje doslovno iz njegovega peresa. Zelo zanimivo opisuje, po kakšnih spletkah in vplivih z Dunaja je bil izvoljen in kako je prišlo do padca. Ta list menda še ni prepovedan doli pri vas, sicer pa je malo razširjen, vendar opozarjam na te spomine naše zgodovinarje.
*
Socialistična večina pridno pritiska posedujoče sloje in stiska iz njih davščine, da stokajo pod težkimi bremeni. S 1. t. m. je mestna občina podeseterila pristojbine na luksuzne avtomobile. Čez milijon na mesec morajo odslej plačevati. — Društva posestnikov avtomobilov so pričela agitacijo, tudi po listih, naj lastniki vrnejo pohci.i svo e 7iiamke in številke in s tem odpovejo davščine. — Na magistratu pa se jim posmehujejo, kajti ustrahovati se ne dajo, zatrjujejo; občina bo imela škodo šele tedaj, ako nad 90 odstotkov avtomobilov preneha voziti, kar Je pa izključeno. — Vsekakor je tako radikalno povišanje tega davka hud udarec za avtomobilsko obrt. V polovici pret. leta se je na Dunaju pomnožilo število avtov nad 1200, novih motornih koles pa nad 1800. Avtov mrgoli, izveščki so že zelo redki. — Ogromno naraščajoče število avtov je dokaz, kako se množi b'ago-stanje ljudstva. — Novi davek bo napredku avtomobilizma velika zavora.
Na Dunaju še vedno delujejo razne tuje misije, ki skrbe za prehrano in obleko otrok in revnejših slojev. — Po drugi strani pa priznavajo celo dunajski časopisi bolj prikrito, da je Dunaj v mnogih ozirih prekosil najlepše predvojne čase. Gledališča, varieteji, bari in kavarne z godbo itd., nešteti kino... so na višini, kakor nikoli poprej. Trgovina cvete. Za Miklavža in Božič smo gledali povsod bogate izložbe, prirejene z največjim okusom in razkošjem, razsvetljava bajna, kakor nikdar še doslej.
—	»Der goldene Sonntag«, nedelja pred Božičem, je pokazal sijajno blagostanje, kajti še nikdar se niso trgovci tako hvalili, kakor letos. — Popoldne sem bil na Mariahilferici, a kar sem tu videl, mi ne pojde kmalu iz spomina. Vse trgovine napolnjene s kupovalci, celo ju-velirjj niso mogli dovolj hitro postreči, a zunaj so stali ljudje — nastavljeni v dolgih vrstah. Pri Gerngrossu, Herz-manskem, Lessnerju, Zwiebacku, Delka itd. so se pogosto pokazavale table z napisi: Zaradi gnječe — 5 minut za-tvorjeno. In policija je delala red, da kupovalci niso drli v trgovine. — In pomislite, da ima le Gerngross okoli 2000 prodajalcev! To je bila kupčija!
Tudi v tuli. liste je prešla iz jugoslovanskih (»Zagreber Tagblatt«) vest, da pride dr. Korošec v neki tuk. sanatorij, kar je pa le pretveza, v resnici pride sem, da bo tu koval z dr. Radičem federalističen blok.
Najbolje poučen morem dati naslednja pojasnila:
Dr. Korošcu se ie po povratku iz Poljske poslabšala bolezen, da je obležal v ljubljanskem Marijanišču. — Njegov osebni prijrtelj, sicer pa polit, nasprotnik, je že 10. decembra iz lastnega nagiba razložil to bolezen tuk. slovečemu špecijalistu prof. dr. Falti,
Frankgasse 2, ki je resno nasvetoval, nsj pride dr. K. po 6. januarju (ker vmes profesor odide z Dunaja) v Cot-tage-sanatorij za dva do tri tedne. Do tedaj mu je predpisal dijeto. Ko je dr. Korošec že drugi dan dobil poročilo o mnenju dr. Falte, se Ja takoj odloči!, cla pride po 6. jan. na Dunaj. — Tu je bilo v tem pogledu vse potrebno urejeno.
—	Ako torej dr. K. te dni res pride na Dunaj, tedaj vedite vsi, da ta pot r.ima nikake zveze z dr. Radičem. — Ako pa prideta skupaj, bo to le slučaj, ki ima pač vse drugačen pomen nego bi ga imel organizovan sestanek. A. G.
NaraSSuloša Sef na.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Pariz, januarja.
V	naši vasi ie imel samo gospod župnik svoj barometer. Kadar je v poletju, po dolgotrajni suši, živo srebro padalo, je odredii procesijo, da bi tako zaprosil rah. lega dežja.
Včeraj je obiska! g. Le Troequer s svojim štabom reko Seine. Ogledal si je reko najprej navzgor, potem navzdol, nato pa e napovedal, da bo voda kmalu padla. Nobena stvar človeka tako ne utrdi v veri kakor prorokovanja, ki se izpolnijo. Včeraj sem romal ves popoldan po obrežju Seine. Na nekaterih mestih, tako na primer pri Invalidih, sem se moral v veiikem krogu ogniti. Večina mestnih kolodvorov je zaprta. Na kolodvoru Nord-Sud kaplja voda raz strop, med tračnicami pa leži veliko jezero. Na mostu Alma sega voda popularnemu. ubogemu Zuavu že do prsi. Še par centimetrov in maksimum strašne katastrofe iz 1. 1910 bo dosežen.
Strašen je pogled na Banlleue. Auteull ie malodane pod vodo. Prebivalci so mnoge ceste evakuirali. Veliki industrl:ski centri Villeneuve-saint-Georges in Puteaux tvori, jo veliko jezero. Vse tovarne so zaprte. Delavci imajo sedaj doma mnogo posla.
Na Ouai de Bercy je ležalo oziroma plavalo 200.000 polnili sodov vina, ki > jih ni bilo mogoče več rešiti. Pri Snint Denis sem videl plavati celo flotiljo. V pristanišču pod Eiffelovim stolpom sem videl ogromni kup premoga, ki je pobarval vso vodo do predmestja Passy.
Mnogo !ih ie, ki se te katastrofe veselijo. L. 1910., po veliki poplavi, so pred. lagali Inženjeri mestni občini pariški,^ naj se loti zla pri korenini. Ako reka Seine naraste, ni to niena krivda, marveč krivda Marne, ki se zliva vanjo tik pred Parizom.
Izkopati so hoteli razbremenilni jarek, ki naj bi ob poplavah odvedel vsaj polovico Marne okoli Pariza. Rndikalno-sociialistič-na večina pariškega občinskega sveta je ta projekt takrat odklonila, zato pa je sezidala pol ducata ogromnih ljudskošolsklh poslopij, v katerih uganjajo sindikalistični učitelji In učiteljice svoje partizanstvo. Po tej izjavi prehajam k ljudem, ki se poplave naravnost veselijo: to so nacijonalisti, ki pokazujejo na licu mesta na nesposobnost radikalnih socijalistov. Kaj je v tej primeri porast dolarja pod režimom nacijonalnega bloka?...
Toda rastoča Seine škoduje vsekakor več kot pa koristi. Nekaj lačnih chansonnl-erjev na Montmartru ima sedaj dovolj gradiva za bogokletne šanzone. Na drugi strani pa prihajajo uradniki pariškega mesta prepozno v svoje urade., kar se ni dogajalo niti za časa Zeppelinov in »debele Berte«. Od Bondy-a do Auteuil-a celih trideset kilometrov oblega neprodirni človeški kordon obe obrežji Seine. Po zadnji statistiki ima Franciia samo 500 brezposelnih ljudi. Človeku bi se dozdevalo, da tl l!udje zamujajo nekako koristno zaposlitev. Kar se pa tiče števila, ie dopusten sledeči račun. Na vsaki meter obrežja pridejo povprečno 4 osebe. V razdalji 60 km je to 240.000 ljudi. Ker stoji vsak človek vsaj eno uro, si je lahko izračunati materiielno izgubo. Vsak uradnik dobiva na uro tri franke, višji gospodje pa (kot je S- Le Troc-quei), vsekakor več. V moraličnem pogledu bi še omenil, da imajo sedaj 'zločine! lahko delo. Celih osem dni že niso našli v j Seini nobenega ženskega trupla. Lokalni reporterji pariških listov imajo res težavno stališče...	Dr. A. P,
Časopisni glasovi.
»Slovenski Narod« v današnjem uvodniku poroča o vprašanju ljub-lianskega skupščinskega mandata in ne pove pri tem ničesar novega. »Slovenski Narod« bi rnd napadel g. dr. Ravniharja, a se ne upa. Zameriti se pa tudi ne upa svo-iim novim gospodarjem, zato plava... Res težko ie za »Slovenski Narod« z zlomljenimi kopji.
»Slovenec« odgovarja v včerajšnjem uvodniku na apel demokratov, da se na! SLS pridruži Markovičevemu načrtu o samoupravah »Slovenec« pravi, da demokratski načrt o samoupravaji ni tak, da bi bil od SLS snioh vreden kake žrtve, nai-manj pa te. da bi zaradi niega Izvršila sama nad seboj junaški harakiri, kakor to pričakuje v svoji politični naivnosti gosp. Žerjav. SLS zahteva zakonodajno suvere-nlteto slovenskega naroda v vseh lastnih zadevah. S tem pa še ni rečeno, da se ne bi na poti k temu končnemu ciliu dale naitl začasne formule skupnega sožitja SH in S, ki bi bile nekoliko ožje zamišljene, toda Marinkovlčevemu načrtu manjka še mnogo. predno bi ga mogli smatrati tudi v tem oziru za več kot splošno bazo odgovarjanja. Končno pravi »Slovenec«, da demokratski stranki, ki nosi dvojno lice, ni preveč zaupati.
»Jutro« piše o dr. Benešu, da ga pozdravlja ob prihodu na naše ozemlje kot enega izmed prvih državnikov moderne Evrope, na katerega smo tudi Jugosloveni ponosni, ker je sin naroda, kateremu se čutimo bratie v sreči In nesreči. Eden naf-večiih Beneševih državniških uspehov ie ustanovitev Mnle antante. Naibolj pa Beneša približa našim srcem njegovo neposredno delo za osvoboienie in ujedinienje ne le njegovega lastnega, temveč tudi našega naroda.
PoSitišna vesti.
= Anglija In Mala antanta. Sobotni
»Trgovinsk1 Glasnik« piše pod tem naslovom o koraku Anglije pri vladali Male antante radi francoskega posojila. List piše, da je vprašanje Angliie radi varnosti prioritete zastavščin za na te države odpada, joči del avstro-ogrskega predvomega dolga samo, pretveza, ker Anglija ni mogla \l ozirov do Italije uporabiti mnogo močnejšega argumenta, namreč vprašanja vojnih dolgov. Samo iz razloga, ker bi izgledala sprožitev vprašanja medvojnih dolgov kot nedovoljen pritisk s strani Anglije na vse njene zaveznike, se ie Anglija poslužila drugega argumenta za svoj dipiomatični korak, ki pa ima značai navadne birokratske šikanc. Kajti tudi Anglija ne more misliti, da bi hotele države Male antante prekršiti mirovne pogodbe, ker je ravno temelj njihove politike neprekršenje mi-rovnih pogodb in obvarovanie z njimi ustvarjenega položaja. Prijateljstvo hi mir 'C žeKa Male antante in najbrž tudi Anglije. Zato ne more biti naše prijateljstvo in celo zveza s Franciio ovira našemu sodelovanju z Veliko Britanijo. Velika Britanija je že večkrat pokazala svoie prijateljstvo na-Pram državam Male antante in tega se vse te države dobro zavedajo. Zato je neumestno govoriti o kakem nasprotstvu med temi in Anglijo. Končno izražn list upanje, da bo ustvarila konferenca Male antante možnost sporazuma in sodelovanja z Malo antanto.
Novi zunanji minister v Madžarski. Listi poročajo, da se zunan'1 minister Da-ruvary, ki se nahaja sedaj v Karlovih Varih, ne povrne več na svoje mesto In da bo njegov naslednik najbrže grof Klebels-berg, na čigar rassto stopi dosedanji minit ster za obnovo, Vasz.
Prosveta.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
»ONSTRAN ŽIVLJENJA«.
Po dolgem in že nestrpnem čakanlu •mo končno v soboto, 5. t. m. vendar do-iveli v našem gledališču premiiero Hascn-.'verjeve ekspresijonistične drame »On« ;ran življenja«. Pričakovali smo že vna-i‘oj, da bo ta vprizoritev za naše gledališč dogodek, kakršnega še nismo doživeli a nismo se varali. S to vprizoritvijo se je i: še gledališče dvignilo visoko nad nivo malega provlncijalnega odra In prebilo led m onem polju, na katerem v drugih na-Slh gledaliških mestih še ni prebit, kajti vprizoritev »Onstran življenja« ni bila le piva čisto ekspresijonlstlčna pojava v Mariboru, ampak sploh v naši državi. Riskan-ten je bil ta poizkus, dvakrat riskanten že radi tega, ker v Mariboru še za »navadno« in »staro« umetnost nimamo dovolj vzgojene publike, še tem manj pa seveda za tako delo. Napor in požrtvovalnost ravnatelja drame g. Bratine in njegove partnerice ge. Bukšekove sta vredna vsega občudovanja. Koliko }e bilo pri premijerl ljudi, ki so res pojmovali in občutiti vse to. kar ao povedali Hasenclever, Bratina In Bukšekova? Koliko jih bo pri reprizah? Prepričan sem, da bi jih sešteli lahko na prstel Naše Inteligence, one namreč, ki •matta to ^vojstvo za svoj monopol, Je bik) pri predstavi skrajno malo. Skoro vedno publike so tvorili dilakL Toda nič zato; umetnost, ki Je temeljito obračunala s preteklostjo, sme pač računati tudi samo M generacijo bodočnosti!
Publika Je delo sprejemala zelo različno. Za seboj v parterju sem čul razne opazke, izražene sicer ie mimogrede, ki so mi pa govorile cela poglavja. Nekdo Je omenil svojemu tov.ariSu/ da je delo problematično; drugi je truil, da je zgolj psihološko; tretji je videl v vsem nietzsche-ansko ubermenselistv«; neki gospod, ki je Mm umetnik in * kat* v im sem govoril so
predstavi, pa je Izjavil, da ni našel v celem dogajanju nikakega smisla, nikake ideje. nikake logike ter da ga radi tega odklanja. Poleg teli sodb so bile še druge. — Nekateri so hvalili delo in se hvalili, da so
—	našli idejo in smisel; zopet drugi pa so enostavno izjavili, da jim je delo ugajalo, da je bilo lepo — čeprav bi mi gotovo ne bili znali povedati, zakaj jim Je vgajalo in zakaj je bilo lepo. Ti poslednji so bili najboljši gledalci, ker so uživali samo s čustvom, ne pa z razumom. Umetnost Je lepota, lepoie pa ne moremo nikdar sprejemati z razumom, ampak samo z občutjem. — Masenclever spada v vrsto onih umetnikov, ki v nasprotju s starimi, ki so požnall še razne izraze »prevajati«, »reproducirati«, »vpodebiti«, »opisati« itd. pozna le en sam lzra2 — »vstvarjati«. In pri delih takih umetnikov ni kompromisa: ali Jih sprejmemo ali zavržemo, občutimo ali ne občutimo, smatramo za smiselna ali nesmiselna, za lepa ali grda. Umetnik poda v takem primeru javnosti svet, porojen v njegovi notranjosti, javnost pa stori ž n lm kar hoče. Eni ga občutijo, drugi ga skušajo razumeti; prvi samo s svojim srcem, ki ima le eno dimenzijo, drugi s svojim duhom, ki Ima vse dimenzije.
Zato pa Je tudi pisanje kritik o takih delih silno težka stvar, kajti kritika Je sod-ba; vsaka sodba pa pomeni končno primero. Kako pa naj sodimo dela. ki so popolnoma nova in ki nimajo v že obstoječih nikake primere? »Ako zamore umetnostna kritika tvoriti sklepe le v imenu svojih zakonov In svojega okusa, potem je nerešljivo obsojena, da res originalnih del ne bo nikoli razumela!« pravi Maurice Rayval v neki svoji študiji o moderni umetnosti in prav Ima. Ravno radi tega pa tudi ne nameravam o predstavi Hasencle-verjevega dela »Onstran življenja« pisati kritike v današnjem okostenelem pomenu besede, ampak hočem očrtati samo svoje impresije, ki sem Jih dobil tekom sprejemanja. V gledališče nisem šel z namenom apitorlstičnega odklanjanja *U »a spreje-
manja; predal sem se vplivu, naj on sam odloča. Odločil ie v dobro Hasenclevcrju, Bratini in Bukšekovi. Občutil sem lepoto in jo doživljal vse, dokler ni slednjič padla zavesa. Komaj potem sem prepustil razumu, ki Ima vse dlmenziie, naj tudi on presoja. Tudi to presojanje je bilo ugodno, ker ni bilo glavno, ampak samo pomožno sredstvo, samo nekako mehanično dopolnilo, brez katerega bi končno tud! lahko izhajal, če ne bi tičalo v meni Se nekaj onega starega, kar so mi tendencijozno vcepljali že od rojstva.
Kaj je ogrodje drame »Onstran življenja«? Na zunaj vsakdanja zgodba žene, ki ji Je umrl prvi mož in moža, ki živi ž njo, da »nadaljuje delo« prvega! Ljubiti se hočeta, biti srečna; toda med njima stoji duh umrlega. Oba, on In ona, čutita njegov vpliv. Ona se ga hoče osvoboditi radi ljubezni do drugega moža, on zaradi_ ljubosumja na prvega moža. Realist bi iz te brezoblične mase ustvaril vsakdanjo dramo, v kateri bi videli različne prizore in scene, ne bi pa videli onega, kar doživljata niena In njegova duša. Hasenclever ie zavrgel zunanjost, obrnil je njega in njo navzven in gledalec vidi samo vpodobljeno
—	ali bolje — naznačeno doživljanje njunih duš. Vseh pet dejanj, vseh 22 slik, se odigrava pred nami boj njihove notranjosti. Dialog Je na videz nelogičen, kdor pa zna tudi v primerih občutiti misel, najde med vsako njeno In njegovo Izgovorjeno besedo logično zvezo.
Novi obliki In vsebini umetnine se Je morala prilagoditi tudi scenerija. Oder je bil popolnoma preurejen — odpadla je vsa nepotrebna navlaka. Stene so nadomestile gole zavese. Prva slika Je samo okno, druga soba — toda ta soba Je v glavnem le naznačena —• tretja miza za čaj, četrta telefon, peta postelja itd. Veliko vlogo igra luč, še večjo pa Igrajo različni akustični zvoki: petje ptic, brnenje žic, godba sfer itd. Nekateri prikazi in zvoki delujejo na gledalca In poslušalca naravnost neodoljl-vo sJJno. skoro crozae. Velik dal uspeha pa
leži v Bratinovem naštudjranju in inscer.I-ranju. V tem je brez dvoma prekosil nemške režiserje, ki so doslej, kolikor sem raz-videl iz škic, objavljenih v neki reviji, operirali vse preveč s kubističnim okvirjem. G. Bratina (Raul) in ga. Bukšekova (Jeane), edini osebi drame, sta ustvarila s svojo igro umetnino, ki prekaša vse njune dosedanje kreacije. S tem je povedano vse; več sploh ni mogoče povedati. Ob koncu sta doživela navdušen aplavz, kateremu sta se pridružila tudi oba zagrebška strokovnjaka, ki sta prišla v Maribor nalašč, da si ogledata to predstavo zaslužila pa bi bolje zasedeno gledališče, kakor je bilo v soboto.	—r<
REPERTOIR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIBORU:
V sredo O januarja: »Cavalleria Rusti-cana« kot slavnostna predstava povodom rojstnega dne kraljice Marije, nato plesni večer solo-p'esalke ljubljanske opere gdč. Vavpotičeve.
V četrtek. 10. januarja: »Lumpacij Vagabund«. Red B. __________
1 Marljonetno gledališče v Ljubljani je
ponovilo krasno lutkovo igro »Doktor Faust«. Igralr se )e. kakor običajno, zelo dobro. Scenerija Je učinkovala presenetljivo in so bili zlasti svetlobni efekti izvedeni prav dobro. Manj zadovoliiv pa je vihar in so opazili celo najbolj v Igro in v peklenske pošasti zaverovani malčki, da Je to le pravzaprav nekako navijanje vre-tena na starem žeblju. Ta nedostatek Je treba odpraviti. V ospredju Je stal seveda Gašperček, ki Je vzbudil že takoj s prvim nastopom občo veselost. Igral ie zelo do. bro In ravno tako tudi pel kot nočni čuvaj. Tudi vse ostale osebe so igrale dobro, izvzemši lepe Helene, ki ie govorila preveč nenaravno, patetično. Isto velja o dobrem duhu. V splošnem pa je bila vprizoritev prav pohvalna in vredna prekrasnih Klemenčičevih lutk, ki so nekaj posebnega. Dvorana la bila polna malega.
pa tudi odraslega občinstva, ki se ni zabavalo nič manj kakor malčkL Škoda, da lutke niso žive, ker bi jim bilo gotovo najlepše plačilo toliko parov žarečih obrazkov in oči, ki so strmele vanje in jih občudovale. — Predstava je nudila vsakomur krasen užitek in kar je glavno — po ceni. Treba Je samo poslušal* malčke, kako ugibalo med odmori, ki _so hvalevredno izpolnjen! z godbenimi točkami, kaj bc Gašperček naredil in če bo srečno jahal kozla v zraku. — Gospodu Klemenčiču je treba ponovno izreči priznanje, da js omogočil naši mladini, pa tudi odraslim tako krasen užitek.
1 IV. muzikalno predavanje za mladino se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. ob 11. uri dop. v dvorani Filharmonične družbe, pod naslovom »V 1 j o 1 i n s k a sonata«. Spored, ki, ga Izvajata konservatorski prof. Jan Šlais (vijollna) in prof. ga. Ru-ža Šlals (klavir) obsega sledeče točke: Dvofak: Sonatina. op. 100, Beethoven: Sonata op. 12, št. 3, Janaček: Sonata. Uvodno besedo govori dr. Pavel Kozina. Stari-še gojencev ljubljanskih srednjih in strokovnih šol prosimo, da opozore svojo mladino na to muzikalno predavanje. Sporedi se dobe v Matični knjigarni.
1 Slavnostna operna predstava. O priliki rojstnega dne Njenega Velič. kraljice Marije se vrši v opernem gledališču slavnostna predstava ter se vprizore pri tej Priliki tri enodejanske opere in sicer: »Suzanina tajnost«, Mozart in Salieri« ter »Gianni Schicchi« za abonente reda B. Začetek slavnostne predstave je danes, sreda ob pol 8. uri zvečer. V drami pa se vrši vojaška predstava, ki je v prvi vrsti namenjena moštvu. Vprizorl se dramska pesnitev »?mrt majke Jugoviča« v izvirnem Jeziku.
—	Koncert dr. Riga In Janka Ravnika se vrši v pondeljek dne 14. Januarja ob 8. uri zvečer. Preložiti se je moral vsled lahke poškodbe, ki jo Je dobil na roko prof. Ravnik. 2e kupljene vstopnice ostaneio v v*-tjavl za pondellek dn« 14. t m.
Dnevu® ves
Psevdeave2ina>
Pri zadnjih ljubljanskih občinskih volitvah je dobila Zveza delovnega ljudstva (klerikalci, komunisti in Peričevi soeijalisti) 3955, Bornotovi socija-lasti 283, Jugoslovanska zajednica (narodni soeijalisti in narodno-napredna stranka) 2917 in JDS 1822 glasov. Večino ljubljanskega občinskega sveta je tvorila Zveza delovnega ljudstva in Bernotovi soeijalisti, ki je imela za seboj 4238 volikev; opozicijo pa Jugosic vanska zajednica in JDS, ki so dobili pri volitvah skupaj 4739 glasov. Le po-lovičarsko-proporcijonalnemu nedemokratičnemu volilnemu redu, katerega je skoval g. dr. Žerjav, se ima Zveza delovnega ljudstva zahvaliti, da je dobila dve tretjini mandatov v občinskem svetu, akoravno je bila že pri izidu volitev v manjšini za 491 glasov.
Vendar večina Zveze delovnega ljudstva v občinskem svetu je bila takrat odgovarjajoča vsaj intencijam volilnega zakona, da ima absolutno moč v občini tisti, ki ie na eno listo združil največ glasov. V zadnjem času se je Pa položaj bistveno spremenil. Iz Zveze delovnega ljudstva so izstopili komunisti in prešli v opozicijo. Komunisti so dobili pri volitvah v konstituanto 1498 glasov. Toliko glasov so dali tudi pri občinskih volitvah komunisti Zvezi delovnega ljudstva. Klerikalci in dr. Peri-čevci razpolagaio torej danes samo še s 2740 glasovi, proti opoziciji, ki se je Pomnožila na 6237 glasov. Zveza delovnega ljudstva nima sedaj pravico v občinskem svetu, ne kot najmočnejša enotna volilna lista, ne kot številčno opozicijo presegajoča skupina, zastopati volio ljub’jamskega prebivalstva.
Vsi ukrepi sedanje psevdo-večine na mestnem magistratu so nasilni akt manjšine nad večino! Če bi imeli sedanji psevdo-večinarji količkaj razvit demokratični čut, bi že morali zdavnaj odstopiti.
Tudi »Narodni Dnevnikt je »z zadoščenjem pozdravil končni energični nastop pokrajinske vlade« proti klerikalni večini na ljubljanskem mestnem Magistratu. Samo s to razliko od častitljivega »Slovenskega Naroda«, da ip Pritrdil le splošnim ugotovitvam pokrajinske uprave glede slabega gospodarstva sedanje večine, nikakor pa ni Mogel »Narodni Dnevnik« z načelnega stališča odobriti kršitev občinske avtonomije. »Slovenski Narod« naj kar Pogleda v one svoje številke, kjer je Še Pokojni dr. Tavčar branil mestno avtonomijo ter lahko se zgodi, da navzlic opešanju vida spozna, da ima-mo mi prav. Poleg tega pa še enkrat Povdiarjamo, da nihče ne dela večjih uslug klerikalcem, kot sedanja pokr. uprava s svojimi odloki, ki sigurno ne bodo vzdržali svoje trajnosti, ko pride vsa zadeva pred upravno sodišče. Končno, če že hoče »Slovenski Narod« z nami polemizirati, naj izpodbije naše trditve in pove svoje mnenje, ne pa da se lovi z besedami, ki niso ničesar drugega kot besede.
Predsednik NNS g. dr. Karel Triller nas naproša ugotovitve, da trditve »Jutra« z dne 8, t m. o dozdevni obvezi NNS na povračilo polovice vseh agitacijskih stroškov za skupščinsko volitev z dne 18. marca p. 1. v Ljubljani (mandat Reisner — Ravnihar) v obče iti še posebej glede njegove osebe nikakor ne odgovarjajo resnici. V osta-teni pa dr. Triller odklanja vsako pole-tniko z gospodi, ki imajo glede obveze izpolnitve častne besede nazore, M se z njegovimi lastnimi niti najmanj ne krijejo.
— Proslava rojstnega dne kraljice. V sredo se vrši na Starem dvoru na čast rojstnega dne kraljice Marije dvorni ples, na katerega je povabljenih okoli 700 oseb! Povabljeni so zunanji ministri Male antante, celokupni diplomatski zbor, ministri, zastopniki narodne skupščine, približno 60 poslancev, nadalje generali, višji častniki m uradniki ter mnogo uglednih meščanov. ,, — Protestni shod hišnih posestnikov.
društvo hišnih posestnikov v^ Ljub-hani priredi v nedeljo dne 13. januarja t 1.
pol 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Union« velik protestni shod proti iO/o državnemu pribitku na hišno-najem-IJfflskj davek, proti odpravi davčnih pla-i^mih nalogov, proti zakonu o taksah ter Proti ohdačenju v Sloveniji vobče. Dalje
.bo razpravljalo o stanovanjskem vpra-**Jiu ter protestiralo proti podaljšanju stanovanjskega zakona. Končno bo razgovor u’ dimnikarskih delih In drugih važ-
stanovskih zadevah. Radi važnosti Stavnega reda se na ta protestni shod va-
10 Vsl posestniki iz cele Slovenije, najsi
KIS*© ..MATICA".
»Dvolični mol"
PolitlCni Igrokaz po romanu »The masqueraderK v 7. del.
ti-. 12., 13. jan. 1924.
Ljubljana!, 8. januarja 1924.
bodo člani našega društva ali ne. Popoldne ob 2. uri se vrši istetam seja delegatov Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo.
— Osebna vest. Vodja policijskega komisarijata v Mariboru g. Vekoslav Kerševan je definitivno imenovan za policijskega nadsvetnika v IV. razredu, nad-komisar g. Gustav Puš pa za policijskega svetnika v VII. činovnem razredu.
— Božičnica za rusko deco v Ljubljani. Ljubljanska ruska kolonija je priredila v pondeijek ob 16. uri v dvorani Mestnega doma svojim malim skromno pa toliko boli ljubko božičnico. Prireditve so se po-!eg ruskih beguncev, ki so bili skoro polnoštevilno zbrant, udeležili tudi komandant dravske divizije general Stojanovič, gen. konzul češkoslovaške republike dr. Otokar Beneš, belgijski konzul g. Dular, ljubljansko občino je zastopal magistratu! ravnatelj dr. Zarnik. Dnšle goste je predsednica ruske kolonije in voditeljica prireditve toplo pozdravi'a. V dvorani je dihalo pravo božično veselje in ruska deca, k; še nikdar n' videla svoje domovine, je pri razdelitvi skromnih daril preživela nekaj veselili trenutkov.
— Nov župan v Kočevju. Namesto od-stopivšega župana Viktorja Medveda je bil izvoljen za župana g. Ivan Novak, mizarski mojstei in posestnik istotam.
— Mestni dohodarstveni urad razpisuje javni natečaj za napravo leseno-ste-klene stene v pritlično verando hiše mestnega dohodarstvenega urada na Dunajski cesti. Natančne podatke daje ravnateljstvo, Gosposvetska cesta 17. kjer je razgrnjen tudi načrt. Zadevne ponudbe se sprejemajo do 15. januarja t. 1.
— Ponovni snežni zameti. Po uradnem obvestilu ministrstva za pošto in br-zojav je bil v zadnjem času zaradi snežnih zametov marsikje ustavljen poštni oziroma brzojavni in telefonski promet. Promet je bil zadnje dni zopet vzpostavljen. Zdi se pa, da to ne bo dolgo trajalo, ker je povsod zopet zapai! sneg.
— Ponesrečeni dcavci. Na žagi Ivana Šiške v Ljub jan’ si je obrezal na cirku-larni žagi delavec U* Peter desno roko. — Pri progovni sekcii' Jesenice je padel žel. delavec France Šetina tako nerodno da se je težko poškodovai po desni rtrani života.
— Pri lesni Industrie Virmk & Ofiner v Kranju je zlomil himl drvarju Petru Seliš-niku več reber — Pri t miki »Kovina« v Mariboru si ie raztrgal strurar Josip Fran-geš dlan leve roke — Na prti v to tovarno pa je pade1 livar Jes!p Krumpt na lede-nini in si poškodova desno roko. — Ravno tam si je dela' ka- Ebzabeta Preložnik pri stroju zmečkala desno roko. — Na parni žagi Gospodarske zveze v Trebnjem je žagarju Viktoriu Zamanu zmečkal hlod desno roko —	\ to' a mi lesnih lepenk Charles Moline v Trž:Ti se je usekal delavec Leo Mlinai v desiu koleno. — Ključ, vajenec Alojzij Jascnrvnc na Vrhniki si je zlomil pri padcu levo nogo v č'enku.
k Žrtve in posledice hude zin?e. Z raznih krajev naše kraljevine prihajajo dan za dnert poročila o snežnih viharjih in o nesrečah, ki so se pri tem pripetile. V Sarajevu je bil v nedeljo in pondeijek vsled snega ustavljen promet cestne železnice. Po Črni gori je spoh ves promet ustavljen, ravno tako tudi v Južni Srbiji. V Južni Srbiji je zmrznilo že nekai ljudi, katere je sneg in vihar zalotil na poti. Na Oreškem polju v skopljanskem okrožju Je zmrznili narednik Franjo Zupančič. Donava je zamrznila In nosi od Budimpešte dalje seboj velike ledene plošče, ki ogrožajo mostove in vlačilce. V Novem Sadu je ogrožen leseni most. ki omogoča zvezo s Pe-trovaradinom. Iz Kopenhagna poročajo, da je morje zamrznilo in oskrbujejo promet in zvezo samo še lomilci ledu.
k Žrtve viharjev na Jadranu. Kot smo poročali, so divjali koncem minulega ieta na našem morju hudi viharji, ki so zahtevali poleg ogromne materijalne škode tudi človeške žrtve. Brata Vid in Ante Maržič sta odpeljala_ 29. m. m. s svojo ladjo drva proti Pagu. Ko sta pa priplula v Paška vrata, je siliia burja treščila ladjo ob pečine in jo razbila. Brata Maršič sta si rešFa le golo življenje in peš odšla proti najbližji vasi Metaju. Vsa mokra in premražena pa sta na potu omagala in zmrznila.
— Novomeške vesti. Pod naslovom »Ugovor proti, občinskim volitvam* smo poročali, da je vložila Zveza dela in reda ugovor proti občinskim volitvam. Ker ta vest ni točna, jo v toliko popravljamo, da Zveza dei'a in reda ni vložila nikakega ugovora, pač pa so to storili nekateri volilcl iz lastnega nagiba.
— Celjske vesti. Zveza jugoslovanskih železničarjev, po* družnica Celje, priredi dne 9. februarja v Narodnem domu svoj II. železničarski ples. — Mestna občina celjska bo prodala iz mestnega gozda 60—80 kub. metrov smrekovih in rnecesnovih debel 10—15 cm debelosti in 5—12 m dolžine. Ponudbe je vložiti pri mestnem magistratu do dne 13. januarja 1924. — Vojaško-taksni obvezanci sc morajo glasom razglasa celjskega magistrata zglasiti na magistratu tekom meseca januarja. — Popravilo cest potom ljudskega 0 e 1 a. Okoliški občinski urad poživlja, da se zglasijo do 12. t. m. v občinski pisarni rf J~esu vse °ne osebe, ki pridejo kot
obvezanci v poštev pri popravi ‘Meškim delom, da se izjavijo, če se n,«'1!? udeleževati poprave cest osebno, ali Prish^bino**1 * ^ Pa p*a£ati °Prostilno
cti Z! ?lar,borske vesti. Z ozirom na ve-
rabliati wL‘Vd‘a QGtz cdlc£ila ut>°-w	koncerMo	dvorano	zanaprej
obiavl*a ‘vrdka. da bo ustrezaje splosno izraženim žeiiam dvora-no zapazim popravila in jo nato zopet dala za Prireditve na razpolaganje. — Tukajšnji odvetnik dr. Vinko Rapotec se Je poročil v Opatiji z gd2> Marijo Raiičič) hčerko ravnatelja tamošnje hrvatske šole.
— Dne 10 t m ob 8 uri zvečer se vrši v prostorih državne trgovske šole tretja carinska konferenca. — Tvor-nica oblek »lugoslov. Lloyd«, ki Je v svrlio popravil in adaptacij v novembru minulega leta ustavila svoj obrat. Je te dni pričela v polnem obsegu z delom in je zaposlila 200 driavskih moči v tvorniških prostorih, razen tega pa še 201) drugih moči z delom na domu. — Osmošolec mariborske gimnazije Josip Lassbacher je prejel kraljevo nagrado za naj-pridnejšega učenca tukajšnje gimnazije. .
— Ptujske vesti. Neki Fbrster Feliks, uradnik na grajščini »Bori* pri Ptuju, je izgubil dne 30. dec. 1923 ti svojega stano-
vanja do tuk. kolodvora svoj platinasti prstan z briljanti, vrednost 15.000 Din. — Dne 4 t. m zvečer je izbruhnil v Strnišem pri Ptuju požar, kateri se k sreči ni razširil. Škoda je malenkostna. Zgornla ie samo ena baraka, ako bi se požar razširil na osrednje barake, bi bila ogrožena tovarna parfuma in nekatere druge. — Radi zločina tatvine, ki se je izvršil pri progovni sekciji južne železnice, ptujska policija pridno sti-če za krivci in upati je, da bo v kratkem izsledila glavne storilce.
— Bojna ladja v Ljubljani. Dne 12. t. mes. pripluje v Ljubljano bojna ladja. Da ji sneg in mraz ne napravita preveč škode, se bo usidrala v veliki dvorani »Uniona«, kjer bo sl občinstvu od 2G ure naprej na ogled. Na ladji bo svira a vomška godba. Opozarjamo na to naše občinstvo, ker se posebna vabila na ples Jadranske Straže ne bodo razpošiljala ampak ima vsakdo pristop v poljubni toaleti. — Glavni odbor »Jadranske Straže«.
Dru&vene vesftL
— Predavanje »Bratstva«. Danes v sredo ob pol 8 uri zvečer nadaljuje dr. Krivic svoje predavamo o M?sarykovih naukih. Predavanje se vrši v spodnjih društvenih lokalih Narodnega doma.
S p© rt«
— Interni smuški tekmi za klubovo prvenstvo članov in članic priredita v nedeljo dne 13. t. m. S. K. ILIRIJA In LJUBLJANSKI ŠPORTNI KLUB. Tekmi obeh klubov se vršila po isti progi in ob istem času. Vsak tekmovalec prihaja le za prvenstvo svojega kluba v poštev. Start članov je ob 12 uri pri cerkvi na Sv. Jakobu. Proga poteka preko Sv. Katarine. Toškega čela, Podutika, Ljubljanskega polja do Večne poti, odtod na Rožnik in čez Drenikov vh h gostilm »pri Čadu«, kjer je cilj. Prihod na cilj okoli l3‘/s ure.
Start za dame je ob 10. uri na odcepitvi Večne poti v Koseze. Proga poteka preko Rožnika in Drenikovega vrha na cilj pri gostilni »Cad«. Prihod okoli 103/«.
Dolžina tekmovalne proge za člane ca. 20 km, za dame ca 6 km. Prijavnina znaša 10 Din za člana ali članico obeh klubov ter se vplača takoj ob prijavi. Prijave, pismene ali ustmene, najkasneje do petka, t. J. 11. t. m pri g Jožu Pogačarju, tv. J. Goreč, pa ača Ljublj. kred. banke. Prijave brez prijavnine se ne vpoštevajo. Zakasnele prijave so dovoljene le proti vplačilu dvojne prijavnine. Vsi člani-tekmovalci se zberejo v nedeljo, ob V j 7 uri na južnem kolodvoru, odtod se peljejo z jutranjim vlakom do Medvod. Za polovično vožnjo bode preskrbljeno. Vrhovni sodnik tekme je g. Joso Goreč, predsednik JZSS.
— Nagrade SK Ilirije na smuški tekmi za klubovo prvenstvo, ki se vrši dne 13. t. mes. od cerkvice na Sv. Jakobu, preko Sv. Katarine in Rožnika do Podrožnika so: Za č’ane spominske plakete za prva tri mesta in priznanice za druga 3 mesta: za dame plaketa za prvo mesto in priznanica za 2. mesto.
Dopisi.
Iz Radovljice. Silvestrov večer. Kakor vsako leto tako je priredilo tudi letos tukajšnje Sokolsko društvo Silvestrov večer s predstavama »Putiiarka« in »Srčna dama«. Precej pred polnočjo se je velika društvena dvorana napolnila do zadnjega kotička, kar le bilo to pot tretjič v novem domu, 7. le malo izpremembo, namreč da je bila večina posetn'kov iz okolice. Zbrano bratsko družbo je nagovoril o polnoči brat Špicar, kateremu so priredili prisotni kot starosti radovljiškega Sokola prisrčne ovacije. ker je zasluga njegovega nad vse vztrajnega dela zgraditev sokolskega gledališča. katerega danes tudi nasprotniki radi obiskujejo. Zahvalo zasluži pa tudi celokupen odbor Sokola, zlasti gledališki odsek, kjer nam je omeniti nesebično delo sodnega svetnika g. Gregorca in njegove ge. soproge. Po govoru br. Špicarja so priredij živo sliko, ki je napravila na vse navzoče globok utis. Nato se je začela prosta zabava, ki je trajala v jutranje ure I11 potekla v prisrčnem bratskem razpoloženju, da je radovljiški Sokol res lahko ponosen na svojo, nad vse krasno uspelo prireditev.
V nedeljo je ponovil dramatski odsek dramo Lnkrecija Borgia, pri kateri predstavi je bila dvorana, dasi že četrtič, nabito polna do zadnjega kotička. Le tako naprej, bratje Sokoli, prava bratska ljubezen mora zavladati v domu in to bo najbolj pozdravljalo ljudstvo na deželi, ker bo zavladalo pravo bratstvo med ljudstvom, ne samo na papirju, ampak tudi v resnici, in v najkrajšem času bo Gorenjska prežeta nacijonalne in sokolske misli.
Očividec.
Slovenska Bistrica. Tukaišnja vojaška komanda ie tudi letos kot običajno na nap lepši način pros avila svoj »badnjak«. Vojaki in Sokol! na konjih, katerim Je sledilo na osmih vozovih tudi civilno preb:valstvo, so hiteli okoli 2. ure popoldne v gozd pod Sv Jožefom po »badniak«, s katerim so se kmalu vrnili, prepevajoč narodne pesmi in s streljanjem iz pušk v vojašnico. Tu je g. major Kojič povaul čestitajoče goste v sokolsko telovadnico, kjer je bil pripravljen zanje dober zakusek s pristnim »šu-madljskim čajem«. Ob tej priliki je imel g. komandant na zbrane lep pozdravni nagovor, v katerem je zlasti omenil Kristusa za vzgled miru 'm spiave, ki naj zavlada nad vsemi ujedinjcnim! narodi naše lepe In še mlade jugoslovenske države. Nadučitelj g. Karbas je v svojem zahvalnem govoru omenil, da nai nas v bodoče kot narodnost, tudi vera več ne loči od naših skupnih ciljev. l^azvila se je nato, ko je zape' pevski zbor nekaj mičnih pesmic in se je zaplesalo ob godbi vojaških tamburašev še »Kolo«, prava domača zabava Vsi udeleženci so se s prijetnim utisom r.a lepe obrede in šege naših južnih bratov veselo razšli. — V soboto dne 12. t. m. ob 8 uri zvečer priredi tukaišnja Čitalnica v dvorani okrajne hranilnice svoj letošnji predpustni ples. Igra polnoštevilna trboveljska godba Ker je bfl čitalniški ples dosed?! vsako leto dobro obiskan, je upati, da bode tudi 'etos dobro uspel. Onim državnim nameščencem, ki so si bili v skrbeh, da se ne bi zamogll iznebiti svojih mastnih predujmov, se nudi sedaj najboljša prilika za to. — Minulo soimto okoli 10. ure zvečer je ogenj upepelili v Šentovcu tukajšnjemu žendarmerij-skemu komandirju g, Vinku Križanu njegovo hišo z gospodarskim poslopjem vred. Osumljen požiga ie reki sorodnik, katerega so dali pod ključ. - Hišni posestnik in trgovec g, Franc Tomšič le v sredo ponoči, ko se Je vračal domov, pade! vsied ledu tako nesrečno, da si Je na levi nogi pretrgal vse kite — V nedello le orožmštvo aretiralo v Spodnji Ložnici nekega Kamše-ka. kateri )• ie deli tatt kzadei po okoUeL
napodiš® &@$p©dar-sSv© v Jugoslaviji v snsku negotovega mlvu.
Za naše narodno gospodarstvo je velike važnosti, kaki glasovi se o njem razširjajo v inozemstvu, posebno v ocigled velike apatije naših kompetentnih faktorjev glede prepotrebne in očividno koristne propagande v tem oziru. V tem okvirju je treba zaznamovati zanimiv, pregleden in miren dopis* ki ga je pod gornjim naslovom objavil razširjeni dunajski tednik »Die Borse« v svoji prvi letošnji številki. — Ker obsega ta članek ekscerptni splošni pregled o našem gospodarstvu v minulem letu in činiteljih, ki so nanj vplivali, bo brezdvomno tudi za naše kroge dobrodošel kot zanimiva slika našega hotenja in dejanja v tem pogledu. Članek podaja nastopne podatke:
Dasi še nimamo na razpolago statističnih podatkov o minulem gospodarskem letu, se vendar da posneti dokaj verno sliko o njegovih rezultatih na podlagi izvršenih dejstev. Najbolje karakterizirata gospodarsko ’eto v Jugoslaviji dva važna momenta. Vlada, ki je v polovici decembra 1. 1922 prišla na krmilo, se je znala obdržati vse leto in celo vzbuditi vtis, da tudi za bližnjo bodočnost ni pričakovati nobene temeljite spremembe. Naravna posledica te stalnosti vlade je bila dokaj stalna gospodarska politika, ki je mogla biti enotna* ker je šio za homogeno vlado ene edine stranke.
Bilo bi pretirano, če bi se trdilo, da ima Jugoslavija že danes popolnoma predelano, natančno osnovano in točno orisano gospodarsko politiko. Pa je-li jo ima sedaj kaka država v Evropi? More se torej govoriti le o relativni stalnosti. Pa tudi ta se je že izkazala kot zelo smotrena. Najjasneje se je ta stalnost pokazala v jugoslovenski valuti. Dinar je vse to leto vzdržal približen kurz 6.50; finančni minister je imel celo ponovno možnost, da bi spravil ta kurz še višje. Modro se je temu izognil, in s tem je bilo jugoslovansko gospodarstvo obvarovano najtežjih sunkov. Danes se že množijo znaki, ki kažejo, da bo polagoma odpravljena tudi kreditna kriza* katere prva posledica je bilo akutno pomanjkanje denarja.
Obtok novčanic se je v minulem letu zvišal od 5.038,400.000 na 5.847,708230 D, kovinsko kritje pa se je pomnožilo od 312,000.000 na 451,606.137 D.
Vsled zaviranja inflacije — kajti o deflaciji se danes ne more še govoriti — sta v prvem času prav občutno trpeli industrija in trgovina. Vsekakor se je izkazalo tekom časa, da obupni klici posameznih potapljajočih se še nikakor ne pomenjajo katastrofe. Pač so se pogreznite nekatere banke in trgovske tvrdke, ki so bile ustanovljene ra nezdravi podlagi; vse pa, kar je bilo količkaj solidno, se je lahko vzdržalo in nekateri bodo iz te krize izšli še ojačeni. Predvsem so se v tem letu borile naše industrije z velikimi težavami. V prvi mrzlici ustanavljanja v letih 1919 in 1920 so bile osnovane razne industrije, za katere ni bilo naravnih predpogojev. Te seveda sedaj polagoma propadajo. Tako se je izkazalo, da mora industrijska politika, tudi brez neposrednega vplivanja države, najti svojo normalno pot. Drugače je z onimi industrijami; ki jih država smatra brezpogojno potrebnim za svojo obrambo: taka industrija se mora podpirati za vsako ceno.
Zunanje- in notranjepolitični položaj je tudi v tem letu občutno vplival toliko na gospodarsko politiko države, kolikor tudi vsled tega na gospodarstvo samo.
Zunanjepolitični položaj se označi najbolje s tem, da od sedem sosednih držav, ki obkrožajo Jugoslavijo, je le ena polnoveljaven zaveznik, ena na pol zaveznik, na pol ne, ena v popolnoma korektnih sosedstvenih odnošajih, ostale pa večalimanj Jugoslaviji neprijazne. K temu pride še nepojasnjeni položaj v vsej Evropi, omahujoče razmerje med Anglijo in Francijo, šahovske poteze Italije na Balkanu, z eno besedo: zunanjepolitični položaj, v katerega se ne bi mogle tako lahko znajti niti večje, starejše in bolje organizirane države, nego je Jugoslavija. Poleg tega še zamotan notranjepolitični položaj, ki ga je vlada v tem letu sicer obvladovala in, kakor kaže, ga bo še nadalje obvladovala, ki pa je imel neugoden vpliv na gospodarsko živ*
1 jen je.
Notranji bod v Jugoslaviji se kreta danes v glavnem okoli vprašanja strogega centralizma ali popustitve samouprave. Izjave vseh resnih politikov kakor tudi vseh demagogov v Jugoslaviji kažejo v svojem končnem cilju na to pot Sedanja vlada stoji na stališču, da je treba brezpogojno doseči centralizacijo; vendar naj se. to zgodi previdno, z najmanjšimi napori in sunki. Obstoječe pokrajinske posebnosti naj se le polagoma odpravijo. S kratka,
raje konservativna smer, ki se obve-Ijavlja tudi v gospodarski politiki.
Pod terni razmerami je razumemo in gotovo tudi koristno, da v prošiem letu ni zaznamovati nikakih velikih sunkov, niti posebno velikih sprememb v gospodarskem življenju jugoslovenske države.
Marsikaj pa se je bistveno zboljšalo, posebno železniški promet. Pravna varnost je napredovala, posamezni deli države so se duševno in tehnično zbližali. V državnem gospodarstvu je opaziti veselje do reda in štedenja, ki se izraža tudi v novem proračunu prav močno. Gospodarsko zakonodaj-stvo je postalo zmerneje in se nanaša danes že samo na najpotrebnejše. Tako je splošna slika jugoslovenskega gospodarstva v minulem letu že odločno ugodnejša. Stalnost in večja varnost so njegove glavne označbe. Po številkah se bo dala postaviti bilanca šele v nekaterih tednih, danes se pa že lahko reče, da je bilo minulo leto brezdvomno mnogo boljše od pred-minulega in da obstojajo tudi ugodni izgledi za tekoče leto. Okoiuost, da bo naša trgovinska bilanca za prošlo leto, če že ne aktivna, vendar komaj neznatno pasivna, kaže veliko pot, ki jo je pretekla v minulem letu mlada Jugoslavija.
X Carinska konferenca v Ljubljani.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani naznanja, da se vrši prihodnja carinska konferenca dne 11. januarja t. 1. ob 17.30 v zborničnih prostorih, Beethovnova ulica št. 10/1
X Avstrjsko posojilo na praškem trgu.
Kakor poroča »Prager Presse« s poučene strani, pride češkoslovaški delež avstrijskega posojila Društva narodov v prihodnjih dveh mesecih na češkoslovaško tržišče.
X Anketa o agrarnem vprašanja. Poljedelsko društvo »Njiva« pripravlja veliko anketo o agrarnem vprašanju, ki se priredi dne 23. in 24. t. m. Na anketo je povabljenih okoli 55(1 ekonomov, finančnikov itd Anketa bo razdeliena na šest odsekov, poljedelskega socijalnega, pravnega, finančnega, gozdarskega in trgovinsko-in-dustrijskega
X Enotnt monopolni zakon. V finančnem ministrstvu se izdeluje v oddelku za državne monopole nov enotni monopolni zakon. Doslei veljajo v posameznih pokrajinah naše kraljevine v tej stvari različni predpisi.
X Nemške reparacije naši državi. Dne
8. t. m. so se pričela v Berlinu pogajanja med našo In nemško delegacijo zaradi reparacij. Naša delegacija je odpotovala dne 7. t. m. v Berlin. Naša delegacija bo zahtevala, da izvrši Nemčija vsa ona naročila, za katera je dala nemška vlada že gotov predujem. Na konferenci se bo govorilo tudi o možnosti izvedbe vseh naročil na račun vojne odškodine.
X Poštni telefonski šoli v Beogradu je priznan značaj srednje šole. Sprejemajo se sarno dijaki s končanim šestim razredom srednje šole. Pouk traja dve leti.
X Oceanografski institut bodo zgradili letos na Jadranu.
X Blagovni promet Kmetijske družbe za Slovenijo v letu 1922. »Trgovski list« poroča, da ie prodala Kmetijska družba v Ljubljani leta 1922 v kvintalih: 1800 kajni-ta, 2500 kalijeve soli (40%), 5750 tomaževc žlindre, 1200 kostne moke, 1020 apnenega dušika, 1730 modre ga ice, 440 žvepla, 16 rafije, 310 pšenice. 200 deteljnega semena, 1200 sena, 1000 slame, 650 otrobov, 76C oljnatih tropin, vrhu tega pa še 345 kmetijskih strojev
X Obtok bankovcev v Angliji je znašal dne 3. januarja 127.521.000 funtov šter-lingov. Od zadnjega Izkaza angleške banke je nazadoval za 622.000 funtov šter* lingov.
Športni karneval se vrši 9. februarja v Narodnem domu«, na kar opozarjamo slavno občinstvo in prireditelje,
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevnika«.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
Sreda
9. januarja.
Največji historični monumentalni prekrasni film
v glavni ulogi
Dekoracije izredno mojstrsko dovršene v slogu starodavnega Babilona. Krasne scene I Naravni posnetki!
S Sodeluje
| S© tisoč oseb!
! io JU
m
«
© 			,		-_.A
SMS		1H3UI	n
Elegantna drama v 5. dej. j v glavni vlogi:	;
Erick Kaiser Titz. j Od 7. do 9. januarja 1924. j
stran 4
Poslano.*
Jadranska banka a. d. Beograd je
z dopisom od 5. januarja 1924 pozvala uredništvo demokratskega dnevnika »Jutro« v Ljubljani, da z ozirom na članek »Proti nesolidnim mahinacijam« priobčen v »Jutru« št 300 od 23. dec. 1923 objavi v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči popravek:
»NI res, da je Narodna banka odklonila vsak nov kredit Jadranski banki — res pa je, da je Narodna ctanka znatno zvišala kredit, ki ga je Jadranska banka vživala pri njej do-sedaj.
Ni res, da je delo na zgradbi nove palače popolnoma ustavljeno — res pa je, da so zunanja dela na novi palači- Jadranske banke v Beogradu iovršena in da se neprestano in intenzivno dela na izgotovitvi nctra-
*	Za vsebino tega dopisa odgovarja
iredništvo le kolikor določa zakon.
njosti in opreme nove palače Jadranske banke v Beogradu.
NI res, da prodaja banka sedaj tudi že »Strojne tovarne in livarne« tujcem, — res pa je, da Jadranska banka svojih delnic »Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani« ne prodaja nikomur.
Ni res, da je »Kamenarovič za hrbtom upravnega sveta ponudil za 40 miljonov nove nominalne delniške glavnice Nemcem« — res pa je, da so se svoječasno vršili razgovori zastopnikov banke z neko inozemsko skupino za prevzem mnogo manje svote event. nove emisije delnic Jadranske banke.«
Istega dne je Jadranska banka a. d. Beograd pozvala uredništvo demokratskega dnevnika »Jutro« v Ljubljani, da z ozirom na članek »Prodaja večine delnic Jadranske banke tujcem« objavljen v »Jutru« št. 301 od 25. dec. 1923, priobči v smislu § 19 tisk. zakona naslednji popravek:
»Ni res, da sta gg. Kamenarovič in Ažman za hrbtom upravnega sveta ponudila neki nemški skupini novo emisijo v znesku 40 miljonov dinarjev nominala — res pa je, da so se svoječasno vršili razgovori zastopnikov banke z neko inozemsko skupino za prevzem mnogo manje svote eventualne nove emisije delnic Jadranske banke.
Ni res, da g. Kamenarovič prodaja banko tujcem — res pa je, da bi bila. tudi ako bi se bila omenjena transakcija provedla, inozemska skupina udeležena v zavodu le z malim delom povišanega akcijskega kapitala Jadranske banke.«
Dalje je istega dne Jadranska banka a. d. Beograd uredništvu demokratskega dnevnika »Jutro« v Ljubljani dostavila poziv, da z ozirom na članek »Kriza v Jadranski banki«, priobčen v »Jutru« št. 304 od 30. dec. 1923, priobči v smislu § 19 tisk. zakona ta-le popravek:
»Ni res, da je Ažraanovi pisarni izplačala banka brez ozira na ogromne potne stroške 1 in poi miljona dinarjev na račun ekspenzarjev — res pa je, da Jadranska banka ni izplačala pisarni dr. Ažmana nikakih potnih stroškov in da ji je izplačala že od 1. 1918 dalje na račun ekspenzarjev skupaj le par stotisoč dinarjev.
Ni res, da je g. Kamenarovič »iz Rima prinesel 3 in pol miljona^ lir manj, a nikomur ni računa položil o njih« — res pa je, da je glavni ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič položil račun vladi Kraljevine SHS in prizadetim zavodom o vseh 16 miljonih lir, ki jih je dobil izplačane od italijanske vlade za Jadransko banko Trst in goriško podružnico Ljubljanske kreditne banke.
Ni res, da je glavni ravnatelj Kamenarovič za svoje stanovanje »naročil mobilije in opremo za milijonske zneske na bančni račun in samo
srebrni servisi so banko stali čez miljon kron — res pa je, da glavni ravnatelj Kamenarovič ni naročil na bančni račun za svoje stanovanje sploh nikakih mobilij, opreme ali srebrnih servisov.«
Ker »jutro« ni priobčilo gornjih popravkov, je Jadranska banka vložila tožbo proti odgovornemu uredniku »jutra«.
Ljubljana, 8. januarja 1924.
Ravnateljstvo JADRANSKE BANKE A. D. BEOGRAD.
Henry Murger	'
La Boheme.
Prizori Iz iivlienla ciganov.
(Nadaljevanje.)
»A vi tudi, nasekani ste, moj dragi,« je odvrnil pesnik filozofu, ki se je bil usedel vrh stopnic. »To so gosli.«
»Gos... ha! Glej no, Schaunard,« je jecljal Colline in potegnil svojega prijatelja za noge, ta pa je dobra ta! Ta gospod trdi, da so gos...«
»Vraga!« je zakričal Schaunard v največji grozi. Moj piano še vedno igra; to je začarano...«
»Fantazma... gonja,« je tulil Colline, pri čemer mu je padla na tla steklenica, ki jo je držal v rokah.
»Fantazija.« je zabevskal sedaj Rudolf.
V tem vrišču so se nenadoma odprla vrata v sobo in na pragu se je prikazala oseba, ki je držala v rokah svečnik s tremi držali, na katerem je gorela sveča v rosa-barvi.
»Kaj želite, gospodje?« je vprašal in vljudno pozdravil tri prijatelje.
»Qb, za boga, kaj sem napravil? Zmotil sem se; nisem tu doma,« je rekel Schaunard.
»Gospod,« sta skupno pristavila Colline in Rudolf in se obrnila proti možu, ki je prišel odpirat vrata, »oprostite mojemu prijatelju; je nabasan kot ianon.«
Naenkrat pa je blisk svetlobe prešinil Schau-nardovo pijanost; čital je bil na vratih to-le vrsto, napisano s kredo:
»Prišla sem trikrat po svoj novoletni dar.
F e mi ja.«
»Da, da, zares, doma sem!« je vzkliknil; tu je vendar vizitka, ki mi jo je pustila Femija na novega leta dan; to so pač moja vrata.«
»Moj Bog! Gospod,« je rekel Rudolf, »zares zmeden sem.«
»Verjemite, gospod,« je pristavil Colline, da sem s svoje strani aktivno udeležen na zmedenosti svojega prijatelja!«
Mladi mož se ni mogel ubraniti smeha.
»Če hočete vstopiti k meni za trenotek,« je odgovoril, »bo vaš prijatelj brez dvoma spozna! svojo zmoto, čim bo videl prostore.«
»Rad.«
In pesnik in filozof sta prijela Schaunarda vsak za eno roko in ga peljala v sobo ali bolje rečeno v Marcelovo palačo, ki jo je čitatelj brez dvoma spoznal.
Schaunard je nemirno ogledoval okoli sebe in mrmral:
»Čudno je, kako se je olepšalo moje bivališče.«
»No, si sedaj prepričan?« ga je vprašal Colline.
Toda Schaunard je bil opazil piano, se mu približal in začel udarjati po njem.
»He, vi drugi, poslušajte,« je rekel in udarjal, da so odmevali akordi... Izvrstno! Žival je spoznala svojega gospodarja! Si la sol. fa mi re! Oh! vražji re! Vedno boš isti, poberi se! Saj sem rekel, da je to moj instrument.«
»Ne odjenja,« je rekel Colline Rudolfu.
»Ne odjenja,« je ponovil Rudolf Marcelu,
»In to,« je pristavil Schaunard in pokazal na jopič, posejan z zvezdami, ki je ležal na stolu, »morda ni to moj okras, kaj!«
In gledal je Marcelu pod nos.
»Ih to?« je nadaljeval snemaje z zida sodno odpoved, o kateri smo govorili zgoraj.
Začel je čitati:
»S tem se gospodu Schaunardu daje nalog, da Izprazni prostore in jih izroči v dobrem, popravljenem stanju 8. aprila do opoldne. Dal sem mu to uradno na znanje s tem spisom, ki stane pet frankov, »Ha, ha, torej nisem jaz gospod Schaunard, ki so mu sodno odpovedali stanovanje, ga počastili z žigom, čigar stroški znašajo pet frankov.« In še to,« je nadaljeval, spoznavši svoje copate na Marcelovih nogah, »to torej niso moje papuče, dar druge roke? Sedaj je vaša vrsta, gospod,« je Tekel Marcelu, »razložite vašo prisotnost v bivališču mojih larov!«
»Gospodje,« je odgovoril Marcel in se obrnil zlasti na Colline-a in Rudolfa, »gospod,« in pri tem je pokazal na Schaunarda, »gospod je tu doma, priznam.«
»Ah!« je vzkliknil Schaunard, »kaka sreča.«
»Toda,« je nadaljeval Marcel, »tudi jaz sem tu doma.«
»Gospod,« ga je prekinil Rudolf, »če pa naš prijatelj spozna.. .c
»Da,« je nadaljeval Colline, »če naš prijatelj ...«
In če se vi spominjate...« je pristavil Rudolf, »kako je to, da...«
»Da,« je povzel Colline z istimi besedami, kako je to, da...«
»Izvolite sesti, gospodje,« je odvrnil Marcel, »takoj vam bom pojasnil skrivnost.«
»Kaj če bi namočili pojasnilo?« se je dramil Colline.
»In malo prigriznili,« je pristavil Rudolf.
Štirje mladi ljudje so sedli za mizo in naskočili kos mrzle telečje pečenke, ki jim ga je bil odstopil vinski trgovec.
Marcel je potem razložil, kaj se je bilo dogodilo zjutraj med njim in hišnim gospodarjem, ko je bil prišel, da se vseli.
»Potem,« je rekel Rudolf, »ima gospod popolnoma prav, v njegovem stanovanju smo.«
»V mojem ste,« je vljudno rekel Marcel.
(Dalje prih.)
AAAAAAAAA
Toploška
forana pločevinastih šliatelj
J. Pleško
Ljubljana
Karlovška cesta štev. 2
▼▼▼▼▼▼TTV
MALI OGLASI
WXai Ctna oglasom de 10 besed Din S*—; vaška J--. B3I nadallna beseda žS para t davitino vred. \
Uh liii
Če mogoče z uporabo »slona, separirano t sredini mesta se Išče za mirnega gospoda, visokega poloiaia. Ponudbe pod „Soba !.»* na upravo lista
Bank
prostorna, šolnina lega, sredi mesta se le proti odškodnini zamenja. Ponudbe pod .,Zame na“ upravo tega lista.
DftcBotnn 108 or*lov * f UuKSI VU| 80 oralov, lep goed
K 4.600.000- -.
DiunilUl 13 oralov, v bližini I llaboIVU, kolodvora, tepahiša, radi preselitve pod ceno.
Lepa rilo s parkom,u»'
vseIHI, poleg velk vrt K 1,260.000 RfietiilUt * koncesijo vred OUuillllU, ugoden nakup.
Vit trgnihili lokalov,
veliki lokali sa ekeport v bližini kolodvora K 1*/, mil. Znamka aa odgovori Reattteina pisarna ,,Rapld“, Maribor, Gosposka ul. 28.	______
se sprejemajo v polno popravo, se ponlklajo, emajlirajo z ognjem In shranijo preko »ime. „TR1 BUNA“ F. B, L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles In otroških vozičkov.
KM pifflii il
sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo 'lista pod »Employment<.
Sl 145
„Jutr. Novosti** s dne 27. julija L 192S nujno potrebujem. Odda naj as proti nagradi v upravi ..Narodnega Dnevnika**.
M lil rt oi
se sprejme s 16. januar;« m na dobro domačo hrano. Naslov v upravi lista.
Hi Inn ii Me
se sprejmeta pri boljši drušin 2 mlajši dijakinji ali dijaka Klavir na razpolago. Vprašali Je Gradišča.!/!, levo.
DAi-iia
za 200 do 400 000 K - oz več proti dobremu obrestovanju in zemljiškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajočo trgovmo s meš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko potoži tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meran
m ista
bot upravitelj vodstva večjega posestva ali kaj sličnega. Strokovnjak v kmetijstvu vrtnarstvu, gozdni In lesni manipulaciji z razpolaganjem delavsev In vprežne živine. Pošten, zanesljiv z najboliitml spričevali Eventualno prevzamem tudi pri-merno posestvo v najem. Ponudbe poslati ped „Dober gospodar*' na upravo lista.
Salo,
neopremljeno, prost vhov, išče zakonski par brez otrok; zame nja tudi sedanjo evojo lepo so bo. Dunajska eesta. Ponudbe pod „Plača dobro,** na upravo lista.
Umirati
sl želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro ►Mladost« na upravo Usta.
pesnika Valentin Vodnika krasnem okvirju naprodaj. Ogleda se Jo lahko v upsnvt lista.
v Mariboru s hišo dobroidoča.
Veleposestvo,
z 80 glav živine in elektriko
O1/« milj. K.
flila s 8 orali parka, prosto VliU stanovanje, moderna, gradu slična gostilna z ie,
kamo in 1 oral stavbišča, promet 2,400.000 - K PflCDCtna hi*®’ Brejščine, rUi)wJiVII|žago. mlin. trgovino proda pisarna Zagorski, Maribor Barvarska ulica 8._______
Za slrio mizarstvo
_j sprejmejo takoj 4 dobri mi zarji za pohištvo v trajno dalo Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli
lepe za eno ali dvovprego proda Albin Koman, Vlžmarje 38, p. St. Vid nad/Ljubljano.
Ml
dobro vpeljanega pri trgovcih se išče proti dobri proviziji Ponudbe pod „Dober zaslužek' na upravo lista.
nadte, i
umi
ID
Kdo bi vzel v službo kot praktikanta mladega, izobraženega gospoda, absolventa 8 realke, izurjen stiojepisec, sin tovarnarja, nekoliko veščega Že v pisarniških poslih. Ponudbe pod šifro ..Ugodeno*' na up. 1.
Milja
išče večje podjetie. Samo spretne in agilno moči naj ee oglase pod »Spreten** na upravo lista.
zobna pasta Vas more popolnoma sadovoUM.
Franja Saga-dola se pripo roča cenj. damam. Ljubljana, Poljanski nasip 84.
IM
star 48. tet, s 80 letno prakso, isvežban v vseh panogah gospodarstva, želi premenlti mesto. Ponudbe na upravo lista pod „ Energičen!*
In zaselaa Mika
s pisarniško prakso, zmožna knjigovodstva, korespondence In vseh pisarniških del, iščeta primerne službe. Dopise na: ..Mlada gospoda", poštno ležeče Slov. Bistrica.
Sploirtesamiita
garantirano popoten, Izide v kratkem. Tudi zunanje inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«,
Maribor.
OBim iflflio uprt!
fum^.-jMraiiiuBMaHMMMHa i im-imunimi irtTnng j Prvorazredni moderni brzo-pisalm stroj, j
ST0EWER^REC0RD
'Vrhunec finomehanike.’ Zastopstvo L ud. Baraga, Ljubljana,
Šelenburgova ulica štev. 6|l.
ELEKTRARNE! E22SSJ POZOR! INŠTALATERJI!
Izolirane in gole bakrene žice. Bergmanova cev! (BergmannsrShren). kakor ves instalacijski ma-terijal ter elektro-motorje po najnižiih tovarniških
Scenah. — Največje zaloge v Sloveniji. M
MAZURAN & COMP. 1
L3UBL3ANA, Dunaiska cesta 33.
Telefon 366 in 223.
II
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Najstarefša špedfcljsfsa tvrdka v Sloveniji
R. RANZ1NGER, LjaMfana - »Besenžee
Spedictjska pisarna
Podjetje n prevajanje blaga južno ieieznice. Bnovozni in tovorni nabiralni promet i* Avstrije in v Avstrijo. Podjetje sa prevajanje pohištva. — Skladišče a posebnimi zaprtimi kabinami *a pohištvo.
Brzojavi •• RANZINGER.	Interurban	telefon	«©.
uraujnvi »a*«~—*—   
VTVTTTTTTTTTTTTVVVVVVTVVVVTV
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
SPLOŠNA KNJIŽNICA
Št. 1. I. Albreht: Ranjena gruda, povest, broš. Din 12 vez. Din 17 „ 2.	R. Murnik: Na Bledu, povest . . „	>
„ 3.	I. Rozman:Testament, ljudska drama „
„ 4. F. Milčinski: Fridolin Žolna, humor. ,
„ 5. C. Golar: Poletno klasje, izbr. pesmi „
, 6.	Dr. Lavo Čermelj: Boškovičev nauk, broš.	„
, 7.	Utva: Andersenove pripovedke, broš.	„
, 8.	Gaboriau: Akt št. 113, roman „	„
„ 9.	Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije	„
„10.	1. Albreht : Andre} Ternouc, povest	„
„11. P. Golia: Peterčkove poslednje sanje „12. Fr.Milčinski: Mogočni prstan, nar.prav.»Lifj. »
Cene se razumejo brez pofitnlne.
ZPEiHH IKHa-Ljubljana, Marijin trg a i» po rali knjlgirnab.
16	n	n	22
12	n	n	17
8	»	m	13
20	m	n	26
16	n	9	23
12	n	m	17
22	n	9	28
25	n	n	30
6	n	n	11
12	n	n	17
12	n	9	17
r2c\fjc\njc\r2c\f2c\fx\ lllllililllliilllllllll^l!lillllll|lli!lllllliiiillllll!lllll^llllllill,IIIIIIIIIHIIIIIIIiillllllllllllllllllllfl,illilillllllllll!lllllllllllillill!iilii!l!^ilillli, ^lllilllllllliiillHIiJiJslilllllliijillllllllllllM
Delniška glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva Din 32,515.000*
		Podružnice:		
Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceanovi Jelša	=	Jesenice Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor	z	Metkovič Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb
Amerikanski oddelek.
Naslov aa brzojave a JADRANSKA.
Afiliraoi zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija, Wien. Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York Clty.
EANCO TUOOSLAVO DE CHILE: Valparalso. Antofagasta. Punta Arenas,
Puerto Natales, Porvenlr.
Bsgcr:r.HEi