Mrazek in veter.
Mrazek skače po planjavi,       In popelje se do vode,
si v ročice diha,                       ter jo v led zakuje,
zdaj cepta z nožicami,            sebi pa v vrbinju iam
zdaj ovratnik viha.                   škornjice obuje.
Ko mu vsega je zadosti,          To on vriska in se drsa,
gre do stare znanke —            kot da gre za stavo!
sivolase burjice                         Nič mu ni, če se prekucne,
in ji zmakne sanke.                  si potolče g/avo.
Veterček se je prizibal,
ledu reberca polomil,
»čof!« je reklo, poškropiio —
mrazek je utonil...
Albin  Čebular
/72