3000 iztiskov. Št. 15. V Gradcu, 1. avgusta 1908. Letnik 57. Gospodarski Glasnik za Štajersko. List za gospodarstvo in. umno kimetijstvo. Izdaja ces. kr. kmetijska družba na Štajerskem. List Teija na leto 4 krone. Udje družbe prispevajo na leto 2 kroni. Udje dobd list zastonj. Oznanilo. — Položaj na živinskem trgu. — Kako pomagamo živini, če primanjkuje krma. — Dveletno poskusno gnojenje travnikov na Štajerskem. —Detelja in gnojila. — Grablje za košnjo in žetev za eno konjsko moč. — Perutninarski list: Katere zapiske rabimo pri vzreji? — Iz razprav osrednega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. — Dokaz. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Uradno. — Tržna poročila. — Oznanila. — Priloga: Poročilo kalijevega sindikata „O gnojenju ozimne rži in pšenice z umetnimi guojili“. Štv. 2623/08. fero^od Julij Zentner, c. kr. okrajni Httjprf'v p. v Mariboru, nam je 18. julijat.m. naznanil, da ne more imeti logarskih predavanj, ker gaje upravni odbor meščanske korporacije mesta Kamnik na Kranjskem poklical tj e kot nadlogarja. Naznanjamo to vsem interesentom in prosimo, naj se ne pošilja prošenj za delegiranje omenjenega gospoda k predavanjem. Osrednji odbor c. kr. štajerske kmetijske družbe. Položaj na živinskem trgu. Položaj na avstrijskem živinskem trgu, ki se drži že dolgo časa nespremenjen, lahko imenujemo zelo nezadovoljiv. Gena živine je tako padla, da se z izkupičkom živinorejcu nikakor ne izplača reja in pitanje. Na sejmih v Gradcu, ki je vendar za alpske dežele zelo odločilen, smo videli v zadnjem času toliko živine, kakor še nikdar prej; tudi na dunajski sejem so je toliko prignali, da je je bilo daleč preveč, \sled tega je seveda morala cena živine vedno bolj in bolj padati. Kako neugodne so sedaj na dunajskem sejmu razmere za prodajo živine, se vidi iz naslednjega pregleda, ki temelji na strokovnih računih in ki kaže živinske cene drugega junijevega tedna letos in lani ter jih primerja. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je bila cena živine drugega junijevega tedna leta 1907. mnogo nižja kakor pa junija 1906. ali v začetku leta 1907. Plačevali so: 2. junijevega tedna 1907 1908 Razloček Za po K za 100 leg. ogrske pitane vole 58- 98 50—93 —8 do 5 gališke 70— 90 64—86 -6 „ 4 nemške „ „ 74- 97 62—94 -12 „ 3 izjemna cena za pitane vole . . 99—104 95—98 -4 „ 6 bike 71— 82 64—74 —7 „12 bivole 58— 66 44—52 -14 „H suho živino . . 50— 70 45—63 -5 „ 7 Iz tega pregleda vidimo, da se je pri navadni sejmski živini cena na spodaj znižala še za 12 K pri meterskem stotu v nasprotju z živinskimi cenami v juniju lanskega leta. Vidimo torej, da je živina naravnost izgubila skoro vso vrednost in da gre to tako daleč, da se pritožujejo celo že trgovci, ki so se nekdaj trdovratno upirali naši zahtevi, da se na sejmu kolikor mogoče omeji inozemska konkurenca. Danes pa ravno oni trgovci odkrito priznavajo škodljivost te inozemske konkurence. Tako n. pr. opozarja „Wiener Appro-visionierungszeitung", da trpijo s tem, da neprestano pada cena živine na živinskih sejmih, da trpijo vsled tega ne le živinorejci, ampak tudi oni, ki z živino tržijo. Ona piše: „Te nizke cene so, če že ne pod, vsaj jako blizu one meje, pri kateri ne dobi živinorejec nobenega povračila za svoj trud, kaj še le dobiček. Pravilno živi-notržtvo pa je zadel najhujši udarec s tem, da so živinotržci in mešetarji po poklicu, ker je cena zadnje mesece vedno padala, imeli na vseh večjih sejmih po državi velike izgube, kar jim je zelo škodilo in jih včasih naravnost uničilo. Taki slučaji so se godili posebno na Ogrskem. Pod temi razmerami se moramo pač vprašati, ali bi se sedanji položaj s tem, da bi se dovolil uvoz žive živine iz balkanskih dežel, kaj zboljšal. Daši zastopamo prosto trgovino in smo odločni nasprotniki vsake omejitve proste trgovine, vendar si ne moremo misliti, da bi se razmere s tem, da bi se uvedlo 50.000 — 70.000 glav žive živine, za avstrijsko živinorejo, za tuzemske konzu-mente in producente mogle včemer koli zboljšati. Mi trdimo celo, da bi se s tem, če bi se uvedlo 35.000 glav zaklane živine in 70.000 glav zaklanih svinj iz Srbije, cene na mesnih trgih po naših velikih mestih zelo pokvarile, ne da bi potem naši meščani dobili cenejše meso, kakor ga dobijo n. pr sedaj v veliki dunajski mestni klavnici." List govori potem, kako so se razmere za naš izvoz poslabšale, konštatira, da izdelujemo res več, ko rabimo in pritrdi, da se živina in meso več ponujata, ko kupujeta. Piše namreč: „Neugodna konstelacija pri izvozu živine se tiče najprej in pred vsem Galicije, ki je zaradi spremenjenih razmer, ker gre jako malo živine sedaj iz nje v Nemčijo, prisiljena, poslati svojo živino na tuzemske sejme. Na teh sejmih pa je iz istih vzrokov, ker namreč trgovci ne morejo več pošiljati svoje živine kam drugam, n. pr. v Nemčijo, že tako zelo mnogo živine. Tako se vedno več živine ponuja v nakup in popolnoma naravno je, da mora cena živini v isti meri nazadovati. Doživeli smo v zadnjem času v tem oziru zelo poučne slučaje. Prignalo se je živine mogoče enako število kakor v prejšnjih Časih, recimo pred dvema letoma, a stotine glav se je moralo zopet odgnati neprodanih, ker ni bilo nobenih kupcev, dasi je bila cena tako nizka. Zgodilo se je celo, da se je prignalo malo, celo manj živine ko drugekrati, a tudi ta se ni prodala, ker se je rabi vedno manj. Taki slučaji niso bili ravno redki. Ta dejstva so nam na eni strani dokaz, da priredimo doma dovolj živine za našo potrebo in da dosežemo celo preostanek, ki bi se lahko izvažal v inozemstvo, ne da bi bili s tem naši mesojedci na kak način prikrajšani. Izvažali pa bi je lahko mnogo več, kakor je izvažamo, odkar veljajo nove carinske določbe. Na drugi strani pa je prevelika množina živino na sejmih zakrivila, da so cene tako padle, kakor smo ravno prej opisali. Krakovska kmetijska družba je namreč v posebni vlogi, ki jo je poslala poslancem poljskega kola v državnem zboru, povedala, da se sedaj komaj vrnejo stroški za produkcijo, da ima večkrat producent še naravnost škodo in da se živinorejci v enomer pritožujejo, da se več ne izplača rediti živino za mesarja. Če pa pade cena živine tako daleč, da se več niti ne povrnejo stroški, potem je naša živinoreja naravnost uničena. To bi bil tudi za dežele, ki so navezane v prvi vrsti na živinorejo, kakor je n. pr. ravno Galicija, tako hud udarec, da bi iz tega lahko nastala prava gospodarska katastrofa. Če pa stoji sedaj list, ki vendar zastopa druge čase koristi trgovcev in stališče popolnoma proste trgovine, kakor pravi sam in če zaradi tega trdovratno odklanja našo zahtevo po varstvu naše živinoreje pred inozemsko konkurenco, na stališču, da mora priznati našo zahtevo kot popolnoma upravičeno, če se naravnost pridružuje naši zahtevi, potem lahko vidimo, kako silno so žalostne razmere na našem živinskem trgu vplivale na vse udeležene kroge. K vsem tem razmatranjem pa se pridruži še sledeče. Splošno je znano, da nas solnce letos zelo rado ima in da je po mnogih krajih Srednje in Spodnje Štajerske huda suša. Sena smo pridelali še manj, ko smo ga upali pridelati, travniki so posmojeni in kmetovavec je že sedaj prisiljen krmiti krmo, ki si jo je vendar pripravil za zimo. To pa vse zaradi tega, ker mu manjka primerne zelene krme. v * Ze danes lahko vidimo, kaj ho prišlo iz vsega tega. Živinorejci so prisiljeni prodati velik del svoje živine, tako da smo lahko pripravljeni, da bode cena na naših sejmih zelo padla. Doživeli bomo lahko nesrečo, da ji ni bilo že dolgo enake. Sicer je vzel osrednji odbor naše kmetijske družbe skrb takoj v roke in uvedel obširno zasnovano akcijo, da se bo nesreča, ki nam grozi, po možnosti odvrnila. Vse druge družbe smo naprosili, naj se pridružijo naši akciji in tudi poslancem se je naročilo isto. A celo tedaj če bo vlada poskrbela za vse, da ustreže zahtevam naše kmetijske družbe, bomo vendar z vsemi podporami lahko dosegli komaj del onega, kar bi res radi. Najvažnejše in najbolj uspešno sredstvo, da obvarujemo našo živinorejo pred nesrečo in da tudi vprašanja aprovizije ne zadenemo občutno, vidimo v tem, da se porabijo vsa sredstva, ki lahko našim živinorejcem olajšajo njihov težaven poklic. Uplivati se mora tako na ceno živine, da se bo živinoreja splačala. Če se v tem oziru ne poskrbi potrebno moramo pričakovati, da se bo kmalu zmanjšala naša živinoreja in potem bi bile tudi one odredbe, ki so se, kar nas zelo veseli, v zadnjem času povzročile za povzdigo naše domače živinoreje, popolnoma brez pomena. Ta izvajanja bi ne bila popolna, če ne bi opozorili na neko dejstvo, ki v zadnjem času posebno razburja duhove. To je ono kričoče nesoglasje, ki obstoja med ceno živine na eni in ceno mesa na drugi strani. Mesarji so neglede na to, da so se razmere na sejmih v zadnjih letih zelo izpremenile v njihovo korist, ostali pri prejšnih visokih cenah za meso. S tem pa nalagajo vsem onim, ki meso kupujejo, velike žrtve. Na to danes izrečno opozarjamo in prosimo naše dnevno časopisje, naj tudi opozarja na to dejstvo. Ce ne izsilimo s pomočjo javnosti pravičnega razmerja med ceno za živino in ceno za meso, potem je mestno prebivalstvo lahko prepričano, da mu bomo meso še bolj podražili. To bo takoj potem nastopilo, kakor hitro si bo naša živinoreja malo odpomogla. To bo pa tudi mesarje napotilo, one mesarje, ki so zadnjič, ko so se živinske cene zboljšale, zvišali tudi cene za meso, ki pa sedaj, dasi so cene za živino neznansko nizke, vzdržujejo še stare cene, da jih bodo, ko se bo cena živine zvišala, zopet zvišali. In tedaj se bo seveda zopet čula pesem o „oderuških agrarcih", da ne bodo ljudje videli in spoznali, od kod pravzaprav prihaja zlo. E. B. Kako pomagamo živini, če primanjkuje krma. Velikansko število krav, ki so jih prignali zadnjič na graški sejem, nam je jasen dokaz, kake škodljive posledice je že imelo do sedaj pomanjkanje krme. Veliko število živinorejcev se je odločilo, da prodajo za vsako ceno svojo živino, za katero nimajo krme. Če pomislimo, kako velikanske izgube trpimo s sedanjimi cenami in s kakimi žrtvami si bomo morali pozneje nazaj kupovati živino in kako neugodno upliva taka prisilna prodaja na gospodarstvo z gnojem, potem bomo pač prepričani, da je na vsak način bolje, da delamo z vsemi sredstvi nato, da dobimo kak nadomestek za suho krmo in da krmimo živino s tem nadomestkom, dokler še pomanjkanje krme trpi — seveda živina pri tem ne sme stradati — ko pa da živino sedaj naravnost pod nič prodamo. V enem, gotovo zelo času primernem, članku v zadnji številki je opozarjal pisatelj na to, kako zelo važne se pozne setvine kot nadomestek za krmo; k sreči smo imeli v zadnjem času parkrat dež, ki bo gotovo pripomogel, da si bodo pozne setvine opomogle. Neglede na pozne setvine, ki so gotovo uspešno sredstvo ob času pomanjkanja krme, lahko vsa sredstva, ki se rabijo v takem času, delimo v dve skupini: 1. sredstva, s katerimi ona krmila, ki so nam na razpolago, kolikor mogoče ugodno in uspešno izrabimo; 2. nova sredstva. V razmerah, kakor jih imamo zdaj, je velikanske važnosti, da zelo dobro in pametno porabimo slamo, kolikor nam je je na razpolago za krmo. Sedaj moramo krmiti ne le letno, ampak tudi zimsko slamo in sicer rez, ker je ta način najbolj priporočljiv zaradi varčnosti. Ker pa ima sama slama v primeri s senom zelo malo redilnih snovij, moramo pomagati z dodatki. Kot taki dodatki pridejo v vpo-štev: žitna zdrob, lanene, repičine, solnč-ničine, bučne prge, prge iz morskega semena, zemeljskega oreha, bombaževega semena, rižna krmilna moka, mlato ali sladovi otrobi (treber), konjski bob, gra-šika, otrobi i. t. d. Izbrali si bomo seveda ono sredstvo, ki nam zaradi cene najbolj primerno. C. kr. štajerska kmetijska je poskrbela za to, da bodo štajerski kmetje taka krmila letos lahko kupovali za kolikor mogoče ugodne cene. Taka mešana krma se pripravlja nekako na sledeči način. Za eno dojno kravo rabimo vsak dan okoli deset kg slamnate rezi, h kateri lahko primešamo seneni drob. K temu moramo dati kake 3 kg zgore omenjenega krmila in sicer n. pr. 1 kg lanene prge, 1 kg mlata, 1 kg žitne zdrobi ali otrobov. Rez zamočimo 2 do 3 ure, predno jo krmimo, s kakimi 12 do 15 Z vode in jo potem dobro pomešamo s krmilom. Vode moramo dati samo toliko, da se krmilo dobro drži rezi. Druga vrsta mešanice bi bila sledeča: Na 10 kg slamnate rezi damo do 20 l tople vode, k temu denemo krmilo in pustimo, da stoji vsa mešanica 12 do 18 ur; s tem se krma sama zagreje in se začne kvasiti. Sicer gre pri takem kvašenju nekaj redilnih snovi v izgubo, a živine tako krmo potem bolje izrabijo. V mnogih krajih, posebno v brego-vitih, pa tudi take krme ne bo mogoče delati, ker bo premalo slame; tam opozarjamo na krmo, ki se je v hudi suši leta 1904. zelo dobro obnesla; to je resje ali starovičje (Heidekraut oder Erika), ki pokriva na suhih bregovih veČkje velike ploskve. Tajni svetnik dr. K Uh n je dajal leta 1904. */x starovičja in l/i slamnate rezi, ne da bi bil opazil, da je ta nenavadna hrana kravam kakor koli škodila. Glede redilne vrednosti stoji starovičje med letno in zimsko slamo; če ga tudi ne bomo krmili, vendar si moramo to zapomniti, posebno, ker ga bomo letos rabili namestu slame za steljo. Drugi nadomestki za steljo bi bili n. pr : šota, ki jo hoče letos oskrbovati c. kr. kmetijska družba, listje, igličje, žagovnica in prst. Krmili bi po potrebi lahko tudi: listje topole, jagnjedov, lip, jelš, brez, jesenov, bukev, hrastov, lesk; odrezane vejice se povežejo v snopiče in se dobro posušijo; listje vseh teh dreves ima po večini isto redilno vrednost ko seno. Po mnogih gozdih je trava tako velika, da jo bo vredno kositi in posušiti. V vinorodnih krajih se zbere v avgustu trsno listje, se posuši in za zimo zmeša z rozjo. Listje divjega kostanja ima tudi razmeroma zelo veliko redilno vrednost, samo predno ga krmimo moramo bridke tvarine izlužiti. Tudi tako gosta in nadležna pirnica, je, če jo operemo in posušimo, dobra krma. Nazadnje moramo gledati tudi na to, da bomo po zimi kolikor mogoče dolgo pasli; če damo živini, predno jo ženemo na pašo, malo suhe krme, jo lahko brez nevarnosti tako dolgo pasemo, dokler ne nastopi huda slana. Brez dvoma je naš položaj zaradi pomanjkanja krme zelo resen; vendar se lahko tolažimo s tem, da nam je dobrotna mati narava dala po gozdih in poljih marsikatero sredstvo, s katerim si lahko pomagamo. Iščimo ta sredstva, rabimo jih in upajmo, da bomo tako srečno prebili najhujši čas pomanjkanja. Ravnatelj Vincenc Gohlert. Dveletno poskusno gnojenje travnikov na Štajerskem. Napisal dr. Ed. Hotter. (Konec.) Podatki drugega poskusnega leta 1907. V navodilih za udeležbo pri poskusnem gnojenju travnikov so bili udeleženci prošeni, naj senski pridelek tudi drugo leto stehtajo, da se bo spoznalo poznejše učinkovanje gnojila in da se bo na ta način lahko določil skupen, popolen znesek pridelka, ki se je dosegel z gnojenjem. Drugo poskusno leto je prišlo 44 poročil, to se pravi, le polovica udeležencev je imela priliko in vztrajnost, da je poskuse izvedla tudi do konca. Kakor se nam poroča, ni bilo tega toliko krivo pomanjkanje dobre volje, ko razne razmere n. pr. neugoden čas košnje, pre-memba posesti, bolehavost in razne druge neprilike. Vse to je zakrivilo, da se v drugem letu pridelek ni pravočasno stehtal. Dasi so se na ta način številke, ki smo jih imeli prej v tako lepem številu na razpolago, precej skrčile, vendar še je ostalo zadostno število poskusov, da si lahko tudi o drugem letu ustvarimo končno sodbo. Dolgotrajna suša meseca avgusta in septembra ni bila rasti otave ravno ugodna, tako da je na mnogih krajih niti kositi niso mogli. Vkljub vsemu temu smo videli, da se je dejstvo, ki smo ga konštatirali za prvo poskusno leto, ponovilo tudi drugo leto. Prirastek je bil pri otavi večji ko pri senski košnji, kar se vidi iz sledeče tablice. Leto 1907 Negno- jeno 2 Gno- jeno 2 Večji pri- delek 2 Pri- rastek % Sena . . . ) v 1 30-2 45'7 15-5 51-3 Otave . . . j 44 slučajih j 19-9 27-7 10'7 63'3 Skupno na 1 ha . 47U 73-4 26'2 55-6 Tako je bil torej izračunan pridelek za drugo leto na 1 ha\ na negnojenem travniku sena 30-2 q, otave 19 9 q, skupno torej 47'1 q\ na gnojenem travniku sena 45-7 q, otave 27-7 q, torej skupno 73'4 q. Torej je v vseb 44 slučajih znašal povprečno večji pridelek 26 2 q. Učinek, ki se je dosegel na zemlji, gnojeni s Tomaževo žlindro in kajnitom, v drugem letu, je bil torej po tem takem mnogo večji, ko prvo leto. Prvo leto je znašal prirastek povprečno 18-4 q, drugo leto pa 26-2 q, torej za 7 8 q več, kar je očividen dokaz, kako zelo se izplača izdatno gnojenje ravno pri travnikih, ki morajo v tem oziru navadno trpeti lakoto. Skupen uspeh obeh poskusnih let se da najbolje pokazati s sledečim pregledom. M & E 5* P« > OJ >• •s ► snjeni isti d v K a •o* O) m > T3 ^ O) M a to a > N *» , a) brez gnoja 45-8 1906] 600 kg Toma- 6) ževe žlindre 600 kg kajnita j 64'2 18-4 92-0 71-4 20-6 1907 a) brez gnoja . . 61 brez drugega 47-1 — — — — 1 gnojenja . . 73-4 26’2 131-0 — 131-0 Skupno v 2 letih . . . 44-6 223-0 71-4 151-6 Za zgore navedeni razračun smo postavili ceno za en meterski stot = 100 kg sena 5 K pač zelo nizko; za Tomaževo žlindro (18%) smo zaračunali za 1 q K 690 in za 1 q kajnita K 5’—, cene, ki so za ta gnojila sedaj navadne. Stroški gnojenja znašajo torej, ker računamo na ha 6 q Tomaževe žlindre in 6 q kajnita, na ha (malo manjo ko 2 jolii) # 7140. Poskusi, ki smo jih, da bi določili Učinkovanje umetnih gnojil v drugem letu, so pač dovolj razločno pokazali, da ®e vidi učinek kalifosfatnega gnojenja v veliki meri, kajti prvo leto se je pridelalo 18 4 gr, drugo leto pa celo 26 2 q krme več ko na negnojenem Tako Se je v dveh letih na I ha dosegel z gnojenjem s Tomaževo žlindro in kajnitom, ki sta nas stala 71 K 40 v, pri krmi skupen čisti dobiček 151 K 60 v. Naš spis je nadalje dokaz, da je pra-vilno mneje, da se mora gnojenje pri travnikih (kakor tudi pri drugih večletnih kulturah), opazovati najmanj dve leti da se poskuševavec ne sme zadovoljiti 8 tem, da bi določil samo pridelek enega leta. To pa iz tega vzroka, ker lahko Uspeh gnojenja pravilno ocenimo še le ^rez nekoliko let, ker je učinek kalifosfat-Uego gnojenja, kakor smo videli, zelo tUoČan in ker so lahko drugo leto pokaže še v mnogo večji meri ko prvo. To pa nam bo dalo tudi drugo korist pri našem gospodarstvu. Uvideli bomo, da nam ni treba vsako leto, ampak le vsako tretje ali četrto leto gnojiti travnike z umetnim gnojilom. Daši je dokazano, da se gotovo izplača gnojiti travnike s kalijevim fosfatom, vendar bi ne bilo nikakor pravilno, če bi menili, da moramo travnike gnojiti vedno le s kalijem, fosforjevo kisline in apnom, da dobimo velike in lepe pridelke. Kakor spreminja enostransko gnojenje z gnojnico, to je z dušikovimi spojinami, zelo neugodno rastlinje travnika, tako lahko z močnim rudninskim gnojenjem, to je s kalijevimi solmi in fosfati, sicer zelo pospešimo rast deteljice in raznih deteljnih vrst, vendar pa boljših travniških rastlin ne bomo mogli lepo podpirati. Tudi pri gnojenju je, kakor povsodi drugje, srednja pot najboljša pot. Grablje za košnjo in žetev za eno konjsko moč. Te, nanovo konstruirane grablje (Glej sliko!) so narejene popolnoma iz jekla spada med rastline prve vrste. To dejstvo je spravilo več kje ljudi na napačno misel, da rabi detelja sicer kalij, fosforjevo kislino in apno, ne pa tudi dušik. Možnost, jemati dušik iz zraka, pa je pri detelji vezana tesno ž njenim skupnim življenjem z malimi živalicami, ki jih imenujemo bakterije. To se zgodi samo tedaj, Če je tako skupno gospodarstvo res potrebno in to je takrat, kadar primankuje detelji dušika. Te bakterije se bodo našle navadno tam, kjer se večkrat detelja seje, v prav velikem številu. Če jih ni, potem se morajo spraviti v to zemljo na ta način, da se prst cepi z Nitroginom, ki se dobi pri gospodarskih poskusnih postajah za zelo malo ceno. Bakterije prodrejo v dete-ljine koreninice, ki vsled tega otečejo; v takih otokih se potem bakterije zelo hitro razmnožujejo, dokler ne dosežejo viška svojega razvoja. Do tega časa so za deteljo brez pomena. Živijo še nadalje in se mastijo, dokler jih deteljina korenina, ko so se razvile že zelo daleč, ne povžije. Pri tem dajejo deteljini korenini razen drugih lahko zavžitnih snovij tudi množino dušika, ki ga detelja lahko vzame v se. Tega dušika pa bakterije niso vzele iz zemlje, ampak iz zraka. Iz tega sledi, in kovanega železa. V delovanje se jih lahko spravi z mehanizmom, ki ga lahko doseže vodnik ali z nogo ali z roko. Kolesa so visoka in imajo dvojen rob; zoblje so narejeni iz najboljšega angleškega jekla tako, da zavzamejo pri delu mnogo prostora in da zato mnogo opravijo. Te grablje izdeluje tvornica za stroje Ph. Mayfarth & Co., Dunaj, 2. okraj, v štirih različnih vzorcih in sicer: z 28, 30, 32 in 36 zobmi. Ta tvornica pošilja ilustrirane cenike brezplačno in poštnine prosto. Detelja in gnojila. (Poročilo deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru.) Če pametno pridelujemo deteljo, si ne dobimo le mnogo in dobre krme, ampak si zboljšamo zemljo tudi stem, da napravi detelja mnogo črno prsti in spravi v zemljo mnogo dušika. Kakor znano, rabijo metuljčastoovetne rastline dušik, ki je v zraku, česar druge rastline, n. pr. različne vrste žita, ne morejo. In detelja da je detelja, dokler ne povžije bakterij, ki so v njenih koreninah, ravnotako navezana na dušik, ki je v zemlji, kakor druge rastline in da dobi še le z bakterijami dušik iz zraka. Če torej ni v prsti dušika, ki je potreben za prvi štadij deteljniga razvoja, potem je seveda umljivo, da ga moramo spraviti z gnojenjem v zemljo. Tega dušika seveda ne sme biti ne preveč in ne premalo, ker bi v prvem slučaju dobili premajhen pridelek v drugem slučaju pa se na koreninah ne bi naredile prej opisane otekline in tako bi ne dobile rastline dušika, ki ga vendar lahko dobivajo iz zraka brezplačno. Deželna vino- in sadjerejska sola v Mariboru je v letu 1907. naredila na lahki, suhi zemlji poskus z gnojenjem (200 q slabega hlevskega gnoja na 1 ha), ki se je zelo dobro obnesel. Gnojilo se je pri prvi setvi, tako da je dobila od gnoja nekaj prva setev, nekaj pa tudi detelja. Kot prva setev se je sejala mešanica iz V2 ovsa, % graholjke, % graha, za deteljo pa se je vzela rdeča štajerska detelja. Že mešanica je dala na pognojenem zemljišču tako lep pridelek, da so se s tem, kolikor gk je bilo več ko prejšnje krati, pokrili in povrnili stroški za gnojenje. Tudi detelja se je na gnojeni parceli razvijala nenavadno boljše in je dala približno še enkrat toliko, kakor na negnojenem. Razen tega detelja na pognojenem delu ni postala črna; ta bolezen, črnoba, se jo na negnojenem delu pokazala koncem septembra posebno močno. Da pri tem poskusu tega ni storil samo dušik, to je jasno, da pa je dušik res učinkoval, to se je pokazalo z nadalnjim poskusom, ki smo ga naredili s čilskim solitrom. Če hočemo torej v ubožni, rodni zemlji sejati in pridelovati deteljo z velikim dobičkom, moramo gnojiti ne le s kalijem, fosforjevo kislino in apnom, ampak na vsak način tudi z dušikom. To je posebno važno za slabo, lahko zemljo, v kateri noče rdeča detelja več prav uspevati. Tako bode taka, gnojena zemlja, dajala ne le mnogo in dobre krme, ampak se bo tudi splošno zboljšala in postala za nasad drugih rastlin bolj primerna. Kakor pa je dušik potreben za prvi čas, ko se detelja razvija, tako nepotreben je za poznejši čas, ko je že zrastla. Takrat je pač dobro, če gnojimo s kalijem ali z apnom in s tem bomo dosegli velike uspehe, če pa gnojimo pozneje z dušikom, je to prazna potrata. (Je hočemo za de teljo kaj drugega saditi, nam tudi ni treba gnojiti z dušikom, ker ostane z detelji-nimi koreninami mnogo dušika v zemlji. Ehrhar dt. Katere zapiske rabimo pri vzreji? riko; na jajce samo pa tudi napišemo številko kokoši in dan, lcedaj je bilo zne-šeno. Vzorec II. Zapisnik za januar 1908. Dan Znesla je številka § Q Znesla je številka 1 17 2 18 3 19 4 20 5 21 6 22 7 23 8 24 9 25 10 26 11 27 12 28 13 29 14 30 15 31 16 3. Mesečni obra ičun. — V tem za- znamujemo na podlagi „Zapisnika", nožnega obročka kokošinega in dneva, z črto, da je bilo jajce znešeno. — Na koncu meseca seštejemo posamezne rubrike in tako dobimo mesečno število jajec. Pod to vsoto zapišemo težo jajca, jajca, ki smo jo določili s posebno tehtnico. Vzorec III. Mesečni obračun za anuar 1908. 1. Matično knjigo. Ta ima razen kratkega opisa kokoši, ki jo hočejo kontrolirati, še številko nožnega obročka, starost, pleme, pasmo oziroma podatek, od kod smo jo dobili. Vse to moramo takoj vpisati, ko izbiramo kokoši, ki jih hočemo kontrolirati; letni znesek se vpiše seveda še le ob koncu leta. Vzorec I. Matična knjiga. Pasma:........... Pleme: I Ph lil -lil | Starost * Kratek popis, posebna znamenja, odkod, teža V letu ! 19 znesla jajec — .— Povprečnz j teža jajca 2 Zapi snik. — Tega pišer no na j bolje od meseca do meseca in ga v obliki bloka (12 listov) obesimo kar v hlevu. V ta zapisnik vpišemo, kakor je že povedano, takoj številke kokoŠij, ki so znesle jajca, kakor hitro smo jih oprostili iz pastnega gnezda, v dotično dnevno rub- S ft Štev. nožnega obročka G ft Štev. nožnega obročka l Pre- nos 2 17 3 18 4 19 5 - - - 20 - - - - - - - - - - 6 21 7 22 8 23 9 24 10 25 - - - - - - - 11 26 12 27 - - - - - - - - 13 28 - 14 29 15 - 30 16 31 Pre- nos Skupaj Teža jajca = Teža jajca 4. Letni obračun. — V tega zapišemo ob koncu vsakega meseca pod dotično številko nožnega obročka število znesenih jajec iz mesečnega obračuna in tako dobimo na koncu leta število jajec, ki jih je kokoš tisto leto znesla. Temu se še pripiše največja in najmanjša teža jajca. Vsi ti podatki se vpišejo potem v matično knjigo pri dotični kokoši. Vzorec IV. Letni obračun za 1908. Številka nožnega obročka Mesec Januar Februar Marec Avgust September Oktober November December Število jajec leta 11)08 Povprečna teža jajec Armin Arb eiter. Iz razprav osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe na Štajerskem. Soja dne 12. junija 1908. Začetek ob 10. uri predpoldne. Navzoči so sledeči gospodje: Predsednik ekscelenca Edvard grof Attems, oba podpredsednika Henrik vitez pl. P1 e s s i n g in Roman Ne up er, 20 Članov osrednjega O. in glavni tajnik Juvan kot zapisnikar. Svojo odsotnost so opravičili gospodje: Rudolf Deli n e, vitez pl. Ecker-Eck-hofen, Vincenc Gohlert, Jožef Lenko, Gašpar Ri emelmos er in Franc Robič. Predsednik konštatira sklepčnost in otvori sejo. Zapisnik zadnje seje kroži v vpogled. Predno se preide na dnevni red, dobi besedo Član O.O. Klammer glede stališča proti nujnemu predlogu, ki gaje stavila živinorejska sekcija v zadevi pomoči zoper hude posledice suše. Govornik govori temeljito o tej stvari in predlaga, da se naj izvoli poseben odbor, ki naj prevzame takoj vse predpriprave, da se pomaga kmetovavcem zoper sušo iu njene slabe posledice. Predlog se sprejme. V odbor se izvolijo predsednik, drugi podpredsednik Roman Neuper in sledeči gg. Člani O. O. Edvard Januscbke, Rihard Klammer, Dr. Erik Kluse-mann, Franc Robič, Jožef Sutter, Karl Zettler in glavni tajnik Juvan-Predsednik naznani, da se bo popoldne ob 4. uri ta odbor konštituiral. Potem se preide na dnevni red in O.O. sklene na predlog glavnega tajnika, da se sklepi 85. občnega zbora oddajo posameznim sekcijam in strokovnim oddelkom, kijih naj proučijo in potem o njih poročajo načelstvu. Poročila in predlogi sadjerej' skega odseka: a) Izjava visokem'1 deželnemu odboru o premiranju lovljenja krtic. Poroča član O.O. g. Hotter. Ta utemeljuje in priporoča sledeče predlogo sadjerejskega odseka: 1. Za vsako vlovljeno krtico se naj nastavi premija 60 v, ne glede na to, ali jo je vlovil poseben za to nastavljen lovec-mišar, ali pa posestnik sam na svojem posestvu. 2. Polovica premij se naj plača iz občinskega, polovica iz okrajevega denarja. 3. Premija se naj izplača, ko se prinese krtica. Mrtvo krtico mora oni, ki jo prinese, pod nadzorstvom kakega občinskega nastavljenca narediti neškodljivo. 4. Pri lovcih mišarjih se naj ali se vsaj lahko polovica premije vračuna v plačo. 5. Plačo lovcu mišarju tna dan) naj določi okrajni zastop. 6. Znesek za vsak dan mora plačati lovcu posestnik ali uživač posestva. Predlog se sprejme in sklene so poročati v tem smislu visokemu deželnemu odboru. I) Sklep 85. družbinega občnega zbora. Predlog podružnice v Mariboru: Visoki 0.0. je prošen, naj z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, dela na to, da se žganja-rina za sadje in vse jagodne sadeže, kakor tudi za vino in vinske ostanke zniža tako, da bo znašala toliko ko v letu 1875. Danes se iz vseh teh pridelkov ne more ku hati žganjica, ker se za to žganje zaračuna davek tako, kakor za žganje špirita. Predlog podružnice v Ormožu: Visoki O.O. se prosi, naj izposluje, da se zniža žganj arina za vsake vrste sadje in jagodne sadeže, kakor tudi vinske ostanke do onega zneska, ki ga je znašala v prejšnih letih (1873). c) Predlog podružnice v Mariboru, naj se izdela spomenica za znižanje žganj arin e. Poroča član 0.0. g. Hotter. Poročevavec opiše ves trud, ki ga je imel 0.0. s to zadevo že par let sem, prečita spomenico, ki jo je predložil g. Girstmayr iz Maribora in priporoča sledeči sklep: „S pomočjo spomenice kmetijske podružnice v Mariboru naj se pošlje vloga „Osrednjemu zavodu za varstvo kmetijskih koristi" in „Vodstvu proste agrarne zveze" v državni zbornici s prošnjo, naj skušajo pri debati o predlogi žganjarine, ki jo bo predlagalo finančno ministrstvo, uveljaviti gotovo upravičeno zahtevo kmetovavcev, da se žganjarina, ki se je doslej zaračunala po vsebini alkohola, pri žganju iz doma pridelanega sadja, jagodnih sadežev, tolkle, vina in ostankov pri prešanju tolkle in vina in pri vretju, zniža zopet do nekdanjega zneska. Dalje naj delajo na to, da se bodo v novem osnutku postave kmečki domači kotli ločili od gospodarskih in industrijelnih žganjarij za špirit in da se bodo določili posebni, za male obrate primerni predpisi. Se sprejme. d) Sklep 85. občnega zbora. Predlog podružnice pri Št. liju v Slov. gor.: 0.0. naj na pristojnem mestu dela na to, da se za oskrbovanje dreves porabi vedno strokovno izobražena moč, oziroma da se c. kr. cestarji pošljejo na tečaje za drevesne paznike in naj se pri sajenju dreves ob okraj- nih cestah sadijo samo take vrste, ki so za to primerne, n. pr. velika renska bobovka, Huber jeva mo-štovka, Weilerjeva mostovka i. t. d., oziroma, da se mlada, že vsajena drevesa precepijo s temi vrstami. Poročevavec, član 0.0. g. Zweifler, predlaga in utemeljuje sledeče predloge: „Slavni 0.0. naj dela pri c. kr. namest-niji na to: 1. da se bode pri novih nasadih ob okrajnih cestah gledalo na primerno razdaljo med posameznimi drevesi (vsaj po 12 m v trikotu) in da se cepijo le sledeča jabolka: velika renska bobovka, Huberjeva in rdeče progasta moštovka, hruška pa le Weilerjeva mostovka; 2. da se bolna, posebno rakasta, drevesa odstranijo in nadomestijo z drevesi zgore omenjenih vrst Manj vredna drevesa (divjaki) in za obcestne nasade neprimerna naj se z zgore omenjenimi vrstami precepijo; 3. da se bodo vsi cestarji ob okrajnih cestah udeležili tečaja za drevesne paznike na vinorejski šoli v Mariboru ali onega, ki ga bo priredil deželni potovalni učitelj za sadjerejo, K. Grofibauer, da bodo vedeli, kako se naj ta drevesa sadijo in kako se naj ravna ž njimi. Cestarjem se naj za nagrado odkaže primeren odstotek pridelka; 4. glavno vodstvo in nadzorstvo pri obcestnih nasadih naj imajo v deželi nastavljeni potovalni učitelji za sadjerejo, ker gg. c. kr. inženirji tudi pri najboljši volji ne morejo vedno pravega pogoditi. Predlog se sprejme. ) Sklep 85. občnega zbora. Predlog podružnice Kaindorf: Naj se dela na to, da se bodo škodljive ptice roparice, posebno pticam pevkam tako škodlj i ve srake uničile, ker je sadje rejcem vkljub vsem izdatkom za razna sredstva nemogoče iztrebiti mrčes, če jih v tem ne podpirajo ptice pevke in če se ne pokončujejo njihovi sovražniki. Zato se naj obrne 0.0. do štajerskega deželnega odbora za sredstva, da se te pevkam tako ško d lj i ve ro p aric e ali postreljajo ali kako drugače pokončajo. Predlog podružnice Rogate c-Slatina: Za varstvo največjih sovražnikov mrčesa, ptic pevk, naj se prisili najemnike lovov, oziroma občine, da postreljajo vrane in srake, ki se posebno po ravninah tako zelo množijo. Predlog podružnice Kaindorf: 0.0. naj dela na to, da se bodo dajale za streljanje ptic roparic in plenjenje njihovih gnjezd premije in da se bo ljudstvo na to opozorilo in o tem poučilo. PoročaČlanO.O.Zweifler. On utemeljuje in stavi sledeči predlog sadjerejskega odseka: 0.0. c. kr. kmetijske družbe sklene poprositi visoki deželni odbor štajerski: 1. Naj izposluje pri visokem deželnem zboru, da se bodo za streljanje in lovljenje srak, vran, šoj, srakoperov in kraguljev plačevale enake premije, ko za pobijanje gadov in modrasov; 2. naj naprosi namestnijo, da opozori podrejene politične urade, naj na primeren način opozorijo ljudstvo na §§ 66. in 67. nove lovske postave, tudi naj naročijo lovcem, naj teh ptic ne zatirajo samo z lovom in streljanjem, ampak tudi z razdiranjem njihovih gnezd. 3. Osebam, ki jim je naročeno, da streljajo te ptice, naj ne bo treba vzeti lovske karte, ampak samo orožni list. Najemnik lova naj določi svojim lovcem za streljanje teh ptičev primerne nagrade. Predlog se sprejme. /) Poročilo in predlog glede vporabe karbolineja in arzena pri pokončevanju drevesnih škodljivcev. Poročevavec Član O. O. Zweifler govori obširno o poskusih, ki so jih v tej stvari delali na mariborski vinorejski soli. Iz teh poskusov sledi, da odločilnih uspehov za sedaj še ni in da se za sedaj še ne more svetovati sadjerejcem, naj za pokončevanje drevesnih škodljivcev rabijo karbolinej in pariško zeleno barvo. Zanimivo poročilo se vzame na znanj e. g) Sklep 0.0. z dne 12. maja 1908. Sadjerejskemu odseku se naroča, naj poroča s porabnosti raznih sistemov drevesnih škropilnic in naj z ozirom na ceno stavi predlog, kateri sistemi se naj kupu j e j o za podružnice. Poročevavec član 0.0. Zweifler naznani, da je odsek po temeljitem posvetovanju sklenil svetovati 0.0. naj kupuje nahrbtne škropilnice sistema Ozimek, daljo Vermorelovo in Schweitzerjevo škropilnico, za ravnice pa Kernreuterjevo na kolesih. Se sprejme z odobravanjem na znanj e. Član 0.0. Zweifler priporoča, naj se naprosi osrednjo tobačno režijo, da poskrbi za to, da bode v okrajih z zelo razvitim sadjarstvom in hmeljarstvom vedno dovolj tobakovega izvlečka po tobakarnah v zalogi Predlog se sprejme. Prošnja za ustanovitev podružnice c. kr. kmetijske družbe v Slivnici (okraj Šmarje pri Jelšah). Poročevavec član 0.0. g. Klammer omeni, da se je iz občin Slivnica in Sv. Štefan že oglasilo 112 posestnikov za vstop v podružnico in da bi se tej podružnici lahko pridružili tudi kmetje iz Žusma. Ker ne ugovarjajo druge v okraju obstoječe podružnice proti ustanovitvi nove in ker se je ustanovitev priporočala, predlaga: 0.0. naj pritrdi ustanovitvi kmetijske podružnice c. kr. kmetijske družbe v občini Slivnica, okr. Šmarje pri Jelšah, z okrožjem občin Slivnica, Sv. Štefan, mogoče tudi Zusem. Predlog se s p r e j m e. Prošnja za ustanovitev podrujž-nice kmetijske družbe v Apačah (okraj Radgona). Poročevavec član O. O. g. Reitter omeni, da je ustanovitev te podružnice nasvetovala okrajna podružnica in okrajni načelnik v Radgoni in da je zelo priporočila vredno, če se za sedem občin na desnem murskem bregu ustanovi posebna podružnica. Ker je pripravljalno zborovanje v Apačah pokazalo zanimanje za to podružnico in ker je že pri prvem zborovanju vstopilo 48 kmetovavcev, zato predlaga: Osrednji O. naj potrdi ustanovitev te podružnice. Predlog se sprejme. Poročila in predlogi živinorejskega odseka: Podpredsednik vitez pl. Pleasing kot načelnik tega odseka nasvetuje, naj se odsek nanovo konstituira. Predsednik prečita tozadevne določbe pravil in nato se sklene, da se konstitucija tega odseka preloži na dnevni red prihodnje seje, kar pa odseka v njegovem delovanju prav nič ne ovira. o) Posvetovanje o podporah za mlekarstvo in o določbah, ki jih je v tej stvari podalo visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo. Poroča drugi podpredsednik Roman Neuper. On naznani, da se je v zadnji seji živinorejskega odseka sklenilo priporočati visokemu O. O., naj za natančno posvetovanje o tej stvari izvoli poseben odbor, ki naj sestoji iz dveh zastopnikov O. O. zastopnika zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, deželnega potovalnega učitelja za živinorejo, g. Jelovška in iz obeh ravnateljev deželnih poljedelskih šol v Grottenhofu in Grabnerhofu. Kot zastopnika O.O. priporoča živinorejski odsek gg. dr. Erika Ivlusemanna in strokovnega učitelja Er har ta iz Maribora. Se vzame z odobravanjem naznanje. b) Podružnica Št. 11 j v Slov. gor. je proti uvajanju montafoncev v svoj okoliš, ki so bili zadnjič tam premi rani. Poroča član 0.0. g. Zed-lacher. On priporoča, naj se pritožba podružnice predloži visokemu deželnemu odboru, b prošnjo, naj o stvari poizveduje in naj v smislu postave za živinorejo vso stvar reši. Istočasno se opozori podružnica v Št. liju v Slov. gor., naj vloži pri okrajnem zastopu v Mariboru prošnjo, da se njen okoliš proglasi za čist plemenski okoliš marijadvorske pasme. Predlog se sprejme. Podružnica v Studenicah prosi, naj se kmetsko knjigovodstvo, ki ga je napisal strokovni učitelj Peter, izda tudi v slovenskem jeziku. Poroča član 0.0. g. Klammer. Poročevavec govori najprej o uspehih knjigovodstvenega tečaja in izrazi svoje posebno zadovoljstvo s Petrovim knjigovodstvom, ki ga je izdala kmetijska družba. Zahteva podružnice se mu zdi popolnoma upravičena. Ker pa ima 0.0. zelo malo sredstev na razpolago, zdi se mu pred vsem potrebno, da se poizve, koliko izvodov se bo rabilo in zato predlaga sledeče: Pisarni kmetijške družbe se naroča 1. naj z okrožnico povpraša slovenske podružnice, koliko izvodov knjigovodskih vzorcev z navodilom vred bi rabile. Poleg tega bi se morala objaviti primerna cena. 2. Poiskal se bo, če mogoče, v knjigovodstvu izobražen prestav-ljavec, ki bi prevedel obrazce in navodilo; poizvedeti se mora, koliko bo za to zahteval. 3. Poizvedeti se mora, koliko bi stal tisek 1000 izvodov obrazcev in navodila. (Je bi morala biti izdaja večja, potem se naj prosi visoko c. kr. poljedelsko ministrstvo in visoki deželni odbor podpore. Se sprejme. Hmeljarski svetovavec deželnega kulturnega sveta za kraljevino Češko, nemški oddelek v Pragi, Karl J. H offer, prosi, da bi se naj podpiralo njegovo mnenje, da se naj v povzdigo hmeljarstva dobi zanesljiva statistika o sajenju in rabi hmelja. Poročevavec član O. 0. gospod Sutter govori obširno o velikem pomenu statistike za povzdigo hmelja in predlaga: 0. O. skleni: 1. Obema hmeljarskima društvoma na Štajerskem se naj pošlje po en prepisek dopisa hme- ljarskega svetovavca za kraljevino Češko s prošnjo, da naj, če drugače ne, vsaj približno navedejo vse potrebne podatke in jih predločijo O. O., razen onih, ki so označeni v točki 7. in ki se tičejo izdelovanja piva. 2. Pisarna naj prosi deželno nadzorstvo za izdelovanje piva, da naznani O. 0. v točki 7. označene podatke o množinah izvarjenega piva. 3. Od južnoštajerskega hmeljarskega društva se naj zahteva, da sestavi s pomočjo natančnih podatkov pregled o pridelovanju hmelja na južnem Štajerskem, kakor ga je izdalo društvo za severnovzhodno hmelje-rejo v letih 1884 in 1904, da se bo na tak način dobil natančen in zanesljiv pregled vsega štajerskega hmeljarstva. 4. Obe hmeljarski društvi se vpraša, ali bi se v letu 1908 udeležili na lastne stroške hmeljarskega posvetovanja v Pragi. 5. Obema hmeljarskima društvoma se dovoli, da smeta za sestavo hmeljarske statistike in za pokritje potnih stroškov na hmeljarsko posvetovanje v Pragi vzeti primerne svote iz državnih subvencij, ki sta jih dobili. Predlog se sprejme. Kmetijska družba v Krakovom prosi, naj se pridružimo njeni peticiji glede spremenitve sedanjega procesnega reda. Poroča glavni tajnik. On utemeljuje potrebo, da se v kmetijskih spornih zadevah pritegnejo praktični kmetovavci kot lajiki sodniki in da se naj za prepire v najemninskih stvareh sodi pri kolegijatnem sodišču, ki naj sestoji iz dveh sodnikov po poklicu in kmeta kot sodnika lajika in predlaga sledeče: 1. O. O. naj se v tej stvari obrne na vodstvo nemške agrarne stranke in proste agrarne zveze, da naj podpirata ta predlog. 2. Družbi v Kra-kovem se naj naznani ta sklep, s katerim smo se pridružili njeni zahtevi in naj se ji obenem naznani, da bomo stopili v tej stvari v zvezo z agrarnimi poslanci in zvezami v državnem zboru. Predlog se sprejme. Glavni odbor 53. potovalnega zborovanja nemških, avstrijskih in ogrskih čebelarjev v letu 1908 v Dunajskem Novem mestu prosi za družbine kolajne. Poroča glavni tajnik. O. O. sklene ugoditi prošnji in dovoliti eno zlato in tri srebrne kolajne. Nato se reši nekaj prošenj za sejme, med njimi tudi prošnja občine Luče in Šmarje pri Jelšah. Potem podeli predsednik besedo gospodu članu O.O. dr. Klusemannu, ki želi nekaj vprašati. On opozarja glede trgovinske pogodbe s Srbijo na sklepe 85. občnega zbora družbe in O. O. Vkljub temu odklanjajočemu stališču štajerske kmetijske družbe, ki ga je zavzemala glede trgovinske pogodbe s Srbijo, se je priložila družbinemu listu od poljedelskega ministrstva poslana brošurica „Der serbische Handelsvertrag — ein Sieg der Agrarier" in s tem se je v krogih družbi-nih članov povzročilo razburjenje; bilo je precej Članov, ki so zaradi tega hoteli že iz družbe izstopiti. Od mnogih strani je že bil vprašan o tem in ljudje so ga opozarjali na to, da je mnogo udov, ki so brali brošuro, dobilo na ta način napačne pojme o trgovinski pogodbi s Srbijo, ker še ne morejo prav pregledati in umeti celega položaja. Naprošen od velikega števila družbinih Članov udano vpraša predsedstvo, ali bi ne bilo mogoče, omenjeno brošurico z ozirom na stališče, ki ga je v tej stvari zavzela kmetijska družba, odkloniti kot prilogo. Predsednik odgovori, da ne dvomi niti trenutek, da bi to bilo mogoče, ker se vposlano prilogo lahko ali sprejme ali pa zavrne. Ali pa bi bil tak korak primeren v času, ko prosi družba visoko poljedelsko ministrstvo za zvišanje prispevka za svoj list, da bi ga lahko izdajala vsak teden, tega pa kar tako ne more reči. S stališča pravičnosti, meni, se tudi visoki vladi ne more kratiti pravice, da svoje stališče v kaki stvari precizira in poda javnosti. Misli nadalje, da lahko družbini člani vsebino brošure iz strokovnega in agrarnega stališča popolnoma pravilno ocenijo in nasproti javnosti bi ne mogel trditi kaj drugega. Sicer pa s tem, da se je knjižica kratko-malo priložila, nikakor ni rečeno, da se je predsedstvo, ki je prilogo sprejelo, ali uredništvo, ki jo je priložilo, poteza za njeno vsebino ali da se Btrinja ž njo. Gospod glavni tajnik Ju van opozarjana to, da se je na listu izrečno tiskalo, da se je brošura priložila „Po naročilu poljedelskega ministrstva" in meni, da so člani družbe zaradi tega pač niso dali motiti v svoji sodbi o posledicah, ki jih bo za nas imela trgovinska pogodba s Srbijo. Dr. Klusemann opozarja na način, kako si je pomagala kmetijska družba v Tropavi. Priložila je brošuro, res, a na načelni strani lista je opozarjala na resolucije, ki jih je v tej stvari sprejel njen občni zbor in je povdarila, da ji zaradi tega ni treba natančneje govoriti o vsebini brošure. Tako bi se lahko tudi pri nas napravilo. Podpredsednik Neuper želi, da se naj Člane družbe pouči, da zavzema O. 0. v tej stvari še vedno isto stališče ko prej, ki ga je izrazil v mnogih sejah in tudi na 85. občnem zboru družbe. Stališče vlade ni pravilno, ker se je zmanjšal izvoz naše živine v Nemčijo. Predsednik omeni, da se bo današnji razgovor o tej stvari priobčil v družbinem listu in da bodo tako Člani dovolj podučeni. Se vzame na zn anj e. Ker je trajala seja že 4 in en pol ure, se čitanjo dopisov preloži na sledečo sejo. Zapisnik zadnje seje 0. 0. se odobri, predsednik določi prihodnjo sejo na dan 14. julija ob 9. uri predpoldne in zaključi zborovanje. Opozarjamo. Svoje cenjene naročnike in bravce, da je današnji številki priloženo poročilo kalijevega sindikata „0 gnojenju ozimne rži in pšenice z umetnimi gnojili". Uredništvo. Pristen je Thierryjev balzam le z n n n H ^ vars^ven0 znamko. PoSilja se najmanj 12 polo-zeleno ■■Ulili vičnih, 6 celih ali 1 patont-družinska steklenica 191a—13 za K &•—. Zavoj prost. Thierryjevo centirolijino mazilo Najmanj se poSlje 2 dozi za K 3*00. Zavoj prost. Povsodi priznano najboljša domača sredstva zoper želodčove težave, zgago, krče, kaSelj, sljuzavost, vnetje, rane, praske i. t. d. Naročilo ali nakaznica se naj naslovi na: A.Thierry, lekarna „pri angelju vartiu“. Pregrada pri Rogatcu Dobi se tudi v mnogih lekarnah. v Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p. C-ra dec, Frauzensplatz it. 9. Zapisnik Vlil. rednega občnega zbora zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, ki se je vršil 4. junija 1908 ob 11. uri prepoldne v hiši deželnih stanov v Gradcu pod predsedstvom predsednika nadzorstvenega sveta, njega ekscelence gospoda deželnega glavarja Edmunda grofa Attems. (Dalje.) Z zadevo sistemiziranja mest, oziroma plač, so se pečale že upravne korporacije zveze. Glede starostnega zavarovanja se je državno zavarovanje vzelo na oko. Tozadevno pa se ni Še nič določilo, ker se je na občnem zboru članov splošne zveze na Dunaju, ki se je vršil 29. novembra 1907., govorilo v zavarovanju in ker se je v interesu skupnega postopanja v tej stvari, ki se naj vrši od strani vseh gospodarskih zvez in zadrug, sklenilo, naj odbor splošne zveze na Dunaju poroča o ustanovitvi penzijskega in oskrbovalnega zavoda za uradnike in sluge splošne zveze, pri njej včlanjenih gospodarskih zvez in njihovih Članic, a še pravočasno, tako da se bo ta zavod lahko ustanovil že pred 1. januarjem 1909. Z zadružniškega stališča je bilo popolnoma primerno, da se je tem težnjam posvetila popolna pozornost, vendar pa se mora pri naši zvezi pripraviti vse že prej, tako da se bodo uradniki tudi tedaj, če se ne osnuje provizijski in penzijonijski zavod, kar se namerava, lahko na kak način zavarovani. V statusu nastavljencev in zvezi pri-deljenih deželnih revizijskih uradnikov, ki so v zvezini službi, so se zgodile sledeče spremembe: Z ozirom na krvavo potrebno razšir-jatev revizije se je dolgoletni zvezin revizijski uradnik Albin Ahčin zaradi njegove posebne sposobnosti imenoval za revizijskega nadzornika za vse zadruge in društva, ki so včlanjena pri zvezi. Za revizijske posle je visoki deželni odbor zvezi kot namestek za dolgoletno uspešno delujočega, a od 1. oktobra 1907 zaradi bolezni umirovljenega deželnega nadzornika Franca Senna, definitivno pridelil deželnega revizijskega nadzornika Fridrika Strieker j a. Ravnotako je visoki deželni odbor za izstopivšega deželnega revizijskega uradnika Hansa Mos-sauerja pridelil zvezi deželnega revizijskega uradnika grofa Janeza Zedtwitza. Neprestan razvoj v gospodarskem poslovanju, posebno pa pri blagovnem prometu kakor tudi lepo se razvijajoča in na vsako stran varna in vzorna razširjatev zvezinih podjetij v Algersdorfu je povzročila, da je bilo treba nastaviti nove delavne, pomožne moči. Velika izguba je doletela zvezo s tem, da je umrl jako delaven uradnik August Retzer, ki je vodil vso zvezino upravo v Algersdorfu. Na njegovo mesto je bil poklican dolgoletni uradnik pri blagovnem prometu Hans Goack. Ker je uradnik Jožef Pyrker, ki je bil dotlej nastavljen pri zavodu za vnovčevanje sadja, prosil, da se ga odstavi, se je sprejel v zvezino službo v to panogo za to dobro kvalificirani uradnik Jožef Karl. Zvezin zastopnik prosi, naj se njegovo poročilo vzame na znanje in odobri. Predsednik otvori o tem debato. Ker se ne oglasi nihče k besedi, preide predsednik k glasovanju. Pri tem se je od zvezinega zastopnika predloženo poročilo vzelo soglasno in z velikim odobravanjem na znanje. ad IV. Zaradi poročila nadzorstvenega sveta k sledeči točki dnevnega reda: Predloga letnega računa in izkaza premoženja za leto 1907. in sklepanja o vporabi čistega dobička prosi predsednik predsednikovega namestnika gospoda tovarnaja Jožefa Wolfbauerja, naj prevzame predsedstvo. Ko je prevzel predsedstvo, podeli načelniku nadzorstvenega sveta besedo. Načelnik predloži računske zaključke denarnega in blagovnega oddelka pri zvezi skupno z izkazom rezervnega fonda in glavnega izkaza za leto 1907., opozarja na razloge posameznih točk, ki se lahko najdejo v letnem poročilu in naznani, da bo rad dal natančnejše, podrobne informacije, če jih kedo želi. Nato preide k poročilu samemu. Najprej naznani, da se je v smislu pravil nadzorovalo zvezino poslovanje in da so je knjigovodstvo in blagajna natančno pregledala. II. Poročila o blagovnem prometu zveze. Za zelene setvine. Zveza pošilja za zelene setvine takoj, dokler zaloga traja: poletno graholko, in oves od skadišČa v Eggenbergu in Dunaju v teku 8 do 14 dnij po naročilu: ajdo, letni grah , peščeni grah, zimski grah, lupino, drobno koruzo (čin k vat in) , konjski bob, žolto gorčico, peščeno graholko, zimsko graholko, zimski ječmen, rdečo deteljo. Naročila naj se pošlejo pravočasno zvezi. III. Izkaz o kontokorentnem poslovanju zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca junija 1908. (Promet z denarjem in blagom). A. Posojilnice. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K v K | v K | v K V Stanje dne Sl.maja 1908 . Promet junija 1908 . . . 261.816 58 7,211.226 284.219 90 15 2,244.721 98.567 83 65 57.313 39 Skupaj . . . Proč vračila 261.816 58 — 7,495.446 261.816 05 58 2,343.289 57.313 48 39 57.313 39 Stanje dne 30. junija 1908 _ 7,233.629 47 2,285.976 09 _____ _ B. Dru ge kmetij s k e zadru ge i n d r u š t ^ r a. Konto vloge Konto kredita Povračila vlog Vloge Krediti Povračila kreditov K V K V £ V K Stanje dne 31. maja 1908 1.450 40 543.052 27 Promet junija 1908 . . . 25 — 25 — 18.000 40 2.811 98 Skupaj . . . 25 — 1.475 40 561.052 67 2.811 98 Proč vračila — — 25 — 2.811 98 — — Stanje dne 30. junija 1908 — — 1.450 40 1 558 240 69 — — Ves promet posojilnih društev zveze meseca junija 1908 ...........K 701.916*77 Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in društev meseca junija 1908.................................................„ 20.862*38 Stanje vseh vlog koncem junija 1908 ..............................„ 7,235.079*87 Stanje vsega kredita n „ 1908.............................„ 2,844.216*7g Uvoz blaga v junija 1908 ............................................ 50.213*25 Izvoz j, „ „ 1908 ............................................ 36.953*43 Skupni promet junija 1908....................... . K 87.166 68 Število pridruženih posojilnih društev koncem junija 1908: 265. Število ostalih pridruženih gospodarskih zadiug in društev koncem junija 1908: 64. • O o o o * Uradno. Odredbe proti svinjski rdečici. Rdečica se pri svinjah leto za letom bolj širi, dela velikansko gmotno škodo in večkrat se moramo naravnost zaradi nje vprašati, ali se svinjereja sploh še splača. Zaradi tega je poslala namestnija vsem svojim podrejenim uradom pred kratkim potrebna navodila, kako se naj ta nevarna in strašna kuga zabranjuje in je nasvetovala, naj se to hitro dela, naj se po potrebi eventuelno porabijo na-mestu uradno nastavljenih živinozdrav-nikov tudi drugi. Razen vseh drugih živinozdravniškib predpisov, ki se naj izpolnjujejo kolikor mogoče vestno, opozarja namestnija posebno na obširno desinfekcijo in na cepljenje svinj proti rdečici, ki se naj vrši, če treba, tudi večkiat, ker se je v mnogih slučajih že tako dobro obneslo. j!|| Tržna poročila. Graško tržno poročilo. Sejm s krmo in slamo od 13. julija do 19. julija 1908. Pripeljalo se je 61 vozov s 518 meterskimi stoti sena in 36 vozov s 264 meterskimi stoti slame; sejm je bil slabše obiskan kakor pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 8.40 do K 10.80, sladko od Ji 8.60 do iT 11.— ; ržena slama od K 6.20 do K 7.60; pšenična slama od K 6.20 do K 7.40, ječmena slama od K —.— do K—; ovsena slama od K -.— do K ; ježna slama od K do K Sejm z rogato živino dne 23. julija 1908 Prignalo se je 620 volov, 338 bikov, 640 krav, 116 živih telet, pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnice in — konj. Izvoz na Nižje Avstrijsko: 101 volov — bikov, 38 krav, - telet; na Gornje Štajersko 182 volov, 48 bikov, 82 krav, — telet; Pred-arlberško: 52 volov, 35 bikov, 67 krav, 19 telet; v Nemčijo: - volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico: 88 volov, 45 bikov, - krav, — telet; Solnograd: 4 volov, - bikov, - krav, - telet; na Ogrsko: — volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst: 44 volov, 12 bika, 188 krav, - telet; na Češko: 6 volov, 2 bika, 28 krav, —■ telet, v Moravsko: - vola, — bikov, — krav, — telet. Cena je bila za 100 kilogramov žive teže: klavni voli, tolsti od K 72*— do K 80.— (izjemoma K 84.—), poltolsti od K 60.— do K 70.—, suhi od K 54.— do K 56.— ; voli za pitaiye od K 54.— do K 60.— ; klavne krave tolste od K 50.— do K 64.—, poltolste od K 40.— do K 48. — , suhe od K 26.— do AT 36.— ; biki od K 48.— do K 68.—; dojne krave do 4. teleta od K 48.—, do K 56.—, črez 4. tele od K 40.— do K 46.— ; breje od K 40.— do AT 50-—; mlada živina od K 40.— do K 62.—. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K —.— do —.— ; svinje od K —.— do K —.—; pitanske svinje od AT —.— do K— Sejm klavne živine dne 24. julija 1908. Zaklana živina: 963 telet, 1378 svinj, — komadov drobnice. Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K -.80 do Al -.96; teleta la (izjemna cena) od Al -.96 do K 1,—; nemške mesne sviiye od K 1.36 do K 1.40; nemške pitanske svinje od Al 1.32 do K 1.36; ogrske pitanske svinje la od K -.— do K -.—; ogrske pitanske svinje Ha od K 1.32 do K 1.34; mesne svinje od K 1.26 do AT 1.36 bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do K-----------; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.— do K —.—; kozlički in jagnjeta od AT 5.— do K 8.—. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic bo letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živirski sejmi. Dne 7. avgusta na Spodnji Polskavi (svinjski sejem), okr. Slov. Bistrica; na Ptuju. Dne 8. avgustav Brežicah (svinjski sejem). Dne 10. avgusta v Radgoni*; v Slovenj. Gradcu**; v Svetini**, okr. Celje; v Lonču**; pri Sv. Lovrencu na Koroški železnici**, okr. Maribor; na Gornji Polskavi, okr. Slov. Bistrica; na Spodnji Poljskavi*, okr. Slov. Bistrica; pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptuj; v Podčetrtku**, okr. Kozje; v Brežicah**; v Lučah**, okr. Arvež; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem). Dne 12. avgusta pri Sv. Juriju v Slov. gor,**, okr. Št. Lenart v Slov. gor.; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Mariboru*. Dne 13. avgusta na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. Dne 14. avgusta na Ptujski (Črni) gori**, okr. Ptuj; v Arvežu (sejem z drobnico); v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. avgusta pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 16. avgusta na Stradnu, okr. Cmurek. Dne 17. avgusta v Mozirju**, okr. Gornji-grad; v Lembahu*, okr. Maribor; pri Sv. Vidu pri Ptuju**; v Vuzenici**, okr. Marnberg; pri Mariji Devici v Polji*, okr. Maribor; v Kapelah**, okr. Brežice; v Sevnici**; v Strassu**, okr. Lipnica; pri Sv. Jakobu*, okr. Celje; v Smarji pri Jelšah**; v Jarenini*, okr. Maribor; v Rotten-bergu, okr. Maribor; v Čermožišah**, okr. Rogatec; na Pilštajnu**, okr. Kozje. Dne 18. avgusta v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni*. Dne 19. avgusta v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Peklu* okr. Slov. Bistrica; na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji). Dne 20. avgusta pri Sv. Juriju na Pesnici**, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu*. Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske. cd E Cđ '3 (D S Oves 3 £ Mesto 05 K/J Ph s >0. a ►— 5 O M Ph u K V K v K V K V K V K V Celje ... 50 11 75'jll _l 8 50| 8 75 8 9 Ormož . 50 11 — 10 ... 9 50 8 5 8 50 8 — Gradec . 50 12 63 10 75 10 — 9 68 9 — 8 25 Ljubno . 50 12 50i 11 — 8 25 9 50 9 — — — Maribor. 50; 11 Z\ oO 9 — 8 50 9 25 8 75 8 50 Ptuj... 50, 11 10 50 9 — 10 50 9 — 8 — Inomost 50 13 38 11 90 943 9 05 — — Celovec 50 — —H 10 25 9 70 9 25 — — — Ljubljana 50 12 50 9 — 8 50 9 50 9 — 10 — Pešt .. 50 12 — 10 — 6 29 8 50 6 50 — Solnograd 50 12 50 9 60 7 7 95 8 80 — Dunaj . Line . .. 50 11 30 10 10 49 8 91 8 35 Mesto £ -o ; O a 0 1 ° 0 O 'm . od S a s & cd n O PQ ' C/J r—i I 3 K V K V K V j JC v |j K n K V Celje ... 50 10 _ 10 _ 5 4 50 3 2 50 Ormož 50 1050 11 — 4 50 4 — 4 — 3 50 Gradec 50 725 — — — — — — — — — Ljubno . 50 — — — 5 — 4 25 4 20 4 — Maribor 50 1050 8 75 5 — — — 3 20 3 — Ptuj ... 50 10 — — 7 5 80 3 80 3 — Anton Coschnigg veletržec s papirjem, Gradec, Griesgasse 4 priporoča: Debeli papir za vlaganje v sode in zaboje za jabolka. Zavoju! papir za namizno sadje. Fino papirjevo volno za opremljanje in zavijanje jabolčnih jerbasov in zabojev. Bele In barvaste zrezke svilenega papirja za nalaganje. Etikete, servijete in vrečice za sadje. Pravi pergamentni znvoj v zvitkih za prošiljanje sadja, perotnine, grozdja, sira, nadalje Hoflieimske in danajske pase za lovljenje mrčesa, llm in naliman papir v zvitkih za lovljenje gosenic. 40a—24 ■&S> Vzorci in ceniki na razpolago. Gospodje naročeuauGi se uljudno naprosijo, da se pri naro-čevanju blaga sklicujejo na naš list. Stroj za striženje ljudi za 3, 7 in 10 mm rez, francoski sistem K 5 50; isti, ameriški sistem K 6'50; isti, „ldeal“, zelo močen, K 9-50. Stroj za striženje brade, francoski sistem, režo zelo fin, ameriški sistem, reže •/, mm, K 6-50. 226/08-W od Dunaja. — Povzetje. — Kakovst zajamčena. ---- Conilti tranlio. ---------------- 1 mm, K 5 —; Cene Alex. Balinih, Dunaj, III/, Salesianergasse 8/G. H! Varujte svojo živad !!! pred hudimi muhami in obadi z izvrstnim oljem zoper obade 1 steklenica 1 K, 1 poskusna steklenica 50 v, pri 10 steklenicah prosta poštnina. Dobi se v Gradcu pri: M. Weinkopf, Murplutz; C. F. Schubert, Murplatz. V Lipnici: lekarna „pri jelenu44. 235a-4 IME-S varimo Vas pred ničvrednimi ponareditvami, m Oznanila v „Gospodarskem Glasniku** dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev. Sdiidit~ 217a—7 milo Na celem svetu ni za fino perilo nič boljšega ko SCHICHTOVO MILO. Tudi je najcenejše. Pazite na vtisnjeno ime „SCHICHT“. Urejuje glavni tajnik Franc Juvan. — Prevaja na slovensko J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.