BILTEN je glasilo kolektiva OZD SGP PIONIR Novo mesto. Za razdelitev glasila članom kolektiva so odgovorni v gradbeni dejavnosti vodje splošne službe v TOZD gradbenih sektorjih, da je BILTEN razdeljen po gradbiščih, na posameznih gradbiščih pa so dolžni poskrbeti za razdelitev delovodje, ki morajo zagotoviti, da prejmejo BILTEN delavci in vajenci. V Delovni skupnosti skupnih služb je odgovorno za razdelitev vložišče, ki mora poskrbet^d je BILTEN takoj dostavljen tudi v TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat in TOZD Mehansko-kovinski obrat, vodje splošne službe v teh TOZD pa morajo zagotoviti razdelitev BILTENA vsem delavcem in vajencem. BILTEN mora biti razdeljen delavcem istega dne kot je dostavljen. DECEMBER 1977 20. DECEMBRA 1977 LETO: XI., ŠTEV (91) Vsem bralcem „BILTENA” želimo srečno, zdravo in uspehov polno Novo leto 1978! J r ZA SME E H IX EPOHU O Bil je dan, ko smo prirediti novoletno srečanje za PIONIRJEVE upokojence v Domu JLA v Novem mestu. Blizu 200 se jih je odzvalo vabilu. Vsi zatrjujejo, kako vneto prebirajo BILTEN in kako veliko jim pomeni vsaka številka. Zakaj torej ne bi skozi „Naš portret" tokrat spregovoril eden izmed upokojencev? Toda koga izbrati med 200 prisotnimi? V kulturnem programu je na prireditvi nastopil tudi eden izmed njih: Franc Gorenc, nekdanji žagarski mojster na PIONIRJEVI žagi v Bršlinu. RaztegniI je harmoniko in povedat nekaj okroglih za smeh, čeprav je star že 73 let. Zdel se nam je najbolj pravšna izbira za ta razgovor. „K PIONIRJU sem prišel leta 1958, nato pa sem 1966. šel v pokoj. Preden sem prišel k PIONIRJU sem bit zasebni žagar na Seidiovi žagi v Novem mestu. PIONIR se je takrat 1958., že razcvet v veliko podjetje. Tovariš Kočevar je bil vedno zelo dober direktor. Ko zdaj stari obujamo spomine na svoje delo, so v naših predstavah tisti časi zelo lepi, s tem, kar je danes, s tehniko, ki je danes v rabi, pa ni primerjave." Nato je tov. Gorenc opisal, kako veliko dela je bilo na žagi med gradnjo avtomobilske ceste in vsa leta, dokler ni šel v po- koj, ker so bili pri gradnjah takrat še v rabi krojeni opaži in je bito potrebnega veliko lesa. Nadaljeval je: „Neke posebne povezave s PIONIRJEM nimam več, odkar sem šel v pokoj. BILTEN, ki ga dobivam mi veliko pomeni. Nihče od mladega rodu, ki zdaj dela pri PIONIRJU, pa si ne predstavlja, kako veliko pomeni vsakomur izmed nas upokojencev novoletna čestitka iz podjetja. Božaš in gladiš papir pred seboj in si govoriš: Poglej stari, niso te pozabiti! Mi stari se zavedamo, da smo delali kolikor smo največ mogli, v tistih časih, ko je bit obračun Je drugačen, pa nismo vedno dobili toliko, kot smo zaslužili. Letošnje srečanje, ki ste nam ga priredili, je za nas nov dokaz, da še nismo pozabljeni! Lahko rečem, da malo katero podjetje tako skrbi za svoje upokojence, kot prav PIONIR! Toliko let, kot bomo še poživeli, bomo vedno ponosni in veseli, da smo PIONIRJEVO/! Ponosni smo in bomo še posebej zato, ker je PIONIR tudi iz naših žuljev zrasel v tako mogočno podjetje in ker ga mladi rod, ki je prišel za nami, tako uspešno gradi in razvija naprej! Vsemu kolektivu hvala za današnjo prireditev in vsem srečno in zdravo 1978! VOEJO V------ RISE: IVAN MARKOVIČ _________________ - KAJCO STE POZVC^U STEUE BEEZ T06EEV.0VE k.OVit>T0iXC\tSE 2- - MA Cl 3 AN E Z •bTBSVk POLAKA * ZASNOVA INTERNEGA GLASILA „BILTEN" PO PRAVILNIKU O UREJANJU IZDAJATELJSKIH RAZMERIJ IN O IZDAJANJU GLASILA Delavski svet delovne organizacije SGP PIONIR je na svoji zadnji seji sprejel naslednjo zasnovo urejanja in izdajanja domačega glasila BILTEN: „Z glasilom in rednimi informativnimi prilogami si delavci v delovni organizaciji SGP PIONIR v procesu samoupravnega delegatskega odločanja in v procesu dela sploh, zagotavljajo redne in objektivne informacije o naslednjih vprašanjih: a) O družbeno-ekonomskem položaju TOZD, DSSS in delovne organizacije, to je o: — njenem celotnem poslovanju in odločitvah o delu in poslovanju, — problemih dela, proizvodnje in prometa, — tekočih vprašanjih ekonomske politike, — planiranju družbenega in materialnega razvoja TOZD, DSSS in delovne organizacije in o vprašanjih razširjanja in izboljšanja materialne osnove dela, materialnem in finančnem stanju TOZD, DSSS in delovne organizacije. — vprašanjih in oblikah združevanja dela in sredstev in o rezultatih tega združevanja, — pridobivanju, razpolaganjih in razporejanjih dohodka in o dohodkovnih odnosih, — prevzetih obveznostih po samoupravnih splošnih aktih, — problemih izpolnjevanja delovnih in planskih obveznosti, o vprašanjih poteka proizvodnega in drugega dela ter o vprašanjih produktivnosti dela. b) O vprašanjih, ki zadevajo položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v TOZD, DSSS in delovni organizaciji, to je: — o urejanju medsebojnih delovnih razmerij in pogojev dela, — o organiziranem izvrševanju funkcij odločanja v TOZD, DSSS in delovni organizaciji, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitični skupnosti prek izvoljenih delegatov, — o odločitvah in predlogih odločitev, ki se nanašajo na delovne, življenjske pogoje ter na osebne, skupne in splošne družbene potrebe in interese, — o vseh drugih pojavih in odnosih, ki posegajo v samoupravni položaj delavcev v TOZD, DSSS in delovni organizaciji (na primer: o vprašanjih socialne varnosti), — o vprašanjih varstva pri delu, — o izvajanju samoupravnih splošnih aktov. c) O delu in poslovanju posameznih organizacijskih enot, temeljnih organizacij, delovnih skupnosti, služb ter posameznih delavcev. — o oblikah združevanja dela in poslovnega sodelovanja, — o delu in izvrševanju sklepov samoupravnih organov, izvršilnih organov in poslovodnega organa TOZD, DSSS in delovne organizacije in drugih organizacij in skupnosti, v katere so delavci združili svoje delo in sredstva; d) O življenju in delu ožje in širše družbenopolitične skupnosti, o splošni ljudski obrambi, družbeni samozaščiti, o varstvu in izboljševanju človekovega okolja ter o drugih vprašanjih splošnega družbenega pomena oziroma širšega pomena za delavce v delovni organizaciji. Poleg obveščanja o zgoraj omenjenih vprašanjih imajo delavci, delovne skupine in družbenopolitične organizacije pravico, da v glasilu, kot svoji javni tribuni, soočajo svoja mnenja in stališča v zvezi z omenjenimi vprašanji in da na ta način prispevajo k objektivni kritiki, k oblikovanju javnega mnenja in k uresničevanju samoupravnih socialističnih načel in odnosov v delovni organizaciji. LETOS BREZ DEDKA MRAZA Ker občinska zveza DPM Novo mesto letos prireja po vsej občini obdarovanje otrok za Dedka Mraza, letos za novomeške TOZD ne bo že tradicionalne obdaritve otrok v Samskem domu. Vse TOZD so prispevale Občinski zvezi DPM po 40 din za otroka, otroci naših delavcev pa bodo obdarjeni vsak v svoji Krajevni skupnosti. 1971. leta je že premajhna in letos ji TOZD Gradbeni sektor Krško že dograjuje 4 učilnice (Foto: GORAN ROVAN) STOLPNICA IN LJUDJE Majhni ljudje Stolpnica, najvišja, kraljuješ tuna Reki. Pred tabo majhni smo ljudje v oktoberski pripeki. Skrite tajne V tebi je vzidano tisoče rok. V teb i utripajo sanje. V tebi oglaša se stajice jok. V tebi so skrite vse tajne. Ribiške lupine V vetru nihaš Pozdravljaš mornarje. In spremljaš ribiče v lupinah, ki služijo si v sol namočene denarje. Razdalje Od prvega do zadnjega nadstropja, je metrov — sto razlike. Za stolpnice — prav majhne, a za ljudi — velike. Drobne skrbi Hitijo, nosijo skrbi, drobne in velike. Ti, gledaš jih s stometrske višine. Nevidno nad seboj prebadaš strop modrine. R R0Bj£ TABELA I. Planirano Doseženo Indeks TOZD GS Novo mesto 280.500,000 301.195,042 108 TOZD GS Ljubljana 277.400.000 173.488.223 63 TOZD GS Krško 287.100.000 219.898.404 77 TOZD GS Zagreb 114.800.000 72.394.988 63 PDE Mali Lošinj 160.000.000 208.729.161 130 PDE Zvornik 25.448.500 27.230.031 107 PDE Velika Gorica 60.000.000 TOZD Lesni obrat 44.400.000 32.666.273 74 TOZD Mehansko kov. obrat 39.500.000 28.710.751 73 TOZD Strojno prom. obrat 83.600.000 74.650.048 89 TOZD projektivni biro 8.800.000 9.513.171 108 TOZD Togrel 44.600.000 30.119.578 68 Projekt 80 3.100.000 2.015.552 65 DO SKUPAJ: 1.429.248.500 1.181.411.222 83 V_______________________________________________________________/ Analiza poslovanja devetih mesecev Bolj, ko se poslovno leto nagiba h kraju, bolj nestrpno spremljamo dosežene rezultate svojega dela v upanju, da tudi letos kot že leta nazaj nad njimi ne bomo razočarani. Periodični obračun za obdobje januar — september je za nami in prav je, da naredimo kratek povzetek o rezultatih poslovanja posameznih TOZD in na osnovi njih skušamo podati oceno za konec leta. Ob sprejemanju letnih gospodarskih planov TOZD in plana delovne organizacije, je ob zastavljenih planskih nalogah marsikdo črnogledo zmajeval z glavo, v prepričanju, da so nedosegljive. Ko danes na osnovi devetmesečnih rezultatov ugotavljamo, da smo realizirali že nad 80 % planskih proizvodnih nalog, nihče več ne dvomi, da jih v preostalih treh mesecih ne bomo še 20 %. Nasprotno, prepričani smo, da smo sposobni doseči še mnogo več, pri čemer nas spodbujajo zdravi socialistični samoupravni odnosi ter želja po zagotavljanju in doseganju čimboljših delovnih pogojev in po razširitvi materialne osnove dela. Seveda pa pri vseh temeljnih organizacijah združenega dela le ne gre brez težav. Tako bosta morali TOZD gradbeni sektor Ljubljana in TOZD gradbeni sektor Zagreb v zadnjih treh mesecih napeti vse sile, da dosežeta načrtovane cilje, kajti v devetih mesecih dosega njuna vnovčena realizacija le 63 % letnega plana. Sicer pa si primerjavo med planirano in doseženo višino plačane realizacije, ki je osnova za ugotavljanje dohodka, oglejmo v tabelarnem pregledu, ki je sestavni del tega razmišljanja. Sam obseg dosežene realizacije pa še ne pomeni, da je bilo poslovanje v mejah gospodarnosti in najboljše rentabilnosti, če iz ustvarjene realizacije oziroma celotnega prihodka ne dobimo tudi pričakovanega čistega finančnega rezultata. Prav ta del analiz pa po septembrskih rezultatih ni zadovoljiv. Doseženo pokritje lil. ali čisti finančni rezultat znaša za delovno organizacijo po pokrivanju direktnih stroškov in fiksnih stroškov poslovanja le 37.237.000,00 din, kar predstavlja 67 % letnega plana ali 6 % manj kot predvideva devetmesečni plan. Poudariti moramo, da upadanje finančnega rezultata pomeni hkrati upadanje naše neproduktivne sposobnosti, kar pa prav gotovo ni v skladu z našimi dolgoročnimi razvojnimi načrti. Prikazani kazalci potrjujejo predhodne ugotovitve glede reproduktivne in akumulativne sposobnosti, saj je bila akumulativnost na delavca v istem obdobju lanskega V času od 14. 11. 1977 do izida te številke so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor Novo mesto — s „KRKO" — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Zato si moramo v bodoče prizadevati, da poleg dobre storilnosti, o čemer priča dosežen obseg realizacije skrbimo tudi za vsestransko zniževanje poslovnih stroškov in dosledno izpolnjujemo program varčevanja, ki ga sprejmemo v za- leta več kot enkrat večja od letošnje. Kljub vsemu lahko na osnovi septembrskih rezultatov napovemo dokaj uspešen zaključek poslov- Novo mesto za rekonstrukcijo polindustrijskega obrata biosin-teze — investicijska vrednost 10,611.000,- din; — s „KRKO" — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča Novo mesto za prizidek k hlevom za živali — investicijska vrednost 278.192,— din; — s „KRKO" za izgradnjo plinske postaje in trafo postaje pri Zdravilišču Dolenjske Toplice — investicijska vrednost 706.314,60 din. TOZD gradbeni sektor Krško - z IGM „SAVA" Krško za gradnjo hale za proizvodnjo betonskih cevi, hale za železo-krivnico in za dovozno cesto — investicijska vrednost 1,948.117.- din; — z „AGRARIO" Brežice, za dozidavo k obstoječi poslovni stavbi četku vsakega poslovnega leta. V nadaljevanju poudarjamo še nekaj najpomembnejših kazalcev o rezultatih dela delavcev in poslovanja v devetmesečnem obdobju in njihovo dinamičnost v primerjavi s preteklim letom. (Glej tabelo II.) nega leta, pri čemer računamo na največjo prizadevnost in varčnost pri poslovanju vseh nosilcev „Pionirjevega" delovnega procesa. v Brežicah — investicijska vrednost 723.535.— din; TOZD gradbeni sektor Ljubljana — z Republiško skupnostjo za ceste Ljubljana za popravilo mostu čez Bistrico v Sodražici — investicijska vrednost 2,060.000.- din; PDE RAB — s podjetjem „MERKUR" Rab za objekt: „Trgovinski centar sa kuglanom" na Rabu — investicijska vrednost 27,575.724.— din; — s Samoupravno interesno zajed-nnico odgoja i osnovnog obrazovanja Rab za „pripremne i zemljane radove za školu Rab" — investicijska vrednost 1,108.312.— din, TOZD gradbeni sektor Zagreb — s podjetjem „INTERPUBLIC" OOUR INŽINJERING Zagreb za gradnjo „skladišne hale" v Samoboru — investicijska vrednost 4,300.000.— din. r n TABELA II. I—IX/77 I—IX/76 IND Dohodek na delavca 86.674,25 66.318,86 131 Čisti dohodek na delavca 70.031,16 58.006,47 121 Akumulacija v primerjavi z dohodkom 5.39 12.29 44 Akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 6.67 14,05 47 Čisti OD na delavca 4.883,50 4.166,03 117 V_______________________________________________________________J Pogled na del stavbe novih avtoservisnih prostorov TOZD Mehansko kovinski obrat v Ločni pri Novem mestu. Novi prostori so na levi, v ozadju slike pa je stavba lani odprtega obrata za tehnične preglede vozil ZA RAZVOJ TOGRELA Pri obravnavi proizvodnega plana TOGREL za prihodnje leto, bodo proizvodne zmogljivosti TOGREL določene tako, da bodo upoštevane dograditev za prihodnje leto načrtovane faze in osvojitev novih tehnoloških postopkov. Hkrati s planirano prizvodnjo za leto 1978 bo dopolnjena tudi organizacija TOGREL in njegova kadrovska zasedba. PREVOZ GRAMOZA TUDI PONOČI V tehnični službi in v TOZD Strojno prometni obrat, TOZD Gradbeni sektor Novo mesto in TOZD Gradbeni sektor Krško proučujejo možnosti za prevoz gramoza na relaciji Krško—Novo mesto v nočnem času. Prevozne zmogljivosti so za velike potrebe po gramozu premajhne, še posebej, ker je osni pritisk omejen. Prevoz v nočnem času bi bil izhod v sili. Dosedanje izkušnje in dohodkovni odnosi pri gradnji stanovanj 3 Ta primer je s predlogom samoupravnega sporazuma dokaj dobro obdelan v Mariboru in predvideva plačilo depozita (od 2 % do 12% vrednosti stanovanja — v odvisnosti od višine osebnih dohodkov). Ta znesek ni predviden kot delno plačilo stanovanja, temveč kot depozit za določeno dobo, ki služi za nadaljnje financiranje stanovanjske gradnje. Mislimo, da je v veliki meri odvisno od naše iznajdljivosti, kako bomo znali zainteresirati občane, da v okviru svojih možnosti prispevajo svoj delež za povečan obseg stanovanjske gradnje. DOHODKOVNI ODNOSI V STANOVANJSKI GRADITVI Po podatkih Biroja gradbeništva je bila v letu 1976 večina stanovanj zgrajenih za tržišče. To stanje je svojevrsten paradoks. V večini primerov smo kritizirali in raztrgali gradnjo za trg, dogovarjamo se in PIŠEJO: IVAN KOČEVAR MILAN KNEZ mag. VALENTIN BREZNIK usmerjamo stanovanjsko gradnjo, na koncu pa vendar gradimo za trg. Mogoče bi bilo vsemu temu dogajanju očitati kvečjemu lepotno napako in bi tako stanje lahko tudi ostalo, ker ima nekatere prednosti za našo stanovanjsko gradnjo. Vendar ne moremo mimo tega, da leži pri takem sistemu celotno ekonomsko breme stanovanjske gradnje na ramenih organizacij združenega dela gradbeništva. V praksi izgleda takole: Gradbeno podjetje gradi objekt za tržišče, objekt financira z lastnimi obratnimi sredstvi (če jih ima), s predplačili kupcev (če so) in z namenskimi krediti za stanovanjsko gradnjo. Ti krediti pa so odvisni od različnih pogojev — največkrat je to znana končna prodajna cena. Zaradi tega iščejo gradbena podjetja razne komercialne kredite z visokimi obrestmi kar povišuje poslovne stroške; plačilo stanovanj pa je največkrat ob predaji. Na drugi strani pa ostali dejavniki v stanovanjski gradnji — urbanisti, projektanti, interesne skupnosti (PTT, distribucija el. energije, kmetijska skupnost itd.), komunalna skupnost, izvajalci zaključnih obrtniških in instalacijskih del, niso dejavniki v smislu družbenega dogovora ampak izvajalci, dobavitelji v smislu zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev, ki morajo dobiti svoje storitve odnosno dobave plačane v 15 dneh, z izjemo zavarovanja plačila z menico, pri čemer je rok močno omejen. Mnenja smo, da nas na tem področju čaka veliko delo in spremembe ter da smo dolžni slediti razvoju, ki nam ga narekuje zakon o združenem delu. Odnosi pri realizaciji stanovanjske gradnje se lahko menjajo le, če namesto dosedanjih odnosov vzpostavimo dohodkovne odnose v okviru dohodkovnih skupnosti z združevanjem dela in sredstev. Le z združitvijo dela in sredstev v okviru dohodkovne skupnosti bomo lahko dosegli izenačenje pogojev gospodarjenja vseh dejavnikov, predvsem pa združili interes in odgovornost za produkt glede kvalitete, roka in cene. Na podlagi družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji v SR Sloveniji, delavci v združenem delu, ki pristopijo k samoupravnemu sporazumu o ceni posameznih objektov, pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga dosežejo v temeljni organizaciji združenega dela, ki sodeluje pri izgradnji soseske, etape oz. stanovanj. V samoupravnem sporazumu o ceni posameznih objektov se določi: a) naslov organizacije, ki izvaja dela in nosilca investitorstva, b) udeležbo na skupaj ustvarjenem prihodku, c) strukturo gradbene cene, d) elemente sprejete metodologije za določanje cen stanovanj, standardizirane opise del in normative za gradbena, obrtniška in montažno-instalacijska dela, kakor tudi normative za izvajanje komunalnih del in priključkov, ureditev stavbnega zemljišča in ostalih stroškov kot projektiranje inženiringa, nadzora, stroškov samoupravnih stanovanjskih skupnosti itd. e) pričetek in dokončanje gradnje (gradbeni dnevnik). S tem prispevkom je nakazan način, po katerem bi temeljne organizacije združenega dela oz. DO, ki so med seboj zaporedno povezane in soodvisne pri izgradnji stanovanjske soseske, sporazumno razporejale celotni dohodek v zadnji fazi tj. po določeni končni prodajni ceni stanovanja. I. Nosilec investitorstva in njegove naloge Za izgradnjo soseske oz. stanovanja prevzame investitorstvo samoupravna stanovanjska skupnost, oz. od nje pooblaščena oseba, ki je lahko tudi SOZD gradbenih delovnih organizacij (GIPOSS, IMOS, GAST itd.) ali druga OZD. Nosilec investitorstva skupaj z neposrednimi udeleženci v stanovanjski izgradnji soseske določi ceno in medsebojne odnose . glede udeležbe na skupaj ustvarjenem prihodku. Ceno stanovanja sestavljajo naslednji elementi: a) odškodnina za zemljišče ter nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja, b) delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte, c) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradb. objekta) v odvisnosti o racionalnosti projekta, č) stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča), d) stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje, e) stroški gradbenih del, f) stroški zaključnih in instalacijsko montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del, g) stroški opreme stanovanj, h) stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah, i) stroški nadzorstva gradnje, j) stroški zunanje ureditve objekta, k) stroški izgradnje skupnih zaklonišč, l) stroški izgradnje kotlarne, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov, m) stroški oddaje stanovanj v uporabo, n) obresti na predplačila. 1. Na osnovi ovrednotenih elementov cene nosilec investitorstva določi: — nosilce posameznih stroškov graditve stanovanjske soseske oz. stanovanja, — elemente cene investi-torskih stroškov, ki jih ugo- Na proslavi 29. novembra — Dneva republike, za delavce DSSS, so razen pevskega zbora in recitatorjev, učencev Osnovne šole iz Šmihela, sodelovali tudi mladi harmonikarji Vsa velika dvorana novega servisnega obrata TOZD Mehansko kovinska obrat v Ločni pri Novem mestu, sestavljena iz treh ločnih dvoran Togrel, je opremljena s stebelnimi dvigali tovi na osnovi predvidenih stvarnih stroškov, gradbeno proizvodno ceno pa določi na osnovi Metodologije za ugotavljanje stroškov o oblikovanju cen v stanovanjski izgradnji. Nosilce stroškov bi razvrstili v: A) Nosilce investitorskih stroškov. a) odškodnina za zemljišče ter nasade, naprave in objekte na njem in nadomestne objekte in stanovanja, b) delež stroškov zazidalnega načrta, ki odpade na stanovanjske objekte, c) stroški za izdelavo in odobritev tehnične dokumentacije (gradb. objekta) v odvisnosti od racionalnosti projekta, h) stroški priključitve objekta na komunalne naprave ločeno po posameznih napravah, i) stroški nadzorstva gradnje, j) stroški zunanje ureditve objekta, l) stroški izgradnje kotlarne, internih razvodov in priključnih postaj stanovanjskih objektov, m) stroški oddaje stanovanj v uporabo, n) obresti na predplačila. b) Nosilce gradbeno proizvodnih stroškov: č) stroški za pripravljalna dela (odpiranje in odstranitev gradbišča), d) stroški za posebna zemeljska dela in temeljenje, e) stroški gradbenih del, f) stroški zaključnih in instalacijsko montažnih del, ločeno po posameznih izvajalcih in vrstah del, g) stroški opreme stanovanj, k) stroški izgradnje skupnih zaklonišč. Vsak dejavnik oziroma podpisnik sporazuma v okviru dogovorjene cene predloži nosilcu investitor-stva za svoj obseg del predračun stroškov. 2. Nosilec investitorstva na osnovi zbranih stroškov izgradnje v okviru določene cene stanovanj skupaj z udeleženci sporazuma določi oz. razdeli posamezne vrste del na posamezne izvajalce in sklene z njimi sporazum za obveznosti, ki izvirajo iz skupno prevzete naloge izgradnje stanovanja, soseske itd. 3. Mrežni plan stroškov razporejenih v času gradnje, financiranje gradnje ter roke izvedbe posameznih del izdela nosilec investitorstva; podloge za ta mrežni plan pa prejme od posameznih dejavnikov — izvajalcev del. 4. Nosilec investitorstva je organizator in koordinator izgradnje stanovanj med vsemi dejavniki, skladno s sprejetimi obveznostmi iz samoupravnega sporazuma. Zaradi tehnološke povezanosti pa je izvajalec gradbenih del obenem tudi koordinator med izvajalci gradbenih, obrtniških, instalacijskih del v pogledu kvalitete, roka in načina izvedbe posameznih del. 5. Nosilec investitorstva oz. pooblaščena OZD vodi knjigovodstvo za čas izgradnje soseske, stanovanja itd. iz katerega mora biti med ostalim razvidna udeležba posamezne organizacije združenega dela, podpisnice samoupravnega sporazuma pri gradnji stanovanjske soseske na osnovi obsega prevzetih del. 6. Nosilec investitorstva na podlagi mrežnega plana potrebnih sredstev zagotavlja in razporeja finančna sredstva v roku gradnje udeležencem pri gradnji soseske, po predaji stanovanj kupcem pa opravi končni obračun z nosilci gradnje soseske, ustrezno z njihovo udeležbo pri gradnji soseske, stanovanja itd. Končni obračun pomeni obenem udeležbo na skupaj ustvarjenem prihodku udeležencev pri gradnji soseske. Skupni prihodek se razporeja v celoti na temeljne organizacije oziroma OZD, ki so bile udeležene v njegovem ustvarjanju; začasno se razporeja takoj, ko je dosežen, dokončno pa v rokih, ki so določeni v samoupravnem sporazumu. II. Izvajalec del in njegove naloge 1. Izvajalec del je mišljen posamezni dejanik, ki je v smislu sporazuma o ceni posameznih stanovanjskih objektov prevzel v izvajanje posamezne vrste del na podlagi sporazumno določenih stroškov v okviru predvidene skupne cene stanovanj. Delitev na izvajalce del oziroma nosilce stroškov je sledeča: a) izvajalci del tkzv. investitorskih stroškov: (tč. 1 A: a, b, c, h, i, j, I, m in n), b) izvajalci del oziroma nosilci stroškov gradbeno proizvodnih stroškov (tč. 1 B: č, d, e, f, g in k) 2. Nosilci tkzv. investitorskih stroškov so različne delovne organizacije, ki v delovnem procesu niso nujno medsebojno povezane, oz. pretežni del teh stroškov prevzema v realizacijo investitor sam, kot na primer delež stroškov odškodnine za zemljišče, delež stroškov zazidalnega načrta, delež stroškov nadzorstva gradnje, stroške oddaje stanovanj v uporabo itd. seveda vse v okviru elementov stroškov in cene stanovanj. 3. Vsak izvajalec del izdela za svoj obseg del mrežni plan stroškov razporejenih v času gradnje, potrebnih sredstev za realizacijo prevzetih del in roke izvedbe posameznih del. Medsebojno uskladitev opravi nosilec investitorstva. 4. Pri izvajanju gradbeno obrtniško instalacijskih del nastopajo različne delovne organizacije med seboj zaporedno tehnološko povezane in soodvisne v tolikšni meri, da je njihove odnose mogoče v zvezi z izvajanjem del urejati le s sporazumno določenim koordinatorjem, v tem primeru bi bil to izvajalec gradbenih del oziroma nosilec stroškov gradbenih del. SE NADALJUJE) Beseda in pomenek so stekli kar sami od sebe in že v veži Doma JLA so se še pred prireditvijo začele zbirati skupine starih znancev, ki jim je upokojitev pretrgala stike * Pogled na silos velikan v Zvomiku nato, ko so bila opravljena dela z drsnimi opaži in ko je preostalo samo še „brušenje" podrobnosti na tej ogromni zgradbi. Na levi v ospredju je dvigalni stolp Silos velikan v Zvorniku je dograjen SGP PIONIR se je v okviru Posebne delovne enote Zvornik odpravilo pred dobrim letom v Zvornik. Naloga je bila sodelovati pri gradnji zadnjega, toda tehnološko najzahtevnejšega objekta v sklopu celotne izgradnje tovarne glinice „Birač" v Zvorniku. Investicijska vrednost I. faze gradnje te tovarne znaša okoli 6 milijard din, tako da znese PIONIRJEVA udeležba pri delih v vrednosti 37,500.000 din le dobrega pol odstotka celotne investicijske vrednosti. Investitor je Energoinvest iz Sarajeva, ki je prevzel celoten inženiring nad izgradnjo tovarne. Avtorsko nadzorno službo nad realizacijo projekta, ki ga je izdelala budimpeštanska projektna organizacija ALUTERV, je opravljala skupina 40 inženirjev iz Sovjetske zveze. V izgradnjo tovarne, ki se je začela že 1974. leta, je bilo vključenih več kot 40 nosilcev pogodb z investitorjem. Med njimi so večinoma vodilna jugoslovanska podjetja, ki so opravljala gradbena dela in montažo opreme. Pri gradnji in montažah je na celotnem kompleksu gradnje tovarne sodelovalo okoli 4500 delavcev Rok za dograditev I. faze te tovarne velikana, ki je ena izmed največjih tovarn v Evropi za predelavo boksita v glinico, je 1. januar 1978. leta. Ena izmed najpomembnejših zanimivosti pri gradnji silosa, v kateri smo sodelovali tudi mi, je v tem, da je temeljenje oprav Ijeno s pilotiranjem. Izdelali smo 97 Benovto pilotov premera 100 cm, vkopanih v globino 15 metrov. Temeljna plošča je debela 1,40 metra, v njo pa je vgrajene 160 ton krožne armature. Šele v drugi fazi smo začeli z izkopom gradbene jame, glave pilotov pa smo odsekali do zdravega betona. Kot drugo zanimivost pri gradnji silosa velja omeniti izvedbo sten z uporabo najsodobnejše tehnologije drsnih opažev. Dviganje drsnih opažev ob steni je potekalo s pomočjo hidravličnih črpalk. Takšno najsodobnejšo opremo namerava nabaviti tudi naše podjetje in jo Sindikalna organizacija DSSS je 25. novembra priredila za delavce DSSS v menzi v Bršlinu proslavo v počastitev Dneva republike. 0 pomenu praznika je spregovoril Tone Vovko, kulturni program pa so izvedli učenci Osnovne šole Milke Šobar—Nataše iz Šmihela. uvesti kot matično tehnologijo pri gradnji podobnih objektov v prihodnosti. Silos, ki smo ga gradili v Zvorni- ku, je sestavljen iz štirih celic premera 12 metrov, najvišja točka silosa pa je 50,5 metrov iznad tal. V sestavu s silosom je še dvonadstropna tehnološka zgradba ter dvigalni stolp s stopniščem za dostop v komandno dvorano. Pri gradnji silosa je bilo porabljenega 7500 kubičnih metrov betona, 920 ton betonskega železa, predvsem rebrastega, v premerih tudi do 40 milimetrov in okoli 300 kubičnih metrov lesa. Za potrebe gradnje je bilo treba izdelati okoli 13.500 kvadratnih metrov zahtevnih navpičnih in vodoravnih opažev, uporabljenega pa je bilo tudi 15.000 tekočih metrov cevnega odra. Ob naštetem je bilo potrebno uresničiti celo vrsto tehnoloških rešitev, ki jih je zahteval projektant: od izvedbe vseh odprtin v stenah, dalje 45 centimetrov debele plošče na višini 6,60 metrov iznad tal, ležišč za plošče in konzole, pa do izvedbe lijakov med višinskima točkama 11,60 in 15 metrov iznad tal. Krona vseh naporov pri gradnji pa sta zagotovo bili plošči, ki sta zgrajeni na višinah 40,90 in 50 metrov iznad tal, ter sta uklenili mogočno, jekleno, 160 ton težko konstrukcijo. Vsi štirje silosi ali še boljše: vse štiri celice silosa, bodo sprejele ll. 000 kubičnih metrov glinice, ki se bo preko lijakov avtomatsko tovorila v vagone na železniški progi. Železniška proga je speljana skozi silose, pod železniškimi tiri pa so Kaj je pravzaprav MREŽNO PLANIRANJE. Čisto preprosto, je skup ali zbir dejavnosti v časovnem zaporedju za neko vnaprej izbrano obdobje. Če privzamem za našo DO, je to zbir dejavnosti, ki jih je potrebno opraviti, da nek objekt — zgradbo, dokončamo in predamo uporabniku-investitorju. Med dejavnosti prištevamo vse dogodke, aktivnosti ki se bodo pričele in seveda tudi končale v predvidenem, planiranem roku — časovnem obdobju. Takšne dejavnosti zajemajo tako ljudi, stroje, orodja, denar, čas in vse medsebojne povezave kot so operacije, dela, potreba po ljudeh, prikaz porabljenega denarja itd. Seveda tudi, kdaj že vgrajene tehtnice za tehtanje tovora. Celotna proizvodnja za prvih 10 let je predvidena za izvoz v Sovjetsko zvezo. S tem izvozom bo odplačan kredit, ki ga je pri izgradnji in dobavi opreme nudila ta država. Naše gradbišče v Zvorniku je bilo opremljeno z betonarno in dvema žerjavoma LM—45, občasno pa smo uporabljali tudi črpalko za beton. Vso težko in srednjo mehanizacijo smo dopremili iz Novega mesta. Na gradbišču je bilo med gradnjo od 20 do 105 delavcev, največ pa jih je bilo v času, ko smo bomo potrebovali nek stroj, seveda ne točno določen, ampak le stroj iz vrste poznanih, ki jih posedujemo. Spoznamo, kje lahko nastopijo kritični dogodki ter kaj se pripeti, če nanje ne vplivamo. Spoznamo vse premike, ki nastanejo zaradi zamud, pomanjkanja ter s spremenjenimi podatki ponovno dobimo nov plan, ki take premike, odmike upošteva, saj na novo izdela vse razporedbe. Pri tem pa še vedno upošteva končne datume izgotovitve objekta. Ugotovili smo, da je MREŽNO PLANIRANJE časovna razporeditev objektivnih in subjektivnih dejavnosti v časovnem obdobju, ki delali z drsnimi opaži. Od skupno opravljenih 106.000 norma ur odpade kar 92,6 odstotkov vseh na efektivne ure! Ugodno razmerje med dejanskimi in planiranimi stroški ima za posledico dober finančni rezultat, ki ga je pokazalo naše delo v Zvorniku in pa seveda to, da je planirano pokritje preseženo. V času, ko smo tik pred začetkom proizvodnje v tem novem industrijskem velikanu, lahko rečemo, da so posebno prizadevanje in požrtvovalnost delavcev gradbene operative, ki so bili večinoma iz smo ga vnaprej določili. V naši stroki — gradbeništvu, so to datumi, ko moramo objekt dokončati, sicer lahko sledijo penali, kot kazen za neučinkovito izvajanje zadanih nalog. Seveda smo časovno ugotavljanje razporeditev ni najbolj pomembno. Nastopa cela vrsta faktorjev in funkcij, ki so v situaciji zaostrenega gospodarjenja dosti bolj pomembni. Če smo uspešno planirali izvajanje del na gradbiščih, potem od pravilnosti planiranja lahko vsak čas sproti ugotavljamo finančno realizacijo po več možnih kriterijih. Prav tako lahko planiramo spremljujoče pojave, predvsem take, ki nam vežejo znatna finančna sredstva. S pravilnim planiranjem in s 100 % natančnim zasledovanjem planiranih dejavnosti, lahko prihranimo denar tudi pri uporabi zelo dragih osnovnih sredstev, kot so žerjavi, kopači — nakladači, buldožerji in podobno. Vendar so taki prihranki lahko znatni in učinkoviti šele takrat, ko lahko planiranje izvedemo na ravni krajev tega predela Bosne, ustvarili mogočen objekt, ki brez dvoma pomeni nov korak v boljši jutrišnji dan njihovih sinovi Za odgovorno, požrtvovalno in kvalitetno opravljeno delo, je investitor Energoinvest iz Sarajeva dodelil Posebni delovni enoti SGP PIONIR v Zvorniku premijo v višini 200.000 dinarjev, kar lahko brez dvoma smatramo kot dokaz kvalitete PIONIRJEVEGA dela in poslovne uspešnosti naše delovne organizacije! JOŽE FILIPČIČ celotne DO in ne zgolj na ravni enega objekta ali pa 1. TOZD. Šele celotno pokrivanje daje rezultate, posebej še ker v uvajalni fazi ta programski paket zahteva mnogo več dela. Zato pa na izhodu dopušča mnogo manevriranja in prostega prostora, ki ga moremo in moramo zapolnjevati s sprotnim vključevanjem vseh objektov v celotni sklop planiranja. En sam objekt je lahko zgolj primer, da je uvedba možna in prav nič več. Pokaže lahko le na določene napake, ne pokaže pa da je marsikaj lahko boljše. Druga težava, ki jo prinaša mrežno planiranje pa je, da moramo čimbolj dosledno in s čim manj zamujanja izvesti poročila z gradbišč. Namreč časovno zasledovanje del postane pravilno in učinkovito šele takrat, ko obdelamo podatke o dejanskem napredovanju na gradbišču in ne, da zaupamo samo predhodno določenim podatkom, hipotetičnim zasnovam. INFORMATIKA PIŠE: JOŽE ROZMAN SISTEM ING. 7, NADALJEVANJE V__________—___________/ SEJA SEKRETARIATA KONFERENCE SINDIKATA IN SVETA ZK V četrtek, 8. decembra je bila v Novem mestu skupna seja Sekretariata konference osnovnih organizacij sindikata SGP Pionir in Sveta ZK SGP Pionir. Na debele tri ure dolgi seji so prisotni obdelali obsežen dnevni red z več zelo pomembnimi točkami. Beseda je tekla o Samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter o listi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki sta v javni razpravi. O tem ali samoupravni sporazum in listo v predlagani obliki sprejmejo, bodo delavci še ta mesec odločali na zborih. Člani obeh organov so bili mnenja, da naj bi pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva temeljile predvsem na solidarnosti delovnih ljudi. Niso se strinjali z dokaj visokimi prispevki (za takšne so ocenili predlagane), ki naj bi jih v prihodnje plačeval uporabnik, še posebej ne zato, ker bo plačilo teh prispevkov prizadelo bolnike in se je bati, da revnejši ne bodo iskali zdravniške pomoči. Menili so tudi, da dosedanji primanjkljaji zdravstvenega sklada niso zaskrbljujoči. Ugotovili so, da delovni ljudje niso nikoli odrekali solidarnostnega denarnega prispevka za pokritje primanjkljajev in da povečanega prispevka v tem primeru tudi v bodoče ne bodo odklanjali. Več raz- pravljalcev je poudarilo, da bi moralo tudi zdravstvo poiskati svoje notranje rezerve. Predlog samoupravnega sporazuma so ocenili kot nesprejemljiv in se izrekli za dosedanjo participacijo uporabnikov, v kolikor pa s tako zbranimi sredstvi zdravstveno varstvo ne bi izhajalo, naj se poveča prispevek delovnih organizacij. Opozorili so tudi na to, da v sosednih zahodnih državah plačujejo zavarovanci manj kot pri nas, deležni pa so večjih pravic. Glede variantnega predloga o nadomestilu za nego otroka, so se odločili za varianto, po kateri gre plačilo tega nadomestila od prvega dne v breme zdravstvenega sklada. To so utemeljili z ugotovitvijo, da so matere večinoma odsotne z dela največ do 5 dni zaradi nege otroka. Vse osnovne organizacije sindikata TOZD z območja Zdravstvene skupnosti Novo mesto, morajo takoj razpravljati o predlogu samoupravnega sporazuma in liste in svoja stališča sporočiti svojemu Občinskemu svetu sindikatov do 15. decembra, so sklenili na seji. V nadaljevanju dnevnega reda so prisotni najprej izoblikovali predlog za nov uredniški odbor Biltena, nato pa v nadaljnjih treh točkah razpravljali o predlogih za člane nove konference sindikalnih organizacij, o novoletni obdaritvi otrok in o evidentiranju kandidatov za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zborov združenega dela. Vse osnovne organizacije sindikata morajo pripraviti predloge za člane konference sindikalnih organizacij, pripraviti pa je treba tudi predlog za novega predsednika te konference. Do letnih skupščin morajo vse osnovne organizacije sindikata pripraviti tudi predlog za koordinacijski odbor SOZD GIPOS (vsaka TOZD po 1 člana). Vse osnovne organizacije morajo takoj dostaviti popisnice evidentiranih kandidatov za delegate samoupravnih interesnih skupnosti in zbora združenega dela svojemu občinskemu svetu sindikata. V točki o volitvah samoupravnih organov so najprej razpravljali o tem, kdaj izvesti volitve. Ali jih pripraviti takoj, torej ob poteku mandata dosedanjih samoupravnih organov, ali pa mandat podaljšati. Vzrok za to tehtanje je v tem, ker še niso sprejeti vsi zakoni, ki bi omogočili pripravo notranje zakonodaje s katero so oblikovani samoupravni organi. Na seji so se odločili za takojšen razpis volitev, ki bodo 10. januarja prihodnje leto, ko bo ustrezna notranja zakonodaja sprejeta, pa bodo še enkrat izvedene dopolnilne volitve. NOVI UREDNIŠKI ODBOR BILTENA Naše glasilo BILTEN bo odslej namesto 3-članskega uredniškega odbora vodil 6-članski uredniški odbor. Člani novega uredniškega odbora so Zdenko Radecki iz TOZD Gradbeni sektor Zagreb, Peter Bračko iz TOZD Strojno prometni obrat, Katjuša Borsan iz Delovne skupnosti skupnih služb, Pavle Haložan iz TOZD Gradbeni sektor Ljubljana, Ivan Markovič iz TOZD Gradbeni sektor Krško in Jakob Andoljšek iz Delovne skupnosti skupnih služb. Po predlogu Konference osnovnih organizacij sindikata SGP PIONIR in Sveta ZK SGP PIONIR, naj bi dolžnost odgovornega urednika v tem uredniškem odboru prevzel Jakob Andoljšek. Prav je, da novemu uredniškemu odboru čestitamo k imenovanju in mu zaželimo obilo uspehov pri oblikovanju BILTENA, še posebej pa veliko sreče pri zbiranju dopisnikov iz TOZD! Športne vesti ■ iz Krškega ■ Na mladinskih športnih igrah v organizaciji OK ZSMS Krško so mladinci osvojili v malem nogometu — 1. mesto. ■ Na novem balinišču pri Samskem domu v Krškem je bila TOZD organizator tekmovanja v balinanju v okviru Delavskih športnih iger občine Krško za leto 1977. Uvrstitve ekip: 1. Celuloza Krško 2. Pionir Krško I 3. Kovinarska Krško 4. Pionir II. itd. ■ Na tekmovanju v okviru DŠI občine Krško v odbojki je ekipa „Pionirja" osvojila 2. mesto po izenačeni finalni borbi z ekipo „Celuloze" Krško. ■ Po 1. nastopu ekip v okviru kegljaškega tekmovanja med enotami TOZD so bili doseženi naslednji rezultati: 1. OE Krško ostalo 445 2. Uprava TOZD 403 3. OE Stan. gradnja Krško 397 4. Vajenci 388 5. OE Brežice 327 6. OE Poslovni center Najboljši posamezniki: 291 1. Arh Jože 92 2. Rovan Ivan 90 3. Strupeh Sandi 88 4. Rajzl Marjan 86 5. Kozmus Andrej j 86 itd. IVAN ROVAN .. ...... N Srečno in zdravo 1978 upokojencem! V soboto, 10. decembra je bila v DOMU JLA posebna novoletna prireditev za upokojence SGP PIONIR. Vabilu se je odzvalo blizu 200 izmed okoli 250 upokojencev, kolikor jih ima PIONIR ves čas svojega obstoja. Že sam odziv kaže, kako veliko pomeni upokojenim članom našega kolektiva vsaka še tako majhna pozornost, ki jim je namenjena. V veži doma JLA je bilo med tem, ko so se vabljenci zbirali, brez števila stiskov rok in vzklikov presenečenja, saj so se mnogi nekdanji sodelavci spet srečali po daljšem času. Prireditve so se udeležili vsi vodilni delavci podjetja. Kulturni del programa se je odvijal v novi dvorani Doma JLA. Najprej je upokojence pozdravil in jim zaželel srečno novo leto 1978 predsednik DS Delovne organizacije Karel Košir, za njim pa je zbranim spregovoril glavni direktor Ivan Kočevar. Orisal je dosedanji razvoj podjetja in razvojne načrte in naloge v prihodnosti, poudaril delež upokojencev v prejšnji rasti podjetja in tudi on končal nagovor z zahvalo ter s čestitko za novo leto. Konferanso v kulturnem delu programa je vodil Lojze Jožef. Sledil je nastop pevskega zbora Dušan Jereb iz Novega mesta, ki je zapel več narodnih, umetnih in partizanskih pesmi. Ob koncu kulturnega programa je zbranim zaigral na harmoniko, venček narodnih, upokojeni žagarski mojster Franc Gorenc. Vse točke programa so udeleženci spremljali z navdušenim ploskanjem. Ob koncu so upokojencem prikazali še film „Obličja dela in gradenj", ki je bil posnet lani ob 30-letnici podjetja. Zatem so se vsi preselili v restavracijske prostore Doma JLA, kjer je ■stedila pogostitev. Vsak upokojenec je prejel čestitko z denarnim ^neskom. To stran smo v besedi in sliki namenili letošnjemu novoletnemu srečanju upokojencev. Tudi BILTEN jim želi zdravo, srečno in zadovoljstva polno novo leto 1978 v upanju, da bodo z enako vnemo kot prebirajo Bilten, tokrat iskali svoje obraze na gornjih slikah! NOVOLETNA KRIŽANKA *.w Murnov Ljubči (desni) je najbrž v tem trenutku rekel Martinu Pungerčarju (levi): „Ja Martin, kje se pa skrivaš, da Te nič ne vidim? " To je bilo eno izmed mnogih srečanj na prireditvi za upokojence (Rešitev križanke Vodoravno: A, I, tovarna, vinjak, o, rea. Norveška, gradbenih, n, or, Rab, kt, osnova, elementov, Irig, loco, Aisne, ica, k, SN, neon, sen, referat, sani, post, ŠD, lavabo, I, PS, Ibadan, kas, Va, oddelek, oči, avtomobil, izviri, Niger, r, Du, Aleš, os. C, inozemec, Ali, unča, tra, rana, Ankaran, Čuenlaj. DOPISUJTE V BILTEN!!!! DOPISUJTE V BILTEN!!! TOZD ZAGREB NA ZAGREBAČKI TOZD Gradbeni sektor Zagreb je najmlajši gradbeni TOZD v okviru SGP PIONIR. V hitri rasti ob dobrih možnostih na obsežnem zagrebškem tržišču je imel prva leta poslovanja svoje osnovne poslovne prostore razmetane po raznih koncih Zagreba, večkrat pa so selili tudi pisarniške prostore. Letos je TOZD dobil lokacijo za svoje prostore ob Zagrebački cesti v Zagrebu, kjer bodo uredili potrebna skladišča in deponije. V okviru razpoložljivih sredstev bo še letos zgrajenega kolikor seda, prihodnje leto pa bodo najnujnejša investicijska sredstva namenjena zazidavi ob Zagrebački. BILTEN je glasilo kolektiva SGP PIONIR Novo mesto, Izhaja enkrat na mesec v nakladi 4000 izvodov. Odgovorni urednik je Jakob Andoljšek, člani uredniškega odbora pa so: Zdenko Radecki, Peter Bračko, Katjuša Borsan, Pavle Haložan in Ivan Markovič. Naslov uredništva: BILTEN SGP PIONIR, 68.000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, filmi in prelom: ČZP DOLENJSKI LIST, ofset tisk: KNJIGOTISK Novo mesto.