—   119   —
Novičar iz slovenskih krajev.
Od Savinske doline. Prijetin kraj u lepim Poea-vinju so Braslovče, tri ure od Celja, pol are od reke Savine oddaljen, poleg zeleniga berda ležeči terg. Pridni in pobožni ljudje bivajo tam. Polovica tega terg a sedaj u prahu in pepelu leži!
U četertek, to je, 7. aprila popoldne ob pol ene se je bil nagloma iz neke samotne bajte čern dim in plam vzdignil. Hud veter, ki je ravno pihal, nese urno požrešni ogenj na bližnje hiše, in u enem hipu je pol terga strašnimu bilo požaru zapadlo. Devetnajst hiš in blizo 30 kozoleov, hlevov, žitnic in druzih gospodarskih pohištev z vsim živežem, oblačilom in orodjem vred je o kratkim plen bilo grozovitiga ognja. Ponoči je začelo dežiti in snežiti, in drugo jutro je pokrival beli sneg černo požarišče. Le malo pogoreleov je zavarovanih. Bog se usmili milovanja vrednih revežev! Naj se pa tudi usmilijo in pomagajo — hitro in obilno — kterim človeško serce u grodih bije! *)         J. Š.
1% Maribora 31. marca. Tudi pri nas je zimsko vreme tako čudno bilo, da se le poredkoma, morebiti o sto letih komaj enkrat, tako primeri. Kakor pravijo, je v letu 1784 enaka pomlad bila kakor letos. Huda zima z velikim snegom se je začela še le 18. marca, ki je deloma skopnul, kar ga 27. in 28. spet ve-
*) Naj bi ti klic zadel serca obilnih dobrotnikov, ki naj bi poslali milodare do precastitiga tehanta Brašlovškiga gosp. Stojana; tudi »Novice« bojo rade sprejemale jn odraj-tovale revnim pogorelcem namenjeno milošino,        Vred,
—   120   —
liko pade, ki je drugi dan ponoči (29. marca) zmerz-nul. Posebno pa je bilo ti dan to, da so se o takem vremenu že škorci (Staare) k nam privlekli, ki so ee vsedili po tružicah, za njih mlade na orehih pripravljene. — Za ozimino se ni nič bati, da bi bila škode terpela ; vsejati pa tudi še nismo mogli ne jare reži, ne ječmena, ne ovsa; vendar to se pogostoma v nekterih krajih primeri, brez da bi zato letina slaba bila ; le to nam skerb dela, da bo potem, ko bo turšico in krompir saditi in nograde obdelovati treba , preveliko dela na enkrat. V vinskih goricah bojo letos imeli nogradniki priložnost za nove skušnje. Na južnih goricah, v kte-rih je drugi teden marca sneg popolnoma skopnul in so terte obrezovali, se je na več tertah vidilo, da so začele berz po obrezovanju močno solziti, česar se pa ni zapazilo v tacih nogradih , ker je še sneg bil, akoravno so terte tudi obrezane bile. Vse obrezane terte pokriva sneg na debelo; radovedni smo o prihodnjem pridelku, kterega bi se imeli po zvezdi Saturnu obilnega nadjati.
Iz Postojne zvemo , da se je snidil 7. dan t. m. veliki zbor za osnovo družtva, kterega namen bode obdelovanje krajnskega Krasa in druzih pu-stot na Notrajnskem. Z veseljem smo slišali, da se je zbralo iz Postojne in vsih dotičnih podružnic kmetijskih dokaj modrih in veljavnih mož, verlih domorodcev, kterim je blagor domovine pri sercu; od glavnega odbora kmetijske družbe iz Ljubljane je bil poslan odbornik gosp. Ferdinand Schmidt. Cilj in konec tega pervega velkega zbora, kteremu je častiti gosp. Tomšič, c. k. svetovavec deželne sodnije v Vipavi, predsednik izvoljen bil, je bil: osnovati družtvino postavo in pa oboje določiti vodila za obdelovanje Krasa in druzih pustot na Notrajnskem. Zbora sklepi se bojo predložili vikši cesarski oblasti, in ko ta poterdi družtvino postavo, potem se bo začelo družtvo in dela njegova. Iz serca želimo, da bi z .,združeno pomočjo" visoke vlade in ljudstva začela se lesketati prijazna danica zapušenemu Krasu !