V Konjskih vodah
Spisal Andrej Rape
Košček Savske struge, ki leži med Trbojami na levera idl Mavčičami na desnem, med Podrečo in Zbiljami nal desnem in Smlednikom na levem bregu naše gla^ne iHf Savc, ima ime »Konjske vode".                                   S
Naravnost divcn je pogled na slrugo, razdrapSjjH in razrito, raztrgano in temačno, ako se izprePajaš pS levem bregu ob Savi od Trboj doli do Smlednika. Ne^ bote me na vsakem izprehodu zanese semkaj korak. In ko gledam to krasoto, se mi zdi, da dihajo v nji stoletja, tukaj pokopana. Valovi na tem prostoni temnozelene Save mi udarjajo v uho kot brezkončno ihtenje, oblivcjočsive skale s svojimi solzami. In to skalovje! Kadar ga glcdam, se mi zdi. kotda bi zrle z velikimi belosivimi očmi vame temne sanje. O, tudi poriofi sera že opazoval to prirodno lepoto, v jasni, mesečni noči, polni zvezd. i11 kopaie so se zvezde doli v globoki slrugi, v zelenih valovih, in zdele &> se mi preplašene. Trepetale so v terani globočini, kot da jili je strab. Moj ^"h Pa je takrat romal po preteklih stoletjih. Zgodilo se mi je večkrati zrof*"311 '° krasoto, da nisem vedel, kdaj sem se vrnil doraov.
Po tej strugi se vije Sava, zajedaje se v bregove z grizočimi svojtml ustmi, večkrat jezna in srdita, pa zopet ihteča in vdana. Kot jetnik se mi zdi Sava na tem mestu, jetnik, ki so ga vkovali v težke, nerazmak!jh'e okove, ki a njih ne raore nikoli, nikoli, pa naj je njegovo hrepenenje še \'e^ie> P8 naj je njegova besnost še hujša.
Kolikokrat sem se, opazujoč to divjo krasoto, spomnil na Levs'''c0^eSa .Ubežnega kralja". In kadar so zašumeli Savski valovi po zajedah in votliiiali — kot  bi  ječali po svojili temnicah jetniki — in zdrarnili kavke iB ^13"6'
—«    171    ~-
rebivajoče po neštevilnih luknjah skalovja, da so sfrfotale v zrak, tolikokrat jii je zašumelo v ušesih:
.Krokotajo vrani iz prepada .. .*
Ta košček Savske struge ima svoje ime najbrže še izza Francozov. Takrat so hodili tudi tod Francozi, in na tem mestu jih je našlo več smrU ge danes si pripovedujejo, da se v jasnih mesečnih nočeh izprehajajo jez-deci po divji, lepi strugi in vzdihujejo. Od tod ime »Konjske vode".
I.
Tam do!i, kjer dela Sava med razjedenim skalovjem malenkosten ovinek, kjer se spenja nad grozečim prepadom krivenčast, star gaber, tam, kjer zija razkopana skala, ki je prerasla z mahom in zetnljo tako, da bi človek mislil: na sami zemlji stojim, tam v skriti jami, obdani s skalami kot velikani, pre-rasli z bršljanom, mahom in dolgo gozdno travo, tara je imel Areščev Primož svoj skriti dom.
Večkrat sem že slišal o tem Areščevem Primožu, večkrat sem ga žele) spoznati natančneje, ali vedno zaman. Stikal sem doli okolo Save po več ur in čakal: Areščevega Priraoža nisem dočakal.
Nekega dne zaidem prav v njegov dom. Ali tudi tedaj ga nisem videl. Ni ga bilo doma. Ogledal sem si čudakovo stanovanje. Lepo je bilo. Poleti že celo. Priroda mu je sama pogrnila po tleh in stenah preproge, mehke in lepe, da se ni ponašal s takimi noben kralj v vztočnih pravljicah. V velikem loku se je bočila nad mano velikanska skala.
Nad vhodom v stanovanje so se spenjale prastare smreke, bradate in sive kot stoletni starci, in zakrivale vhod in zadrževale svetlobi pot v no-tranjost, da je bil v jami skrivnosten somrak kot v gradovih v pravljicah iz .Tisoč in ene noči", kot v mehkomračnem svetišču. Obstal sera radovednež sredi tujega stanovanja in čakal, da se razgledam. Tam v kotu sem uzrl posteljo. Z mahom je bila nastlana in pregrnjena s starira kožuhom. Sredi jame je stal precej velik zaboj: miza Primoževa, ob njem pa manjši zaboj, ki mu je služil za stol. To in nič drugega. Pa vendar je v tera stanovanju najrajši živel Areščev Primož. Tu je sanjal, tu je gledal vrane in kavke, ki so gnezdile po luknjah, tu je poslušal tiho ihtenje Savskih valov, uspavajoče žepetanje starodavnih smrek ... Tu je bil srečen. Tega kraja se je bil na-vadil. Zadovoljen je bil z malim.
II.
Bilo je meseca prosinca leta 18 .. Pri Areščevih je veselo ženitovanje. Vse se vrti, pleše in se veseli. Novi gospodar ponosno gleda po svatih. Pogosto se obrača do igralca s harraoniko in do onega s cvilečim klarine-tom: .Zaigrajta!"
Vse je veselo. Areščev mali Priraož žedi tara nekje v kotu. Mokrotno mu sijejo oči. Jokal je ...
Pred pol leta Primož ni jokal. Imel je še lastnega, dobrega očeta. Umrti Arešč je  bil dober gospodar.  Trden je bil njegov dom.  Brez dolga
-~   172   •—
je bil. Prištevali so ga k najimovitejšim v vasi. Dobro se je godilo Aregfr vim, a nečesa so tia domu pogrešali. Gospodar je bil bolan. Zdtavja ni bilo pri hiši. Gospodar se je bil nekoč v gozdu od sile prehladil. Od takrat je boleha!. 0, saj se je branil bolemi. Celo zdravnika je vpraiai za svet, kar je pri kmetiških Ijudeh malo v navadi. Ali preveč se je bila bolezen že uko reninila v njem. Hiral je in hiral in pred po! leta so ma zgradili nov dom mal in temen dom — v jami. Umrl je, dasi še v najlepSih letili. Zapustil je bil edinega sina Primoža. »Njemu zapuščam dom in vse," tako je rekel skrbni oče svoji ženi. ,Ti boS gospodarila zanj do polnoletnosti. Ti ima§ tako sama zase svojega dovolj, saj nisi prišla prazna k hiši. Ni treba, da bi ti zapisoval še jaz, saj kar je sinovo, je tvoje, kakor je bilo tvoje doslej, kar je bilo moje. Pripišem pa v oporoko, da imaš pravico obdržati gospo-darstvo v rokah tudi še po polnoletnosti Primoževi, če bi uvidela, da Primaž ne bi dobro gospodaril, to pa seveda le s pogojem zopet, če se ti vdrugič ne omožiš."
Tako so zapisali v oporoko, in Arešč je kmalu potem nastopil najdaljšo pot: pot iz tega sveta na oni svet Položili so ga nekaj dni po oporoki na mrtvaški oder, v oni čoln, ki nas lahno prepelje iz lepega zemskega življenjs v še lepšo deželo blaženih.
In prevzela je mati gospodarstvo namesto še ncdoraslega Primoža. In gospodarila je. Ali težko ji je bilo to gospodarenje. Večkrat je tožila sosedam: nEh, moške roke ni, njega ni, pa ne gre vse v redu! Tako ne more itidaljel"
In kimale so sosede in so dejale: »Fant je še majhen. Sama se ne boš mogla ubijati tako dolgo. Če vzamej hlapca, ne bo skrbel tako kot mož, to je gotovo, saj veš, kakšni so dandanes posli, zahteval pa bo veliko plačo. Omoži se. Najbolje bo za otroka in zate!"
Tako so govorile sosede, in Areški je ugajalo tako govorjenje; poslu-šala je sosede in prav jim je dala.                                                             "JJ
In  prKlo  je tako,  da so pri Areščevih v prosincu leta 18 .. obhajaffi drugo ženitovanje. Urbanovčev Tinka se je bil priženil na Areščevino. Tinka je bil vdovec 35 let. Znal se je prikupiti Areški, in vzela  ga je, dasi niso mnogo dobrega govorili o njem. Kako je jokal Primož takrat, ko jc zvedel, da dobi Tinka za novega očeta.
.Jaz Tinke ne raaram. Bojim se ga. Hud je. Jaz ga ne maram!" je večkrat pravil materi.
Ali kdo bi se oziral na mnenje takega otroka! Saj še ne ve, kaj go-vori. Areška je tako mislila in se ni ozirala na prošnje otrokove in na njegov jok, dasi je sinčka stčno ljubila. Hočem mu le dobto, si je mislila. Tinka je dober gospodar. Skupaj bova otroku prigospodarila še več kot ima že sedaj, in srečno in lahko bo potem živel, kadar zatisne ona oči.
»Saj te ima Tinka tako rad," je večkrat prigovarjala Primožu. Ali Primož o tera ni hotel ničesar slišati. Tinka je bil z otrokom res prijazen. Prinašal mu je, kadar je kje bil in se je potem oglasil na Areščevini, jabolk, hrušk, igrač i. dr. Prijaznost njegova do otroka pa je bila le navidezna. In Primož je to čutil. Vedel je, da ga Tinka sovraži.
-~-   173   ~-
pred letom je bilo. Priraoi Areščev je rad stikal doli okolo Save. Pri-
>tno se mu  je zdelo tu tako kot  nikjer drugje.  Nekega dne se je potikal
tndi doli ob Savski  strugi,  doli v Konjskih vodah.  V gozdu je počil strel.
nbstal je Primož pod neko skalo. Kar zagleda nekoga, ki je priletel \z gozda
kadečo  se  puško  in ustreljenim zajcem ter izginil v neki votlini.   Otrok,
la je bil radoveden, stopi za njim in spozna Tinka. Tudi ta je zagledal Pri-
moža. D'v)e Je zarentačil, zavzdignil kopito puške ter nameril na otroka, češ:
Kaj ii^eS tod?  Kdo te je klical sem?"   Primož se  je hudega Tinka tako
ustraši!, da je bežal, kar je mogel izpred votline proti domu in glasno vpil
in jokal. Pred domačo hišo ga ustavi orožnik s svetlim bajonetom na puški.
,Kaj pa jokaš, Primož?" je del prijazno.
,Kaj ti je?" se je oglasila mati pred pečjo.
,Tinka, Urbančev Tinka me je napodil," je odgovoril otrok.
,Kje si pa bil?"
,Doli v Konjskih vodah."
,In si slišal doli kak strel?" je hitro vprašal orožnik.
,Ssni ga, sem! Tinka je priletel iz gozda, in iz puške, ki jo je nesel v eni roki, se je kadilo."
,Kaj pa je imel v drugi roki?"
.Zajca je imel in šel je v jamo v Konjskih vodah. Zajca bi bil rad videl in sem še! za njim, takrat je pa tako grdo pogledal, zavpil in mi nameril s puško. Jokal sem in bežal. Tinka pa doli v Konjskih vodah gleda zajca," je nedolžno pripovedoval Primož. nSi že priden," je del orožnik in odšel hitro doli za Savo h Konjskira vodam.
Kaj je bilo potem? Orožnik je dobil Tinka, puško in zajca. Tinka je zaradi lovske tatvine sedel v zaporu dlje časa in naposled tudi zvedel, komu se ima zahvaliti za to. Jel je črtiti Areščevega Primoža, dasi nedolžen otrok ni vedel, da je bil on vzrok Tinkovi kazni. In danes je postal njegov očem.
Primož je čutil, da ga Tinka sovraii in se ga je bal in mu m zaupal, dasi je bil v zadnjem času z njim jako prijazen, dasi mu je prinašal jabolk, hrušk in igrač. Zato pa je bil Primož edini žalosten na veselem ženitovanju, zato se je jokal. Bal se je novega očeta, hudo mu je bilo po njegovem pravetn, dobrem očetu, ki ga je ravno danes tako jako pogrešal ...
(Konec.)