li fcttr ............. rrrr PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote UradsMri la sprsvnilkl pr««teri: MIT South UwndaU Am Offies «1 Publlcatlon: MiT South Lsirndale Am Tskphoao, Rookw.ll 4804 jto-tiar XXXI. I* IMt uit. CHICAGO, ILL., TOREK, 17. MAJA (MAY 17>, 1938. H M Teartf STEV.—NUMHEK »7 Spor med Anglijo in Mehiko ■vznemirja ameriško vlado for »»Iltng at special vata of poptaco pro^N for la »oottoa UOt, Aet of Oot I. UIT, aSthorlsod tn Jn— 14, Ml«. ■ ' < ■ .............—I lil ■ " — .11 -Ja-—i---u UL.-.. -T--^- . - ^a I ||——— r Washingtonu prevladuje bojazen, da bo Anglija pod vzela korake, ki lahko potisnejo Ameriko v konflikt. Londonski uradni krogi so za-pretili z bojkotom mehiškega olja. Mehiške delavske in politične organizacije podpirajo predsednika Cardenasa fashington, D. C., 16. maja. , Državni department je alar-liran zaradi preloma diplomatih odnošajev med Mehiko in eliko Britanijo, dasi državni ijnik Cordell Hull še ni uradno Noentiral konflikta, ker še ni ubil detajliranih poročil iz Me-eo Cityja in Londona, očitno je, da ga razvoj situacije rbi. Anglija hoče sicer obdržati rijateljstvo z Ameriko, toda oinost je, da bo odredila de-oo«tracije svoje pomorske sile mehiških vodah v znak prote-proti konfiskaciji lastnine ifleikih oljnih kompanij po ehiiki vladi. Monroejeva dok-prepoveduje evropskim iavam akcije, ki bi ogražale ritorij katerekoli države na aeriikem kontinentu. S to dok-ino so se Združene države ■oglasile za zaščitnico teh dr-Anglija bo vsekakor naspala previdno v tem konflik-i Mehiko, da ne zaplete A* erike v spor, dasi je že zapre-i bojkotom mehiškega olja, se tako maščuje za konfliska-lastnine angleških oljnih panij, katere vrednost li na $200,000,000. Ameriška vlada je za vsem drugačno stališče nglija glede konfiskacije, edsednik Roosevelt je izjavil, je imela Mehika to pravico in bo le gledal, da bodo ameri-investorji dobili odškodnino, r je mehiška vlada obljubila konfiskaciji lastnine oljnih npanij. Mežico City, 16. maja. — De-«ke in politične organizacije izjavile, da stojijo na strani Bdsednika Cardenasa in da dpirajo njegovo akcijo, ki je »Hirala v prelomu diplomatih odnošajev med Mehiko in »fco Britanijo. Ingres revolucionarne (vlad-"tranke, Mehiška delavska in druge delavske organi-jje so sprejele skupno reso-'io, da podpirajo Cardenasa njegov program, ki je "Me-» » Mehičane." Večinski *v Poslanski zbornici je tudi vi. da je bil prelom med Me-0 m Anglijo popolnoma o-»vi«en "zaradi žaljivega m Mrznega tališča angleške m Deklaracija revoluclo-Htranke P^vi, "da je bilo »•vanje angleške vlade v ;Inje Mehike neznos- Ifki veterani občili podporo vladi )bii*nje nacijske propagande Ogrska, 1«. ma-velikem vladnem aho- «t^ 7;ob,jubiu C *** nečalnje ■ Hort?* ,mredi» in prl utiranju Etičnim ekstre- ftjKT' ki «> na : ftsrtv^ » vetera!^ «* ia vsakega držav- Zatiranje svobode v Jersey Cityju Kampanja proti fašističnemu županu se bo nadaljevala. Washington, D. C. — (FP) — Predsednik Roosevelt ni hotel komentirati aktivnosti župana Franka Hagueja v Jersey City-ju, ki se baha, da je njegova Deseda zakon in brezobzirno zatira civilne svobodščine. Roosevelt je le dejal, da je te stvar krajevna policijska zadeva. V razgovoru z reporterji je bil Roosevelt vprašan, ali on lahko podvzeme akcijo proti županu kot predsednik, da ustavi zatiranje civilnih svobodščin, ali pa načelnik eksekutivnega odbora demokratske stranke, ker je Hague podpredsednik tega odbora. Roosevelt je odgovoril, da ne more storiti ničesar, na drugo vprašanje pa lahko odgovori James Farley, načelnik eksekutive demokratske stranke. rjfso ga šali, ali namerava podvzeti kako akcijo v zvezi s pismom, katerega mu je poslal kongresnik Jerry 0'Connell, demokrat iz montane, v katerem je zahteval, da Hague odstopi kot član eksekutive demokratske stranke. Roosevelt je dejal, da pisma ni prejel. Znamenja, da se bo nadaljevala kampanja proti županu, ki ne dovoli shodov v Jersey Cityju, na katerih bi govorniki krtačili' njegovo administracijo, se očitu-jejo iz naznanila, da bosta kon-gresnika 0'Connell in Bernard, farmer-laborit iz Minnesote, govorila v Jersey Cltyju. Prvi shod, na katerem sta imela nastopiti, je bil v zadnjem momentu preklican po vodstvu Mednarodne delavske obrambe. Ta ga je preklicala, ko je bila informirana, da je župan Hague mobiliziral vojne veterane in pobojnike, da razbijejo shod. Organizacija je s tem le preprečila krvave spopade, na katere so se županovi podrepniki dobro pripravili. Kongresnik 0'Connell je apeliral na senatni odsek, kateremu načeluje senator La Follette iz Wisconsina in kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih svobodščin, naj nastopi proti Haguejevemu režimu. La Follette je ie odgovoril, da bo upošteval apel. Domače vesti Nov grob v Sprirtgfieldu Springfield, III. — Tu je umrl Kari Rihtar, star 50 let in doma iz Vrhovlja pri Brdu, okraj Kamnik na Gorenjskem. V Ameriki je živel 32 let in tu zapušča sina in dve hčeri, v Fontani, Calif., brata Antona, v starem kraju pa brata Tomaža in tri sestre. Bil je član SNPJ. Nov grob v Penni Finleyville, Pa. — Pred nekaj dnevi je umrl Frank Bobnar, star 82 let in rojen v Ameriki. Zapušča ženo, dveletnega sinčka, mater, tri brate in dve sestri. Bil je član SNPJ. Nevesela vest Iz domovine Milwaukee. — Mary Starič, članica društva 16 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Rad-ni vasi pri Trebelnem na Dolenjskem umrla njena mati Marija Starič v visoki starosti 93 let. V Ameriki zapušča poleg te hčere tpdi sinaho za umrlim sinom Antonom, štiri vnuke in dve vnukinji, v starem kraju pa sina in dve hčeri. Clevelandske vesti Cieveland. — Dne 14. t. m. je umrl Frank Sušnik, star 51 let ih doma iz Zavrli* pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bil 26 let in v starem kraju za; pušča ieno in sina. — Dne 18. maja je umrl John Bajt. star 63 let in doma ^ Stare Vrhnike pri vprafcnja reporterjev j« In WIIltt« i oisre vrnnise pri v i ■ ^ Zvrnil na sličen na- Vrhniki. Tu je bil 35 let in zapu- Krvava tHtUa tudi vpra- Ača ženo. Bil je član društva 126 mšd A r O Socialist predsednik belgijske vlade Dežela v resni finančni krizi Nemčija ie ni odgovorila na ameriihi protest Berlin, maja. — Ameriški poslanik Hugh R. Wilson še ni prejel odgovora na protest, ki o-čita nacijski vladi kršenje nem-škoemerišfct pogodbe, ki je bi» la sklenjena pred nekaj leti. A-meriška vlada je protestirala proti novemu zakonu, ki zehte-» va. da morajo tudi ameriški židje registrirati svoje imetje, ki ga imajo v Nemčiji, pri nacij-skih avtoritetah. ■ i ■—n—t—i i i i i ljsna. vzpostavitev tisoč let stare meje Ogrske, ena zastava in eden regent, glavni cilj pa je krščanska, splošna In neodvisna Velika Ogrska." Bruselj, Belgija, 16. maja. — Paul Henri Spaak, zmerni ao-cialist, je včeraj formiral nov kabinet, v katerem je enajst članov. Pozicijo finančnega ministra je dobil Max Leo Gerard, ki je izvlekel Belgijo iz težke finančne krize 1. 1936, ko je bil premier Belgije Paul Zeeland. Belgija je tudi zdaj v resni finančni krizi, ki je zadnji teden izzvala resignacljo vlade pre-mierja Paula Jansona. Za ministra ekonomije in poljedelstva je bil imenovan Paul Heymans, bankir in bivši profesor na Massachusettskem tehnološkem institutu v Bostonu. V novem kabinetu so štirje socialisti, štirje katoliki, dva liberalca in eden neodvisnež. Nova fašistična zmaga pri Teruehi Lojalistična obrambna črta v hribih pretrgana Hendaye, Francija, 16. maja. — Fašistični naskok je pregnal španske čete s utrjenih postojank v gorovju San Cristobal in uporniki so okupirali teren, kjer sc jim odpira pot proti Valen-ciji in Castellon de la Plani. Re-beli so zasedli tudi hribe na za-padni atrani Tetuela in zdaj se pripravljajo na naskok na Mora de Rubielos, ki lell na zapadni strani, med Saguntom in hribi. Četam, ki so, v včerajšnjih naskokih pretrgale lojalistično obrambno črto, poveljuje general Miagul Aranda. On je zdaj odredil prodiranje proti Valen-ciji. Fašistično poročilo, objavljeno v ZaragozJ, pravi, da je bil odpor lojalistov strt v gorovju. Drugo fašistično poročilo se glasi, da so fašisti ujeli 90,000 miličnikov od izbruha civilne vojne do 28. aprila. To Število pa ne uključuje lojalistov, ki so se prostovoljno predali fašistom. Madrid, 16. maja. — Angleški parnik Greateod je bil tarča bomb fašiatičnih letalcev, ki so ponovno navalili na Valenoijo. To je bil že drugld napad na ta parnik, odkar se nahaja v va-lencijskem pristapišču. Bomba, ki je padla na k*ov parnika, je zanetila ogenj, toda ranjen ni bil nihče. V letalskem napadu na Valencijo so fašisti ubili dvajset in ranili čas trideset oseb. JAPONCI POGNANI IZ KITAJSKEGA MESTA Srdite bitke nk centralni fronti se nadaljujejo BOMBE UBILE 700 CIVILISTOV bci in angleiho policijo Jeruzalem, 16. maja.—Angleške avtoritete poročajo, da je bilo včeraj 23 Arabcev ubitih v spopadu s policijo. Bitka se je vršila v neki vasi v provinci Ac-ri, kamor Je bila policija poslana, da zapleni orožje, pri tem pa je naletela na odpor. V bitki je bil ubit tudi eden policaj. Teden zračne poite Chicago, 16. maja. — Ta teden poteče 25 let, odkar je bila v Združenih državah uradno u-vedena zračna pošta in v proslavo tega dogodka se ves ta teden vrši velika agitacija za ameriško zračno pošto. Ljudje v splošnem se namreč še premalo poslužujejo zračne pošte za hitro dostavo pisem. Zadnjo nedeljo popoldne je bil izvršen v Chicagu uspešen polet z avtogirom (nove vrste letalom, ki nima kril in ki se dvigne v zrak in gre na tla navpično) s čikaškega letališča na centralno čikaško pošto. Avtogiro je nesel zračno pošto z letališča in pristal na strehi velikega poštnega poslopja. Polet je trajal osem minut. Po tem srečnem poakusu bodo poslej Fučov, Kitajska, 16. maja, Japonaka invazija Fučova, pristaniškega mesta v provinci Fu-klen v južni Kitajski, je bila kratke trajnosti. Japonske čete so se izkrcale v tem meatu pod kritjem bombardiranja iz sraka in morja, toda naletele so na odločen odpor. Kitajske topniške baterije ob obrežju ao pričele si pati krogle in prisilile Japonce na umik. V bližini Fučova se nahaja več japonskih bojnih ladij, ls čeaar sklepajo, da se Japonci pripravljajo na novo invazijo in napad. Fučov je oddaljen od Amoyja, pristaniškega mesta, katerega so Japonci zadnji teden zasedli, okrog 130 milj, ftanghaj, 16. maja. -- Sem dospelo poročilo se glasi, da so Japonci izvojevali več uspehov v bitkah s Kitajci na centralni fronti v teku prodiranja proti lunghajaki železnici. Poročilo dostavlja, da je bila proga te železnice pretrgana v dveh krajih. Kitajska armada 100,000 mož, ki je koncentrirana na zapadni strani S u č o v a, strategičnega mesta in važnega Železniškega križišča, se je pričela umikati, ko ni mogla več vzdrftatl priti ska japonske vojn« mašlne, ponci poročajo, da je 10,000 ki tajskih vojakov, ki ao se skušali umakniti iz lunghajekegg sek torja, v pasti in Jim preti uničenje. Hankov, Kitajska, 16. maja. —- Kitajska poročila Iz Sučova se glasijo, da je bilo 700 civilnih prebivalcev ubitih in ranjenih v zadnjih japonskih letalskih napadih na Hučov. Japon ske bombe so porušile čez 8000 poslopij, štiri šole ln bolnišnico. Kompanija mora upoeliti unioniete VVashlngton, D. C. — Federalno delavako razsodišče je odredilo, da mora Kelly-8pringfield Tire Co., kl Ima tovarno v Cum-berlandu, Md„ uposllti vse delavce, ki jih je pred nekaj meseci vrgla na cesto zaradi linijskih aktivnosti, zaeno pa jim mora plačati mezdo za ves čas, k Zadnji dogodki ao omajali prestiž Chamberlainove vlade in zdaj ao se pričele širiti govorice, da bo lord Halifaz, sunanji minister, podal ostavko. . Hallfax ae je včeraj vrnil v London Is 2eneve, kjer se je u-delešll seje sveta Lige narodov. Angleški tlak piše, da Je sunanji minister silno razočaran, ker se je njegova mlaija v 2enevi Izjalovila. V Ligi narodov včlanjene dršave so doslej vedno sledile vodstvu Anglije, glasovale sa vae, kar je ona priporočala, na zadnji seji, ko so Šteli ovce ln kozle v zvezi z glasovanjem o resoluciji, ki Je zahtevala odpravo neintervenčne politike v španski civilni vojni in razpust mednarodnega nevme-šovalnega odbora, pa so predstavniki teh drŽav čepeli na plotu. Angleška diplomacija Je pridobila aami tri države, da so glasovale proti resoluciji Francijo, Rumunijo ln Poljsko, ftpanija in aovjetaka Rusija ata glasovali proti reašlucljli devet drugih držav pa se je vzdržalo glasovanja. T9~> bil udarec angleški dl« plomaclji. DrugI Udarsč Je bil Mussolinljev govor v Gsnovl, v katerem je naglaail, da Italija ostane "lojalna prijateljica nacijake Nemčije." Mussollnljeva izjava Je bila dokaz, da Cham-berlain ni s sklenitvijo prijateljskega pakta z Italijo omajal osi Rim-Berlln. Halifaz Je posetll Chambur-laina Ukoj po vrnitvi iz Ženevo. Poročal mu Je o razvoju v Žene-vi, zaeno pa Je izrazil šeljo, da bi šel rad v pokoj. Možnost Je, da bo ChamlHirlaln reorganiziral vlado; če se bo to zgodilo, bo Malcolm MacDonald, notranji minister, nasledil Hallfaza. |overili svoji Mednarodni delavski brambi (International Ubor Defense), ta pa Je najela dva radikalna kongresnika, demokrata Jerryja J. 0'Connella is Montane in fanaer-laborita Johna T. Bernarda lz Min- Glasovi iz naselbin Kongresnika najbrže sama nista vedela, kdo Je v ozadju, ki ju vabi na shod v Jersey Cityju. V ospredju je bilo samo to, da ae nekdo postavi po robu diktatorakemu županu HagueJu in kongresnika 0'Connell in Bernard sta bila pripravljena, da se postavita — in nevede gresta po kostanj v žerjavico za komuniste. »Shod se je imel vršiti 7. maja in kongresnika sta Še hila v New Yorku pripravljena, da naskočita Haguejev pašaluk na drugi strani reke Hudsona. Hague Je bil tudi pripravljen; mobiliziral je vso svojo policijo in velika množica občinstva je čakala na glavnem trgu Jer-sey CityJa, da vidi, kako bo junaški Hague odbil ofenzivo dveh kongresnikov. Tedaj ae je nekaj zgodilo v New Yorku. Kongresnika 0'Connell in Bernard ata bila kratko-malo obveščena, da shoda v Jersey Cityju — ne bo'In lahko greata nazaj v Waahlngton. Kdo je faktično preklical shod? Natančno nI znano, toda umik je bil odrejen od nekoga v ozadju. Ali so se komunisti zbali, da pride do Izgredov v Jersey Cityju In da bodo oni potem nosili odgovornost za eventuelno izzivanje nasilja? Nekaj stičnega Je moralo biti. Znano je le toliko, da ata ae kongresnika rnzočarana vrnila v VVashington in najbrže sta ne iz te izkušnje naučila toliko, da v l*>doČe ne bota več nasedala kakšnim komunističnim organizacijam. ^ Zupan Frank Hague Je burbonskl fanatik, ki hI domlšljuje, da vsakdo, ki skuša organizirati delavce v njegovem mestu, Je komunist, on l>a Je poklfcan, da to prepreči. Silno piko Ima na unije CIO, ki jih smatra za stoodstotno komunistične. To je seveda grda laž, ampak fanatik Hague si ne da nič doisivedatl. Kdo |mi bo zdaj ugnal fanatika Hagueja? Ali ga I »odo komunisti? To bi bilo prav tako, kakor če bi kdo v rdeči srajci lovil pobesnelega" bika. Izkušnje zadnjih let so že sto In stokrat potrdile dejstvo, da kamorkoli so so komunisti vštulili in vtaknili svoje prste zraven — tam je bil |N>lom vsake |xištene delavske akcije. ( im dlje proč držiš komuniste, tem prej bo akcija n*|»ela, kajti oni vse pokvarijo. Toda komunisti so prav takšni fanatiki kot je Hague — nič jim ne moreš dopovedati. Povsod se morajo vštuliti, drugače niso zdravi — rezultat P® Je, dn je toliko več burbonskegn fanatizma na drugi strani. Fanatik Hague je brezobziren, vsled česar je vsaka njegova brezobilrns akcija v konfliktu z demokratičnimi principi. Zato mu bo le z demokratično akcijo mogooštenim ljudem države New Jerney. Šopek ženakih miaH Weat A Iii*. Wi*. — Prvi maj. naš delavski praznik, je topet ta nami. Proslava istega nam Je v neko merilo miselnega razvoja med delavstvom. Letošnji sprevod po mestu Milwaukeeju je štel kakih deset tisoč oseb," vseboval pa je dokaj pomenljivih napisov, največ proti fašizmu, in aranžiran je bil po vodstvu CIO. Pomenljivo ia telo ratveneljl-vo dejatvo pa je bilo to, da je bilo opati ti med sprevodom dokaj ženstva, kar je vsekakor dokat. da ae med njimi vsporedno dani •n da se reenični boritelji ta odi pravo ignorance v delavskem sloju zavedajo, da je treba Isto pričeti iztrebljati pri korenini in to je — pri ienstvu. Velika napaka je, da »e v preteklosti pretežna večina tega dejstva ni zavedala In ni posvetila ženski izobrazbi dovolj pozornosti, kar je vtrok, da tako po polževo lezemo po bregu napredka navzgor. Večkrat tem ie čula ugibanje med kako moško skupino, kaj da je povod tem neznosnim delavskim razmeram, nizkim mezdam in veliki brezposelnosti, pa se*kar največkrat zedinijo v mnenju, da so vsega tega krive ftsaake, ksr silijo v tovarne in delajo za nizke plače. Iz takih in tličnih naziranj je razvidno, da pretežna večina delavcev rea verjame in vidi rešitev it neznosnih razmer v tem, da ae izžene ženstvo it tovarn in drugih službenih mest in se jih zapodi v domove, med Štiri stene, kamor ne prodre ni kak žarek razumevanja o svetovnih problemih, kjer nima nikake prilike izpopolniti in razširiti si svoje duševno obzorje v obranu bo pred zaprekami, ki se ji porajajo na potu skozi življenje. Kako le more biti taka duševna taostalost koristna podlaga materinsvu ta na* bodoči rod? Kako le morejo biti nekateri moški tako naivni, da ne vidijo dejstva, da v popolnejši ženski izobrazbi leži moč napredka in učinkoviti plod uspehov naših potomcev ? Kdor verjame, da je rešilna nit ta zboljšanje delovnih razmer v tem, da se odvzame pravica do dela vsem oinoženim ženskam, je podoben utopljencu* ki grabi za bilko, četudi ve, da ga ne more obdržati. Delavski ženi je Živa potreba na.širše znanje o delavskih po-težkočah, kar se pa najbolje in največ nabere it izkušenj. Kot taka bo tudi dobra družabnica v zakonu. Zavedajoča^ se svojih dolžnosti in pomena v delavskih bojih, bo čvrsto stala v vrsti na strani soproga, ga bo podpirala in spodbujala ter mu drugače pomagala v različnih načinih domače oskrbe. Pri tem, ko je neizkušena in neizobražena žena vselej možu ob čaau delavskih bojev v veliko oviro ln v pretežko butaro, pod katero se zrušita oba, njih uspehi pa v prazno u-topijo. Vse to naj blagovolijo vzeti v glolmk premislek vsi 0-ni, ki tako radi tvračajo vse krivde na ženske In ki nas predstavljajo, da nismo za drugam, kot za kuhinjo, j Resnična naloga vseh reanič-no delavskih voditeljev pa je, da se bore za boljšo in popolne j šo izobrazbo naa vaeh, ker le h potom tega bomo prišli do po- trebnega razumevanja in s skupno močjo reševali naše pereče probleme v našo skupno korist. To me spominja na dogodek, ko sem pred leti posedala večerno šolo v namenu, da se bolje seznanim t angleščino. Imeli smo brhko in bistro učiteljico srednje starosti, ki je poaedo-vala prikupi j i vo svojatvo, da Je menda vsakemu na mah pri ljubila, vsaj meni se je. Bilo nas je kakih trideset u-čenče v; različne starosti, poiko-I Jen j a in spola in smo te hitro med seboj seznanili do prija teljake točke. Poleg mene je sedel še mlad fant, komaj nekaj nad dvajset let In rodom Nemec J izkazoval mi je svojo prijatnoet s tem, da mi je uslužno obrezoval svinčnik. Jaz sem se kram Ijanja izogibala z namenom, da takrijem svojo polomljeno an gleščino in tako sem menda vse uverila, da ne morem še dosti go voriti. Pripetilo pa te je, da nam je nekega dne dala učiteljica nalogo it različnih vprašanj, temed katerih »i naj vsak svojega iz-beremo in doma opišemo, prihodnjič pa bomo prečitali ln dis-kutira!j. Med vprašanji se je nahajalo tudi to, da li je potrebna ta dekle itobratba višjih šol m dragttr tečajev, ali pa je do-volj samo izobratba it ljudske šole. To vprašanje si je tbral moj uslužni sosed, da ga bo obdelal in res ga je; prečital nam ga je prihodnjič takole: Za dekle zadostuje izobratba ljudske šole; drugi tečaji, ki jih poleg potrebuje so: da mora v interesu zdravja dobro sn&Žiti in držati stanovanje v lepem redu in da mora znati pravilno kuhati, ker da ^konzervirana jedila niso priporočljiva, ker se je že večkrat izkazalo, da ne ugajajo vsakemu želodcu in da tudi zgu-be na redilnih snoveh. Zato je potrebno, da zna in pripravlja vedno svežo hrano, da s tem družino obvaruje pred želodčnimi nerednoatmi. Dalje, da je potrebno za dekle, da ima znanji bolničarke, da more kot mati nuditi svoji družini pravilno zdravniško nego v manjših primerih bolezni in poleg tega naj bi tnala tudi godbo te ali one vrste, da more s tem dati svoji družini zabavo, ker da kinoslike, take kot se jih sedaj kaže, nisd priporočljive za otroke in bi jih tudi ne smeli posečati. Radi te ženijaine življenjske slike za ženo sem ob diakutiji prvič vprašala za besedo in sent svojemu uslužnemu sosedu med drugim povedala tudi tole: da njegov opis jaano kaže, da it njega govori vsesana sebičnost moške samovlastl. Odtod izvira njegova metoda, da je pravilno ženo držati na točki izobrazbe, kolikor jo potrebuje vsak povprečen služabnik, katerega naloga je skrbeti ta red, snago in udobnost družine a to razliko, da on je za svoje delo plačan, žena pa nič in bi morala polsg tega izvajati še zakonske in materinske dolžnosti. Zares lepa filozofija za sedanji čas, ko te razburkane življenjake razmere mečejo it kraja v kraj, da moraš imeti želetne živce in biti dobro podkovan t najboljšo izobrazbo, ako hočeš, da si zagotoviš dostojni človeški obstoj; to pa velja ta dekle ravno toliko, kot ta fanta. S tako vcepljeno psihologijo pa moški kaj radi pozabijo, da je žena po naravnih pravicah enakovredna članica človeške družbe, da je vsled tega upravičena do vseh vrednot, ki jih človeštvo potrebuje ta boljši obstoj v živi jen ju. Med te vrednote pa pred vsem spada kar najboljša in vsestranska izobratba. Od tega je odvisna moč in ščit žene zlasti v izrednih slučajih, kot na primer: v slučaju, ki jih j« žal dosti, da premine soprog-oče. In tedaj mora žena-mati prevzeti vso skrb za vzgojo in oskrbo nedoraslih otrok. Ako bq imela potrebno izobrazbo, bo I-mela s tem moč in zmožnost, da jih bo vzgojila sama; obratno pa je neizobraženka primorana se poročiti s prvim pijancem, ki jo hoče, da si s tem podaljša svoje bedno življenje, v katerem pa običajno kot razvalina življenja zarano usahne, vse zle posledice tega pa trpijo zapuščeni otroci Take zgrešene in vcepljene psihologije od strani moških so v veliki meri krive, da se dogajajo tako žalostni prizori v človeškem življenju, in jat bi že^ lela, da debatiramo o tem celo noč In še bi ne bila gotova, ker je telo važno in v našo občo ko-i rist, da si v tem oziru razčistimo naše pojme. Nato mi je fant v zadregi odvrnil, da ni mislil tako Blabo kot sem jaz opis razumela in da sploh ni vedel, da znam jat go-voritii učiteljica pa mi je smej* pritrdila, da sem v pravem in da sem mu prav povedala po taslu žen ju'in v pouk. Kot vidim, je še vedno potrebno ponavljati, da je razčiščenje teh pojmov v korist našega razrednega boja in naših potomcev) vsled tega gre priznanje Mary Jugg ta njen ženski kotiček t izbranimi članki in kličem še vse ostale na sodelovanje pri reševanju perečega vprašanje, kako deliti ženskam pravice, katere bi nekateri moški nam delili kot Mussolini Abesincem. Christina Moaeley. po casopisra, radiju in v dragih oblikah. Tudi vsak kandidat ti obljubuje cele gore lepih časov in polno mizo pečenka. Naš slavni "aamiealski" governer Earle jo je za vozil v velik Škandalček; pospravil je ba-e par milijončkov od kapitalistov. Pred nekaj leti je grmel po radki, ako bo on izvoljen ta governerja, da bo počistil t go-jufi v državni vladi, naredil pa .e obratno. Torej dragi trpin, kdaj se boš prebudil, ko vidiš, da nas tiikdo ne vpraša, kaj bomo jedli in kako preživljali svoje družine? Kako boš porabil svojo glasovnico na volilni dan? Na društvenem polju se ne moremo dosti pohvaliti radi velike brezposelnosti in nekoliko tudi radi nesporazuma med čla« ni. Upam pa, da bo sedaj konec prerekanja ns društvenih sejah, ko je nekaj članov vaeio prestopne listke k drugim društvom, in da bomo zopet lahko zborovali v miru in slogi, kar je bolje ta ugled naselbine ln jednote. Na bolniški listi se nahajata L. Dolinar, ki ga muči revma-titem, in A. Petrovčič, katerega je potolklo v premogovniku. O-bema želim, da kmalu okrevata In se zdrava povrneta med nas. Naj omenim, da smo v naš naselbini tudi letos uredili pik-niški prostor Picnic Park — skupno z 12 slovenskimi drušiv O razmerah in piknikih Presto, Pa. —- Tako sem utrujen, da se mi tudi pisati ne ljubi, in sicer ne od dela, marveč od ležanja in postopanja. Delo je tukaj 99% pod ničlo. Tovarne v bližnjem BridgevHiu poči vajo ali pa delajo le po 2*8 dn v tednu. Tisti, ki dobi par dni dela V tednu, se lahko šteje že srečnega. Tak je kapitalistični sistem in vsa administracija. Ti ubogi trpin pa potrpi, počakaj na boljše čase in imej upanje na boljše dni, saj je nekdo tgoraj, ki te varuje pred netgodami... Nikdo te ne vpraša, ako imaš kaj hrane tase in ta svojo družino, katero je danes težko preživljati tudi v slučaju, da delaš, ker je taslužek telo mizeren, skoraj brez pomena. V zadnjih šestih mesecih sem v najboljšem slučaju zaslužil do $36 na pedo, potem si pa pomagaj, toda veliko je še slabših od mene. Ko hodim okrog, vidim večje skupine zdravih mladeničev, ki postopajo v raztrgani hi pono-ient obleki, in vsakemu bi lahko prisodil 10 let večjo starost kakor je v resnici, in vse to radi skrbi za vsakdanji kruh. Dan za dnevom čitamo v lokalnih listih, da ima državna policija polno dela in da so ječe polne mladega naroda. In kdo je tega kriv? Trpini gotovo ne, vsaj ne vsega. ' Ravno sedaj v primarni kampanji je v naši državi velikan- od različnih organizacij, toda največ jih pripada k SNPJ. In tako smo sklenili, da priredimo skupni piknik za kritje teh stroškov dne 5. junija. Čeprav so slabe delavske razmere, vseeno pričakujemo veliko udeležbo za skupno stvar,, saj ime! vseh 12 društev okrog 12)00 članov. Upati je, da se ibo članstvo vseh teh društev udeležilo tega skupnega piknika v velikem številu in pripomoglo skupni blagajni, v kateri je nekaj luknje ie od lanskega leta in tudi letos ni brez stroškov. Torej še enkrat vabim vse Članstvo na skupni piknik v naši naselbini dne 6.' jiunija. t Obveščam tudi članstvo našega društva 166 SNPJ, kakor tudi splošno občinstvo, da naše društvo priredi svoj piknik dne 12. julija. Zato uljudno vabim vse občinstvo, posebno pa članstvo našega društva, da nas po^ setite omenjeni dan. Postimo našo preteklost doma, poprimi-mo se skupaj in pokažimo drug drugemu, da smo še vsi za koristi društva kot bratje naše slavne SNPJ. Torej nikar ne po-zabfmo datumov dne 5. in 12. junija in pridimo vsi skupaj. Pokažimo, da smo eden za vse, vsi za enega. 'Postrežbe bo dovolj na obeh piknikilh. Leo M ur, 166. Po španski državljanski vojni in DriklJ Avstrije k Nemčiji se je v nekatehh d ^ več strani glede prebivalstva in oJmli. ^ menilo Po zadnjih uradnih ljudskih jj* poedinih državah in na podlagi normeSf raatkov v zadnjih letih so izračunali^ j* evropske države sledeče številke: Evropa šteje 35 držav, med temi je 5 ^ 9 srednjih, 9 malih držav, 6 državic in 5S Velesile z več nego 40 milijoni pre^ ** so: Rusija (evropski del) s 187 mlli™3 valeev, Nemčija s 75,500,000 prebivakLT? lika Britanija (z Gibraltarjem in MslS« 780,<*0 prebivalcev, Italija s 43,300 000 , bivalcev in Francija z 42,000,000 prebival Med srednjimi državami šteje Poljak«?' 880,000 duš, Rumunska 19,620,000 S 06 milijonov, Jugoslavija 15,410,000 slovaška 1541404)00 duš, Madžarska 9 mS? nov 150 tisoč, Holandska 8,640,000 in 8,4S0,600 prebivalcev. "I Sledi devet malih držav, in sicer Grški-milijoni 980 tisoč prebivalcev, Portugakk. 6,860,000 duš, Švedska s 6,380,000, Bolgarih 6,340,000, Švica s 4,250,000, Finska s 3)io 000, Danska s 3300,000, Irska s 3,100000 Norveška t 2,950,000 prebivalcev. Med državice prištevajo: Litvo z 2 milijo, 550 tisoč prebivslcev, Lotiško z 1 milijon 99 tisoč, Estonsko z 1,150,000, Albanijo z li 000, Gdansk s 420 tisoč, Luksemburg g 3c soč in Island s 120 tisoč prebivalci. Se manjše od teh državic so dežele: Monaco ki ima komaj 25 tisoč, San Marino, 15 tiao Lichtenstein, 11 tisoč, Andora, 6,000 in Vati kansko mesto, s tisoč prebivalci. Celokupno prebivalstvo Evrope je znasahr začetku 1. 1936 pet sto šest in dvajset milijonov dne 1. marca 1938 pa 535,830,000 prebivale« V dveh letih se je prebivalstvo Evrope pomno žilo za dobrih devet milijonov ljudi, z drugim besedami, človeški prirastek v Evropi znii vsako leto 4 milijone 523 tisoč ljudi. letal seji ke delavk« federacij*, ki no »e nedavno m*UI1 «n felrt Wanhlngtana. Ns artdl je WIMlaai Green. predsednik federacije. O La Folletov! stranki in Zorai-kovi "spreobrnitvi" 1 Milwaukee, Wis. — Nikdar v zgodovini delavksega gibanja ni bilo delavstvo tako razdvojeno kot je danes. In da bode zmeda tem popolnejša, vstajajo na političnem obzorju razni odrešeni-ki, ki ponujajo delavski masi vse mogoče in nemogoče, samo da jim sledi. Evangelij teh odrešeni kov je sicer različen, toda v glavnem so si enaki: da ameriški kapitalizem mora ostati, kajti brez tega ne gre. Tukaj v Wiaconsinu se je delavstvo po dolgem čaau prerekanja začelo združevati v far-marsko-delavski progresivf ni stranki. Toda kakor hitro je bilo opaziti, da bo to gibanje uspešno, je governer La Follet-te, ki je bil vedno nasproten tej kombinaciji, ustanovil svojo stranko*. On je bil mnenja, da je farmarsko-delavska stranka preradlkalna, ker med drugim deluj« sa odprs vo kapitalističnega sistema. In ker misli ta Imri-binacija pri prihodnjih državnih volitvah postaviti svoje kandidata sa vsa javna mesta v državi, tudi sa governerja. Je um-ljivo, da Ja U Foilette bil pri-moran ustanoviti svojo steanko ali pa ae umakniti It politična arena. La Foilette je v platformi te svoje stranke na znan U, da bo ločena od starega kapitalisma. sa-elalfauMft fašizma in komantaas med tem pa Je obljubil delavcem visoka plače in kapitalitmu zlate časa. Kako bi bilo mogoče to storiti, da bi bil volk aR in kosa cela. seveda ni pojasnil. V današnji Prosveti nem opa-(Dalje aa t. etraaL) Detet zapovedi za zdravje Sledeče zapovedi, pravi "Daily Expres8" si moral vsak bralec izrezati in jih nositi stali pri sebi: L Vsako noč potrebuješ osem ur spanji dobro prezračenem prostoru. Ce ti je t« zaspati, popi j kozarec vročega, jaleKa, predi ležeš v posteljo. 2. Neguj svoje zobe, očisti Sijih vsak vrt in vsako jutro in po možnosHjudi po obeda Vmesne prostore med zobmi osnaži s svila nitjo. Ne griži orehov in pojdi vsake štiri sece k zobozdravniku. • .3. Neguj svoje lase. Masiraj si vsak ved lasišče s konci prstov in krepko, potem ii oia tači lase, dokler te ne prične v kožo ščemeti 4. Neguj svoje oči. Mežikanje jim dobro d Oprhaj jih nekolikokrat, potem jih zapri in grni s konci prstov veke, toda na rahlo. 5. Srce si s stalnim prevelikim naporom li ko težko oškoduješ—zato ne teci nikoli prehiti in če si pravkar Jedel, ostavi takojšnje kopaj aH naporne vaje. Povprašaj za svet zdravnik če občutiš pogostoma bolečine okrog srci. 6. Pomisli na to, da se glasi zelo pravilen^ govor na vprašanje, da-li je življenje vre* življenja, tako-le: "To je odvisno popolnos od jeter." Jetra imajo nalogo, da spravijo iti pe iz telesa. Ce so lena, tedaj prehajajo iT-v krvni obtok. 7. Neguj svoje noge. Prenašati moraj« tvojega telesa. Nosi dobro pomerjeno obuvi vežbaj noge na ta način, da upogneš prste nogah in jih spet ittegneš. 8. Pij mnogo mleka, najmanj četrt litri dan. Mleko vsebuje vse vitamine in tvon kalija. Vsa druga živila, ki vsebujejo m* proteinov, povtročajo kisline 9. Pij mnogo vode. Slina v ustih je nje, da potrebuje telo več vode. 10. Ne muči se t mučnimi mislimi-vrs namesto tega na kakšno delo. Ladja z vijaki ob straneh V bližnjih dneh bodo na Angleškem spj^ nenavadno ladjo. Ta ladja bo imels nir-vijake ob svojih straneh. Ti vijaki bodor tudi ta krmarjenje in drugega krmil« «P»L bo. Novi parnik, ki si ga je dala zgradiu« lezniška družba Southern Rail*ay » F" med Lymingtonom in otokom Wightorn,» imenoval "Lymington" In ga gradi nek* delnica v Dumbartonu. Prednost ■■ strukcije Je ta, da se more ladjs obrtm ljubno tudi če so vodne prilike zelo om*}«* AL Pred dvajsetimi leti ' (It Prosvete z dne 17. msjs 191*> Domntf venti. V Hibbingu. Minn-/ talko poškodoval Martina Ivsu«* SNPJ. Drla vtke vetti. Jim Maurfir. vpdja v Pennsylvanijl, Je nastopil P^ čevanju delavcev. Svetovna vojna. Italijsnuka P^J^ prodrla v luko v Pulj" ^SLaS* avstrijsko oklopnico ii razred« ur Šovjšttlca Rusija. Nemčijs * . za boljševiške proteste in nadaljuj' parsko vojno v južni Rusiji- r « r 1 -——————ii esti s Primorskega Wn>"> ■ drobiž "vTomu je požar ^stvo Andreja Koko- fcjfn iaienje je bilo zelo ^zaradi vetra. Zgorelo stotov »ena, mnogo Ejjfso nov davnič odbor So prefekturo, ki ga ae- ST predsednik dr Ivan lali, podpredsednik dr. Delfino in dr. Stimato i„g Gerolamo Simonetti Bader, dr. Marij Fran-arh Gerolamo Luzzatto il Milano, odvetnik Valen- Loli; dr. Simeon Grechici ut) odv. Andrej Marano Jv Henrik Matighello, kot »tniki pa Salvator Marro-Salvator Micicche, Egidij i (Princ), ing. Frederik dr. Peter Canepa in odv. go Marizza. itna podpora je bila pode-aiani šolski ustanovi "En-ftina", ki se v naših krajih u nadaljevalno strokovno Gorico je prispelo iz Ljub-in Maribora 100 članov irskega in vrtnarskega dru-ki »o si ogledali okoliške s in posetili Brda. Odpo-j go v Padovo. stojna. — Na mesto od-jenega podestata kom. odv. eda Zannonija je prišel na >vo mesto kom. odv. Guilio srdi. krk. _ v rihemberški i je bila napeljana pred m električna rzasvetljava arje, Branico in Svino. Trstu so umrli: Rojac Li-mes., Vidič por. Albori ja 57 let, Križmanič por. Helena 68, Sedmak Jer-4, Bizjak vd. Mersin Fran-65. Španger vd. Lončar J. oiar Ivan 60, Levi vd. Fer-Irena 71, Polšak Josip 80, Adrijana 17, Kjuder por. tti Evgenija 27, Kozlovič tin 23, SosiČ A. Marija 8 Sunič Roza 15, Komar vd. at Tereza 74, Pavlovič A-25, Biloslav Anton 46, n vd. Julien Ana 67, Pre-Alojz 56, Besednjak vd. jevič Ana 81, Jenko Josip gur Josip 64, Furlan An-8. Kjarboli so te dni otvorili bolnišnico, ki je name-za otroke. astem so bile naznanjene navodenega mleka slede-ikarice: Ana Kermac, Iva-ibadin iz Kopra, Marija iz Lanišč, Katarina 2i-iz Račic in Marija Ulčič. no Podbršček, star 36 let notoma spil nekoliko amo-ter si ožgal usta in grlo. nišnici, kjer bo ostal 10 J mu izprali želodec. Praznik dela Italiji in tudi v Ju-Krajini so fašisti dne 21. — na svoj praznik dela — ili v e I i k e manifestacije, jepovsod počivalo. Nove in druge naprave so sve-P°«vetili in izročili njiho-jrrham. Po vseh krajih, delujejo fašistične organi-• »o govorniki na posebnih r«njih poročali o rezultatih *nega skrbstva. Iz raznih r,n poročil !>otr"bnf novice ' ** V It.mu j, . J"* ^ Anica /'^bine pri Sv. MuVTr"tu- A, '" n®jdražja hč< 1 t|V>U Kimu pretekli Zlobec Mariji ki rka. je kjer Anica, je službovala v nekem zdravili-šču. Smrt jo je dohitela, ko je dopolnila komaj 26 let. Tržiški vodovod. Te dni je pričel delovati novi tržiški vodovod, ki so ga zgradili v preteklem letu. Vodo črpajo iz dveh vodnjakov, ki so ju izkopali v bližini Ronkov. Vodovod daje po 3000 kub m vode na dan. Stroške za novi vodovod, ki so znašali 1.36 milijona lir, je v celoti krila trži-ška mestna občina. Brezposelnost v tržaški pokrajini V zvezi s praznikom dela so tržaški listi objavili podrobna poročila o poslovanju socialnega zavarovalnega zavoda v Trstu. Pri tem zavodu so koncentrirane vse zavarovalne panoge socialnega značaja, kakor zavarovanja za primerne smrti, starosti, nezgode, nezaposlenosti, materinstva in tuberkuloze. Zavod pa izvaja po navodilih vlade tudi populacijsko kampanjo in podeljuje velikim delavskim družinam podpore ter izplačuje tako zva-na žen itna i>osojila, 6 katerih smo že ponovno poročali. V okviru teh poročil so bili objavljeni tudi nekateri podatki o brezposelnosti. •* V tržaški pokrajini, ki šteje okrog" 350,000 prebivalcev, je brezposelnost kakor povsod drugod na svetu, v zadnjih dveh letih znatno nazadovala. Se v letih 1933 in 1934 je bilo samo v Trstu povprečno 40,000 ljudi brez dela in zaslužka. Z abesin-sko vojno in oživljenjem industrije je za Trst in njegovb pokrajino nastal še prav posebno ugoden preobrat. Tovarne v Tržiču so v polnem obratu. Premogovniki v Istri so absorbirali na tisoče delavcev ne le iz istrskih krajev, nego deloma tudi iz tržaške pokrajine, Tudi v tržaških ladjedelnicah je spričo državnih naročil delo precej oživelo. Število "brezposelnih je sedaj mogoče dognAtf po podatkih, ki se zbirajo pri omenjenem zavodu, ki kontrolira in zavaruje vse zaposlene nameščence in delavce. Na one, ki so morda brezposelni dalje kakor nepretrgoma tri mesece, se ti podatki ne nanašajo, ker se tem po preteku navedenega roka podpora preneha izplačevati. Po omenjenih podatkih je bilo torej lani v tržaški pokrajini pri zavodu za socialna zavarovanja vloženih 19,553 prošenj za brezposelnostno podporo. Prejemalo jo je 17,539 ljudi. Preko 1,560 prosilcev je bilo zavrnjenih, ostaHh prošenj pa še niso rešili. Nezaposleni so v skupno 847,113 dneh, ko so dobivali podporo na osnovi svojih plačanih zavarovalnih premij, prejeli 2,770,909 lir. Vsak Izmed njih je potemtakem prejel povprečno po 159 lir podpore. Podatki za ostale pokrajine Jtdijske Krajine razen za reško doslej še nisobili objavljeni. . SuSa v Istri I Letos je zavladala na pomlad spet huda suša. Vse od Cičarije pa doli do mopja cela dva meseca zlepa ni padla kaplja dežja. Primanjkovati je pričelo vode ponekod tudi za živino. Po deželi so bili ljudje že strašno v skrbeh za posevke in s trepetom so se spominjali pomanjkanja, ki je nastalo pred leti, ko je prav taka suša v zgodnji pomladi uničila več Kot polovico posevkov. Končno so se preteklo sredo zgostili oblaki nad deželo in nastal je naliv, kl je vzdržema trajal nekaj ur. Presunljivo je bilo tedaj opazovati kmečke ljudi. Mesto da bi se umaknili na varno i*Jd svoje borne krove, so vsi z napol odrastlimi otroki vred drli na prosto in gledali dež, ki je na gosto lil z neba, kakor da se je zgodil čudež. Kljub plohi so se v naglici odpravljali na polja, da bi zrahljali zemljo, ki se je stisnila v debele, trde grude, in ji tako pomogali do moče. KOROŠKI DROBI 2 Težka nesreča je zadela Peže-fjevo družino iz Kajzaz pri Bi-čovsu. Mladi gospodar Janez Krainer je že delj časa bolehal m se je končno odloČil, da poišče pomoči pri zdravniku v Vrbi. Od tistega dhfe pa se ni več Vrnil domov. Sedalj so našli njegovo truplo v Vrt»kem jeaeru. Najbrž je v duševni zmedenonti zabredel v vodo in utonil. Bil je zelo defla-vfcn iin priden fant im je kljub svoji mladosti že veliko žrtvoval za svoj rodni dom. Zato vsa o-, kolka iskreno sočustvuje z družino. V JSkoč idolu je umrl v lepi starosti 81 let Pertej Pichler, pd. Tuder. V Koslanjah pa je umrla 76 letna Marija Smuk, pd. Lor-harica iz TrešČ, zavedna slovenska mati, ki je ostala zvesta svojemu nfarodu do srninti. Slov enak i nadučitelj Viternik je zapet na svobodi. Prestavljen je i z Globasniee v Ti grče, sever-noVrhskega jezera__________________ fIOSV1T* Jeklarska unija proti redukciji mezd Voditelji zanikajo poročila finančnih krogov Washington, D. C. — (FP) — Poročila, ki so jih v zadnjih dneh objavila glasila finančnih krogov, da je jeklarska unija pripravljena sprejeti mezdne redukcije, če bodo cene jeklu znižane, so voditelji Odbora za industrijsko organizacijo, v katerem je včlanjena jeklarska unija, odločno zanikali. ' Wall Street Journal in Journal of Commerce sta pisala, da je jeklarska unija pripravljena da ti koncesije, ako bodo jeklarske kompanije znižale cene. WalJ. Street Journal je poročal, da so družbe "malega jekla" že pričele znižavatl mezde in da jim bodo velike korporacije sledile. Argument finančnih glasil je, da bodo mezdne redukcije omogočile znižanje cen in to bi poživelo produkcijo jekla, avtomobilsko in druge industrije, ki rabijo dosti železa in jekla. Voditelji dO so izjavili, da ne bodo sprejeli mezdnih redukcij, Še manj pa dali koncesije na te i črti. Članek, ki ga je objavil Walf Street Journal, omenja peticijo jeklarskih delavcev pri Carne-gie-Illinois Steel Co., da io pripravljeni sprejeti mezdne redukcije, če bo odprla svoje tovarne v Indiani, ki so ustavilo obrat pred več meseci. Uradniki jeklarske unije so izjavili, da nimajo nobenih informacij o kaki peticiji. Prejšnja poročila, da nameravajo jeklarske kompanije znižati mezde in cene, so dobila odmev v izjavah, ki sta Jih podala predsednik Roosevelt in John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijsko organizacijo, Predsednik je dejal, da kompanije lahkd znižajo cene jeklu, ne da bi reducirale tudi mezde. Lewis pa je izjavil, da Je proti znižanju mezd in cerv ' » A WPA uči odrasle či-tanja in pisanja angleščine Pretekli teden je prvi milijon odraslih dovršil pismeN1*J sprejela resolucijo za izvolitev štirih demokratov, katero je predložil sobr. Zornik. Resolucije pa nI podpisal predsednik federacija John Fradel iz razloga, ker je ista v nasprotju z na konvenciji sprejeto resolucijo. Moje mne^ nje k temu je isto kot sobr. Fra-dela; in nadalje sem mnenja, da resolucije v prilog kandidatov kapitalistične stranke nimajo mesta na sejah federacij lin društev SNPJ. Sobr. Zornik se v današnji Prosveti jezi na sobr. Molka, zakaj ni priobčil omenjene reaolu-cije, katero mu je poslal v pri-občitsv kot tajnik federacije In pravi, da Jo je odobrilo 40 zastopnikov, kl io zastopali Kl različnih društev. Sobr. Zorniku bi moralo biti znano, da |>oaa-mezne federacije ali društva nt spreminjajo ustave In pravil SNPJ, ker to je ck»lo konvencije in splošnega glasovanja. In če bi sobr. urednik priobčil omenjeno resolucijo, bi s tem kršil določV Ih* zadnje konvencije. Naj še omenim besede sobr. Zornika, katere Js zapisal napram Prosveti: "Ako pri Prosveti mislite, da so naši Člani 100'marksisti, pošljite jim glasovnice, pa boste videli rezultat." Da, ko bi bil Karel Mark« tukaj in bi oi»aziil, kako mrcvs-rljo njegovs principe ljudje, ki se imenujejo socialisti, v prilog kapitalističnim strankam, bi se gotovo za glavo i>rljel in ss Čudil, kako more kdo še ostati zveat socializmu vzlic tej grdi propsgandi, in to celo v vrstah SNPJ. Jo« Vidmar, 747. so bile tukaj kot tudi po drugih mestih večje ko kdaj prej. Poleg tega pa je dežela razdeljena na 48 drŽav, vsaka s svojo ustavo, svojim governerjem In svojo zakonodajno zbornico. Ali i>odo governerjl, kakršen Je wli-consinakl, mlnnesotskl In še nekaj drugih, ki so bili izvoljeni po ljudstvu, prepojenem i demokracijo, dopustili, da bi zavladal fašizem v njihovim državah In stopili volllcem tako rekoč na vrat, sami sebe pa poslali v privatno življenje ali pa mogoče še v koncentracijske tabore? Mislim, da niso tako naivni. Oni imajo v rokah tudi vso oboroženo silo, kstero lahko vsak Čas pošljejo proti fašističnim pučl- Prazno govoričenje o fašizma fomljeklml eplkovcl, kakor sem | Mllwaukee, Wl«. — Mnogo s«'to slišal nekega govornika na 1. dsnes piše v delsvsklh In dru- msjs. Oba La Folletts, govsrner gih Ustih o nevsrnosti, ds bo fa- Phlllip in aenator Robert, sta sa šizem zavladal tudi v Združenih,vedno pokazala, ds sts ns strsnl delovnegs ljudstva In lahko amo uvsrjsni, ds boats tudi v bodoč«* Gotov sem, ds ns bo-sts nikdsr več kandidirala na listi lukšne druge kot tretjs strsnke, dolžnost delsveev ps js, sTom, ako bi ffrillo do tagaT In ako bi se pripetilo, da bi fašisti okupirali Waahington i oboroženo silo, kar pa so le blatne sanje, bi tega ne mogli storiti v vseh 48 državah. Governerjl, kot sem jih prej Imenoval, bi se gotovo postavili po robu, kar pomeni, da bi Izbruhnila civilna vojna, ki bi bila tako velika, da bi bila reka Mlaalaalppl zajezena s trupli In rdeča od človeške krvi. Poleg tega tudi ne smemo pozabiti, da Jo predsednik Združenih drŽav glavar vse vojske — močne armade In še močnejša mornarice. In kot predsednik, ki je prisegel na ustavo, bi moral braniti deželo pred fašističnimi pučlstl z vso oboroženo silo. Poleg predsednika Je v nižji tbor-nlcl kongresa tudi 43A kongresnikov, v zgornji pa 96 senator-Je v — skupaj 531 poslancev — ki so bili val Izvoljeni po ljudstvu, kl Je prepojeno z demokracijo. Mar mlallte, da bi sa teh 531 poslancev enoatavno podalo fašistom In Jim prepustilo VVash-Ington? Mislim, da ne. Res niso val governerjl taki kot zgoraj omenjeni In da nekateri gladijo pot fašizmu,* Ali to še ne pomeni, du so vsi ljudje v državi taki kakor ao oni. Ako bi prišlo do civilne vojne, bi se oni, ki bi se ne strinjali z governerjem, postavili fašistom po robu, ali bi zlmžall Iz države In se pridružili antffašistom ln so borili na življenje in smrt. Oni, ki govore o fašistični nevarnosti v Ameriki, naj bi se raje posvetili učenju ljudstvs v novi politični izobrazbi, ki ja največje orožje proti fašizmu, f-mamo že dve politični stranki, kl sta organizirani proti fašizmu, ena na vzhodu, druga na srednjem zapadu, kjer Jo js zsdnjlč organiziral wlacon«Inskl gover-ner La Folletts. Preprlčsn aem, ds se boats obe strsnkl združili prej predno bo prišel čss zs no-mlniranje predsednlškegs kandidata. Tudi ni pravilno primerjati La Follettovo stranko s kali- držsvsh, sežgsl ns grmsdi njeno ustsvo in pogoltnil demokrs-cijo. Tsko govorjenje (n pisanje se meni vidi brez vaške podlsge, ker Amerika nI Nemčije sli Italija. Združena držsve so obširsn ds Jih podpirajo In slsds njiho-kontinent, ns ksterem živi 125 vim nsukom. Joasph IJIs, 16. milijonov ljudi, kl so vsčlnoms demokratično usmerjsni. Ds Je smeriško ljudstvo demokratično usmerjeno, Imsmo dokaz v letošnjih prvomajskih proalsvsh, kl DrugI cocktsil zs shujšsnjs: potrebuješ regrat In grspefruit. Regrat pretlači skozi stiskalnico, potlej ps (»omešsj "s sokom grspefrults in nič n« oslsdksj, I'opij med zajtrkom In obedom In večerjo kozarec ts pijače In videla Miš, ds lioš kmslu zs nekoliko funtov Isžjs. Simona. V Rusiji streljajo delavce vsled sabotale Moakva, 16. msjs. — V novo* siblrsku Je bilo zadnje dni ds-vst uradnikov premogovnika obsojenih v smrt zaradi aksplosij« pod zemljo, pri ksteri so bili štirje rudarji ubiti. Uradniki so bili obtoženi, ds ao zakrivili sksplo-zijo kot trockistlčno sabotažo. V Usbekstanu js bilo uatrHJenlh šest uradnikov vodovoda, ki so bili tudi obtoleni "trocklstične sabotaže." r. m. DOSTOJSVSKLI: Bratje Karamazovi ■JPMitvafi "Razumem, predobro vaz razumem!" je vxkl>knll Fetjukovič, kakor da je sem ve« v zadregi in ae na vse pretege hiti opravičevat. -Vu, kakor tudi vsakogar drugega, je utegni-lo takisto zanimati znanje z mlado in lepo žen-sko, ki je drage volje »prejemala pri sebi cvet tukajšnje mladine, toda ... hotel aem vas samo vpraševati: ali vam je znano, da ae je Svjetlo-va pred dvema mesecema silno želela seznaniti z najmlajšim Karamazovim, Aleksejem Fjodo-rovičem, ter vam je samo za to, da bi ga pripeljali k njej in to baš v njegovem tedanjem samostanskem odelu, obljubila pet in dvajset rubljev, tisti mah, ko ga ji pripeljete? To se je zgodilo, kakor je tudi znano, prav ifa večer dne, ki se je končal s tragično katastrofo, o kateri danes razpravljamo. Pripeljali ste Alekseja Karamazova h gospodični Svjetlo-vl ,.. Ali ste takrat prejeli od Svjetlove tistih pet in dvajset rubljev nagrade? Evo, to bi rad slišal od vas." "To je bila šala ... Ne vem, kako bi vas moglo to zanimati. Za šalo sem jih vzel ... da jih potlej vrnem." "Tedaj ste jih vzeli. A vrnili jih vendarle niste, vse do danes ne . . . aH ste jih vrnili?" "To so marnje," je mrmral Rakitin. "Na taka vprašanja ne morem odgovarjati . . . Razume se, da jih bom vrnil." Predsednik Je posegel vmes, toda zagovornik je izjavil, da je njegovo izpraševanje gospoda Hakitina končano. Gospod Rakitin je odšel s pozornice dokaj omaščen. Do jem vzvišene plemenitosti njegovega govora je bil s tem pokvarjen in Fetjukovič ga je spremljal z očmi, kakor bi ga kazal občinstvu, češ: "Vidite, kakšni so vaši plemeniti obtoži tel j i!" Spominjam se, da tudi to ni minilo brez epizode z Mitjeve strani. Ves besen zaradi nači-nS, kako se je bil Rakitin izrazil o Grušenjki, je zdajci kriknil s svojega mesta: "Bernardi" In ko Je bilo zasliševanje Rakitina povsem končano in se je predsednik obrnil k obtožencu z vprašanjem, ali želi s svoje strani kaj pripomniti, Je Mitja togotno zavpil: "Ko sem bil že v preiskavi, mi Je Izvabljal denar na posodo! To je zavržen Bernard in karierist, v Boga ne veruje, Njegovo Preosve-ščenstvo je za nos potegnil I" Mitjo so seveda spet opametovali zaradi ne-obrzdanostl njegovih izrazov, toda gospod Rakitin je bil ubit. Tudi izpovedba štabnega ka-petana Snjegirjova ni imela sreče, dasl iz čisto drugega razloga. Stopil je pred sodnike ves raztrgan, v umazani obleki ln blatnih škornjlh; vkljub vsem opreznim ukrepom in poprejšnjemu "strokovnjaškemu ogledu" se je izkazalo, da je popolnoma pijan. Nu vprašanja zastran žalitve, ki mu jo je bil prizadejal Mitja, je nepričakovano odrekel odgovor. "Bog z njimi, lljušečka je rekel, da ne. Bog mi bo povrnil na onem svetu." "Kdo vsm je rekel, da ne govorite? Koga mislite?" "Iljušečko, svojega sinka: 'Papaček, papa-Ček, ko te Je ponižali' Pri kamnu mi je dejal tako. In zdaj umira . . ." Štabni kapetan je mahoma zajokal In z vso silo telebnil predsedniku k nogam. Med smehom občinstva so ga Jadrno odpeljali. O dojmu, ki ga je bil pripravil državni pravdnik, ni bilo več govora. Zagovornik pa se je še nadalje okoriščal z vsemi sredstvi ter čedalje bolj osupljal poslušalce s tem, kako je poznal zadevo vse do najmanjših i»odrobnosti. Tako na primer je bila napravila Izpovedba Trifona Boriaočeva silno močan vtis in Je bila za Mitjo kakopak skrajno neprijetna. Krčmar Je bil namreč skoro na prste naračunal, da Mitja, ko se Je skoro mesec dni pred katastrofo prvič pripeljal v Mokroje, nI mogel potrositi manj ko tri tisoč ali "kvečjemu kako malenkost" manj. "Koliko Je zmetal že samo za ciganke 1 Našim pa, našim ušivim seljakom, ne samo da so Jim "polrubljevce |k> ulici metali', ampak kar bankovce, vsaj po |»et in dvajset rubljev so jim delili, manj niso dali nobenemu. In koliko so jim takrat krat-komall ukrali! Saj kdor je kaj ukral, ni pustil roke v žepu, kje bi ga bili ujeli, tatu, ko so sami razmetavali, ne da bi šteli! Naše ljudstvo je razbojniško, nihče ne prizanaša svoji duši. In za dekline, za naše vaške dekline, koliko je šlo za te! Obogateli so pri nas od tistih dob, Uko je, preje je bila sama revščina." Skratka, spomnil ae je slehernega izdatka in seštel vse kakor na računalu . * . PredposUv-ka, da je potrosil samo poldrugi tisoč, osUio pa je spravil v škapulir, je posula spričo tega nezmiselna. "Sam sem videl, v njihovih rokah sem videl tri tisoč, Uko razločno kakor kopej-ko, na svoje oči sem jih gledal. Kakor da mi ne znamo računati!" je vzkliknil Trifon Bori-sovič v svoji goreči želji, da bi ustregel "gosposki". Ko pa je prešlo vpraševanje na zagovornika, ni U skoro niti poizkusil da bi ovrgel izpoved-bo, ampak je iznenada napeljal besedo na to, da sU bila voznik Timofej in neki drugi seljak, Akim, pobrala v Mokrem med tistim prvim popivanjem, še mesec dni pred aretacijo, v veži na tleh sto rubljev, ki jih je bil Mitja v pijanosti izgubil, in *U jih izročila Trifonu Bori-soviču, U pa jima je dal za to vsakemu po rublju. "Nu, ali ste tedaj vrnili gospodu Kara-raazovu tistih sto rubljev ali ne?" Naj se je Trifon BorisoviČ še Uko izvijal, po zaslišanju seljakov je vendarle priznal, da sU res našla stoUk; dodal je samo, da je Dmitriju Fjodoro-viču že Ukrat vse sveto vrnil, v roke, na naj-poštenejši način, in se le oni sami najbrže ne morejo domisliti, ker so bili tisti čas popolnoma pijani." Ker pa je bil vendarle tajil najdbo teh sto rubljev, dokler niso poklicali seljakov na pričevanje, je bila povsem naravno tudi njegova izpovedba o tem, da je vrnil pijanemu Mitji denar, sprejeta z velikim dvomom. Tako je ena izmed najbolj nevarnih prič, ki jih je bilo posUvilo državno pravdništvo, vzlic vsemu odšla osumljena in zelo okrnjena v svojem ugledu. Enako se je zgodilo tudi s Poljakoma. Nastopila sU ponosno in samozavestno. Glasno sta izjavila, da sta, prvič, obadva "služila kroni", in drugih, da jima je "pan Mitja" ponujal tri tisoč, da bi kupil njuno čast, in da sU sama videla v njegovih rokah veliko denarja. Pan Musialowicz je vrival v svoje stavke strašno mnogo poljskih besed in je, videč, da ga to samo povišuje v očeh predsednika in državnega pravdnika, dobil naposled tak pogum, da je jel govoriti samo po poljsko. Toda Fetjukovič je tudi njiju dva ujel v svoje zanke i naj se je Trifon Borisovič, ki so ga spet poklicali, še tolikanj krotovičil, vendar je moral priznati, da je pan Wrublewski zamenjal njegovo klado kvart s svojo in da je pan Musialowicz sleparil pri delitvi kvart. To je potrdil tudi Kalganov, ko je nanj prišla vrsta, da izpove, in oba pana sU se odstranila dokaj osramočena, občinstvo se jima je celo smejalo. Prav tako se je zgodilo nato skoro z vsemi najbolj nevarnimi pričami. Vsakega izmed njih je umel Fetjukovič nravstveno omadeževati in odpraviti z dolgim nosom. Ljubitelji takih stvari in pravniki so se kar naslajali, a z druge strani jim vendarle ni šlo v glavo, k čemu velikemu in odločilnemu naj bi vse to vodilo, zakaj, to ponovim, vsi so čutili neizpod-bitnost obtožbe, ki je vse bolj in bolj naraščala ter dobivala čedalje bolj tragičen pomen. Todu po uverjenosti "velikega maga" so videli, da je on miren, in zato so čakali: "Uk človek" vendar ni bil zaman prišel iz Petrograda — ta Človek ni mogel biti tak, du bi se vrnil s praznimi rokami. III Zdravniški ogled tn funt orehov Tudi zdravniški ogled ni bogvekaj pomogel obtožencu. Niti sam Fetjukovič se menda ni dosti zanašal nanj kakor se je pozneje pokazalo. Izvršil se je bil prav za prav edino po prizadevanju Katerine Ivanovne, ki je bila nalašč poklicala slovečega zdravnika iz Moskve. Obramba seveda ni mogla imeti zaradi njega nikake škode, v najboljšem primeru morda celo kako korist. Sicer se je pa stvar deloma kar nekam smešno zasukala, prav zaradi nesoglasja med zdravniki. Kot zdravniški izvedenci so bili prišli: znameniti doktor iz Moskve, naš doktor Herzenstube in naposled naš mladi zdravnik Varvlnsklj. (DaUt prihodnjič.) J. PakoU: Tragikomedija Mož (postaven, zagorel človek): Vilma, danes me bo obla-ksl neki prijatelj. Zena (mlada, otroška goiipa): Tudi jaz dobim obisk. Mož: To Je moj prijatelj iz mladih let?« Prosim te, bodi prijazna z njim. Zena: Glej, ds l>oš tudi z mojim gostom prijazen. Mož (razdraženo): Ali pride tisti zelenec spet k nam? Zena (kujsvo): Kako si ču-den! Mojih sorodnikov ne moreš videti. Saj to jd vendar moj bratranec, ki sem z nJim dorašla-la. (V predsobju pozvoni.) Mat: To bo najbrže moj pri-jatelj: Zena (sama zase, pomemb- no) : Ali pa moj ... (Z žarečlm pogledom.) Georg! ' Bratranec (domišljav mlad mož atopi z nekaj vrtnicami v rokah v sobo): Pozdravljena, ljuba Vilma! . . . Pozdravljen, Karli Saj dovoliš, da izročim svoji učenki nekaj vrtnic? Mož (suho): Prosim! Bratranec: Včeraj si zelo lepo • grals, Vilma! (Motu.) Silno na' preduJe. (Zeni.) Koliko ur si se vadila? Mož (jezno): Ravno toliko, da bi človek zraven lahko znorel. Zena (porogljivo)t TI bi kaj, l si k rajši v džungli poolušal rjo-venje levov, nego ženo. kadar igra klavir doma ., . (Nekdo pozvoni). Mož: To je Štefan! (Mu gr* nasproti.) Zena: i* **m km sprejmi. Zdaj moram igrati klavir. (Bra- trancu): Pridi, Georg! (Odide a mladim možem skoči stranska vraU.) Mož: Pozdravljen, Štefan! Vendar že te spot vidim! Proi ni prav nič spremenilo. Se zmerom jem pri gospe Harkajevi. Mož; Vsi iz naše družbe? Prijatelj: Da. Mož (vzdihne): Mene kajpak obžaJ ujete. Prijatelj: Zavidamo ti. Mož (resignirano): No, no . (Igranje umolkne.) Karlo se zdrzne in prisluhne. Prijatelj: Da, zavidamo ti. Dobro ti je. Mlado, lepo ženo imaš. Mož (še zmerom prisluškuje, raztreseno): Da, da . . . Prijatelj (se ozre okoli): Prijeten dom ... O indijskih pustolovščinah zdaj najbrže ni več govora? Mož (resignirano): Tega je kajpak konec. Prijatelj (malce porogljivo) Lev je ukročen. (Opazi možev nemir.) Kaj ti pa je? Mož: Nič, nič. Prijatelj: O, pač. Zdiš se mi nekam nervozen. Kaj ti je? Mož (skoči kvišku, plane k vratom in se potem spet vrne, nemiren): Mar nič ne slišiš? Klavir je umolknil! Prijatelj: Ne razumem te. Kaj naj to bo? Mož (s spačenim obrazom); On j« z njo! . . . Zakaj je le nehala igrati? Prijatelj: Kdo je "on"? Mož (mračno): Njen bratranec. Tisti zelenec! (Klavir spet zadoni, možu se zjasni obraz. 0-lajšano meni):, Nesmisel! Kaj mi to mar! Zadnje čase semine-kam nervozen. Prijatelj: Morebiti se premalo giblješ. Mož: Da, svežega zraka m) manjka. Ali veš, da že leto dni nisem imel puške v roki? (Kla-r vir umolkne, mož razburjeno po^ skoči). 2e spet? Prijatelj (vstane in ga tolažil-no potraplja po tpmi): Kari, da nisi nemara ljubosumen? Mož (z bolestnim obrazom) i Uganil si, ljubosumen sem na tistega fanUlina! (Klavir spet zaigra.) ,Prijatelj: Sedi in nikar se ne razburjaj! Malce smešno je, da je Uko zasUven in čeden mod kakor si ti, tako ljubosumen. Mož: 2e prav ... a manjka mi zaupanje vase. 2enska duša je Uko nedoumljiva. Bog vedi, kaj utegne vplivati na Ukšno nežno dušo. (Klavir umolkne, strahotna tišina.) Ali slišiš? Ali slišiš? Vedeti hočem, zakaj. (Plane ven.) , (Premor.) Mož (se brez moči opoteče v sobo ln zdrttve na stol). Prijatelj: Kaj se je zgodilo? iMož (s komaj pritajeno, div jo strastjo): Z lastnimi očmi sem videl, kako je tistega zelenca poljubila! Nisem se zakadil vanjo, ne! Bal sem se, da ne bi z enim samim udarcem obeh podrl. Strašno! Poljubila ga je Prijatelj (tolatilno): Kari, potolaži se. To vendar še ni Uko pretresljiva zadeva. Morebiti je to samo sorodniška ljubezen Ne smeš tega gledati tako tragično .. . Zaslužita, da bi ju ka* znoval kakor dva poredna otro^ ka, drugega nič. Ce jima boš dal okusiti palico, ju bo za zmerom minilo veselje za takšne 'nespodobnosti*. (Klavir v tem trenutku spet umolkne.) Mož (skoči pokonci): O! Zena (pride z bratrancem, vesela): Končala sva. (Opazi pri jatelja.) Ah! Mož (hripavo): Jolana, predstavljam ti svojega dobrega prijatelja iz mladih let, Štefana Al-parja. Zena (mu ponudi roko): Zelo me veseli. Dobro došli! Bratranec (se prevzetno predstavi prijatelju): Moje ime je Georg Konradi... Zelo mi je žal, da moram že oditi. (Možu): O-prosti. Kari, a v klubu me čaka-jo . . . Mož: Ne, ne, le oaUni. Se I-maš malo časa. (Ga prime za slm. kar naprej . . . Odkar ... „ . . poročen, te nisem več videl. Pri- ™o)' jbomo jatelj (malce v zagredj): Opro- ^aznili še kozarček na zdravje sti. Kari! Nisem te maral moti-1 * ****** d.obrw ti v tvoji mladi sreči. Morebiti! tvoja žena ne vidi rada takihle sUrih samcev ... (Iz sosednje sobe ne zasliši klavir.) Mož: Kako ti le pride kaj U-kega na misel? Tudi ona se te je sclo veselila. Zdaj — zdaj se ravno vsdi na klavirju. Navdušena prijateljica glasbe je. Njen bratranec jo poučuje. Nepomemben mlad mož. a na tipke se najbrž v nekoliko razume. P na ne je jo bom poklical. Sedi vendar in povej mi, kaj počneš Prijatelj (sede); Pri meni se telja. (Gre k stenski omari, vzame tri kozarce in dve steklenici. Za bratranca odpre drugo steklenico. Natoči za vse tri.) Tako) Prosim. (Bratrancu pokaže po> sebe j njegov kozarec.) Zate je ta tukaj, Georg. NaW sem ti la-žjegs likerje. (Trčijo in spijejo.) Prijatelj: Imeniten) Mož (se čudno zasmeje): Imenitno zares! Ali se zdi tudi tebi, Georg ? t i Bratranec: Ds. čeprav je malce grenak, Prijatelj: Moj ni bil. Mož: Midva sva pila nekaj drugega. Ali veš kaj si ti pil, Georg? (Neusmiljeno). Smrt! (Vsi se zgroze, žena zakriči.) Bratranec (skoči z mrtvaško* bledim, prestrašenim obrazom s stola): Kaj si rekel? Mož (hladnokrvno, a čedalje strastne je): V ta kozarec sem nalil močnega strupa, ki sem ga prinesel s seboj iz Azije. Umiri boš, ker si me varal z mojo ženo! Žena (zakriči): To ni res! Bratranec (obupano): To ni rea! Mož: Pač! Tudi poprej sU se pri klavirju poljubljala. Ta pcH ljub moraš plačati s smrtjo! Prijatelj: Kari, zA božjo voljo, tega ne smeš! S tem boš ugonobil tudi sebe. Bratranec (plane k vratom): Hitro zdravnika! Pomoč! Mož (s porogljivim smehom): Zaman bežiš, smrt ti je za petami! Razen mene ne pozna nihče Evropi protistrupa. Bratranec (obstane pri vratih in obupano prosi): Tak daj mi ga vendar! Mož: Mimo! Ce se boš premikal, boš samo pospešil svojo, smrt. Cim hitreje se ti bo pretakala kri, tem hitreje se ti bo razširjal strup. (Stopi bliže h Georgu, z brezobzirno prostodu4 š nos t jo.) Vidiš, moj dragi, Šktv da je bila, da si zagrešil takšno neumnost. Zdaj moraš za to u-mreti. Ker bo* pa svoje kaznivo dejanje poplačal s tako hudo ka-t znijo, ti bom dal za to svojo že-' no. Za pol ure, Uko dolgo bo$ še živel, je Jola tvoja. Zena (zakriči): Kari! Mož: Ali že kaj čutiš strup, ljubi bratranec? Ali se te že lo-» teva počasna otrplost, ki te bo nazadnje pripeljala v večno odrevenelost? To je smrt, smrt, dragi moj! Toda potolaži se, zato imaš vendar mojo ženo, ljubi jo! Zena (začne tiho ihteti): Bratranec (moledovaje): Milost! Mož (porogljivo): Za milost prosiš, ko se ti ponuja taka krasna nagrada? . . . Prav. Dam ti na izbero: Tu je Jolana in tu v tej stekleničici je protlstrup življenje! Izbiraj zdaj: Žena je tvoja, lahko jo ljubiš kolikor hočeš, toda zato boš umrl. Ali se j ef pa od rečeš za vse čase in os ta neš živ. No? Bratranec (divje, besno): Pro-tistrup! Protistrup! Mož: Odrekaš se je? Bratranec: Da, da! Odrečem se je! Sem protistrup! Mož: Premisli vendar nekoliko. Pomisli, jaz sem pripravljen zaradi nje ubijati, ti pa ne bi hotel zanjo niti umreti? Bratranec (jecljaje): Proti strup . . . Protistrup! Mož: Prav zares te ne razumem. Potem moram pač misli"' ti, da Jolane ne ljubiš. Bratranec (obupano krikne): Ne ljubim je! Sovražim jo, mršim jo!... Vrni mi livljenje! Mož (pogleda s porogljivim nasmehom svojo ženo, potem stopi k bratrancu in mo položi roke na rame): Potolaži ae, dečko. V likerju, ki siga pil. ni bilo prav nič atrupa. Vse skupaj je bila samo Šala. Zdaj ss pa po-beri! Mialim. da te tudi Jolsnj ne bo želela več videti, ker jo teko zelo sovražiš. (Zeni, trpko) : Ali pa vendarle? Zena (vsa strU, sedi. Obraz si zakriva s roksmi, osrsmočend ihti. videti je zelo rsaburjena.) Bratranec (se spisal skozi vrsta). Mo* (svojemu prijatelju, trpko) : Ali vidiš, to je bila palica. Kanadske plavajo- če vasi Znano je, da po velikih kitajskih rekah plovejo ladje, ki njih stanovalci niso niti ene noči ,še prespali pod pravo streho, na kopnem. Ob zahodni kanadski o-bali plavajo pa po Oceanu kar cele vasi. Prebivalci teh vasi žive že v drugem in tretjem rodu samo na vodi, pa se vseeno Čisto dobro počutijo. V zahodni Kanadi se razprostira precej velika pokrajina BriUnBka Kolumbija« To je bogata, na splošno še ne izrabljena dežela. Njeno največje bogastvo so ogromni gozdovi in z izsekavanjem teh gozdov je združena usoda plavajočih vasi. Gozdovi segajo namreč vse do obale ln zaradi lažjega nakladanja lesa na ladje jih najbolj iz-sekavajo ob morju. Za poseka-nje ozkega obalnega pasu potrebujejo delavci več mesecev, pogosto celo eno do dve leti. Vendar jim pa ne ksže za U čas postaviti dom za rodbino na kopnem, ker bi se iporali venomer seliti. In Uko so nasUle plavajoče vasi. Drvarji si stešejo splave in si na njih zgrade stanovanjske hišice. Vsaka hiša stoji na svojem splavu, več Ukšnih splavov tvori pa vas. Hiše so kajpak Ukisto iz lesa, saj ga je povsod na prebitek. Prav ljubke in čedno urejene so te hišice. V marsikateri vidiš klavir, skoraj v vsaki imajo pa radijski aparat. Kadar delajo tesarji blizu morja, se vračajo domov vsak dan, sicer pa samo ob nedeljah. Ko končajo delo v enem predelu pokrajine, se morajo preseliti drugam, kajpak s svojimi rodbinami in svojimi hišicami vred. Tedaj 'vprežejo' pred plavajočo vas parnik ali vlačilec in ta potegne vso vas tja, kjer so njeni gospodarji dobili delo. :m Prebivalcem — plavajočim Ščanom — ni hudega, saj vsega dovolj. Hib nalove, kor hočejo, pa tudi mesa jial primanjkuje. K čistim gon studencem, izlivajočim se vi je, se vozijo po pitno voda posebno težavno gospod« Ukšni hišici; smeti in odpi Domečejo kar v vodo in tok odnese dalje. Zgodilo se ježe, so ob japonski in kitajski« našli kuhinjsko posodo, ki i pometali v morje prebivalci vajočih vasi in ki jo je tok nesel s seboj. Otpoci rasejo v teh vaiefc pol v vOdi, napol na kopnea se uče hoje, jim preti nevin da padejo v vodo, kajti splai majo ograje. Iz te zadrege pomagali drvarji s praktil izumom: koj ko prične otra cati, dobi poseben gumijutf lovnik, starši mu pa še kar nomer zabičajo: "Ce pade« do, osUni čisto miren. Vtf pomoč in počakaj, dokler U ne potegne iz vode." Plavajoče vasi imajo tudi je šole in v njih se vrši n takšen pouk kakor v drugih nadskih šolah. ("Pioneef" Prisebnost "Zajec, ki si ga včeraj ua lil, je bil pa res nekaj pod ga." "Zakaj?" "'Ker je imel na levi ta stek s številko 16.36." "No da: to je označbi I ko sem ga ustrelil." Ljubosumne* "Poglej, ljubi, ta prek* krzneni plašč, kar zaljubili i se vanj." "Pojdiva torej brž dalj«, sem že ljubosumen." POSLUŠAJTE PAUMDECH^TMVaiUi Folklore Radio Propm Every Sunday from 1I®1'* Statinn WWAE - 12* M (r L I) NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETI Pe sklepa 11. rada« koavMtdJ« se lahko asrott M ** prišteje eden, dva, tri štiri ali pet članov is sas drv**** "T Blat Llat Prosvete stsae sa vse eaake. as flsae aH ■*>»» eno letno naročnino. Ker pa člani še plačale pri esee*«" ' j tednik, ee Jiai te prištele k naročnini. Torej sedal ni "^.T,, Je list predrag u liane S.N.PJ. Ust Prosvete |e vate »"-J^ soteve Jo v vsaki drežial nekdo, kl M rad Wtel Ust lista Prosvete Jat Za Zdraž. državo la Kaaade.9*.M Za Cleore la Cklcsie K - I tednik la..............4J§ 1 tedalk la................ t tednika la.............MS t tedalks la............. S tednike la.............L40 S tedalke la............ 4 tedalke ta.............1JS 4 tedalke hi............ B tednikov la............ wU I tedalkev tn........... Zs Evrope |e.......«...... •S.H Ia polnite epodajl knpon. priložite potrebno veete 4*e«rl««" Drder v pitni tr al naročite Prosvete. list. kl |e veša la««- Pejaealle:—Vasle J kakor hitra kateri tek flanov pr«*" . ^ SNPJ, aU če ee proaeli proč od družine ta bo sahhavsl ^ tednik, bode moral tisti šlaa Is dotHae dnižtoe, ki fr » p* naročena na Mpk Prosvete, to takoj as«asnW op^" ^ ta oboaeia doplaiftl dotUtao vseto listo Preeveto. AkVr£, tedaj mora nprSSSištvo mižati deta m sa te vsoto naro»»* --i---—r 8NP1. SSIT Se. Uvadale Ave* »retatae u ttet ffcesveto • ^ jb ^^n g... .......«••»••«•<•* g «|. J.-