Št. 41. Gorici, v soboto dne 21. maia 1904 Tečaj XXXIV. hhajft dvakrat a« teden, in aioer v sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z istednim, prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejeraana ali v Gorioi na dom pogiljaua: Vse leto.......13 K SO h. ali gld. G80 pot leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulic1 Stv. 7. v 3orici v tGoriSki Tiskarni« A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 13. are. Na nareeils fere« dopoilane anroSnlne te ne oziramo. Ogla* i 1» paalaalaa se racunijo po peiit^cstab de tiskano 1-tarat 8 kr.s 2-kxat 7 far., 3-farat 6 kr. vsaka vrsta. Veolrat po pogodbi. — Večja črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. >VBe za 0miko, svobodo in napredek !« VrK L v ;Gor. Tiskarna« A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zaJ, Jostra mana cia!" vi. Razmerje duh ?ičine med njo samo nikakor ta tako, !a H. bilo primerno duhov-skemu stanu, kk.:..^ ii da bi bilo vzorno. Znano je, da se posvečeni gospodje tudi sami med seboj sovražijo, in sicer tako, kakor ne more in ne zna nikdo drugi sovražiti. Je netotj čudnega to, ali tako je. Kar se tiče sovraštva, nam ni treba daleč hoditi po vzglede. V Gorici imamo posvečenega , go-, spoda, ki v svojih nejasnih trenolkih misli, da je ljubljenec naroda; ta posvečeni doktor sv. pisma zna tako sovražiti, kakor smo rekli poprej. Župnik Vegrinec citira glede medsebojnega razmerja prelida dr. Scheicherja, ki potrjuje, da isto nikakor ni tako, kakor bi moralo biti, potem pa se bavi sam ztesti s stališčem niJje duhovščine Jo višje. Tu vmes je velik prepad. Vogrinec pravi, da absolutna moč obtostroj iz srednjega veka se je obdržala v cerkvenem regimentu šs v mejah, katere je dal srednji vek. V tem tudi tiči kos nezadovoljnost'... O škofovski vizitaciji piše Vogrinec prav temeljito, trde takoj s početka, da taka vizitacija je nekaj za oko ne pa prava inšpekcija. Pove se že dolgo poprej, kedaj se bo vršila vizitacija, in tako se pripravljajo za sprejeme. Kakor kak kralj se pripelje Škof, napravijo se slavoloki, vse je sijajno in bleščeče, nažene se ljudi skupaj, potem pa poročajo katoliški časopisi, kako je bit lepo in veličastno sprejet škof v tem alt onem kraju. Nikdo se ne upa blizu k Škofu, da bi spregovoril kako zaup-nejso besedo, iz česar bi se dalo spoznavati duhovščino, vso se izvrši površno ali toliko več s pompotn. Iz trga sledi, da livijo grešniki v masnih oblačilih luintam lepo po svoje naprej, ne da bi se po ordinarijatih brigali za nje tako, kakor bi bilo potrebno. Vogrinec ima vzgled kar doma na Koroškem. Ta vzgled je Tomaž MaSek, duhovnik, ki je bil radi poskušenega umora in tatvine lani v marcu od sodnije v Golovcu obsojen na 15 let težke ječe. Za duhovščino je bilo sramotilno posebno to, da je prilil strupa masnemu vinu, da bi tako spravil svojega župnika na oni boljši svet. Pri razpravi se je pokazalo, da je ostajal pogostoma čez polnoč v krčmah, da je bil posebno »ljubezniv* s krema-rico, da je živel sploh razkošno in razuzdano ter je zapravljal ukradeni denar. Ali ta »duhovnik* je veljal navzgor za jako dobrega namestnika božjega! Knezoškofijski tajnik se je izražal o njem jako laskavo. Tako pozna ordinarijat svojo duhovščino. Pa če jo tudi pozna, nima grajalne, odločne besede ob pravem času, marveč se jim gleda ne le skozi prste, temveč skozi pesti! Kaj sme početi duhovnik s svojimi vernimi ovčtcimi ob vednosti višjih, o tem nam pripoveduje Vogrinec malo pa značilno do-godbico. Sicer ima duhovščina še vse kaj drugega na vesli, ali kakor rečeno značilna je vendarle ta-lo dogodbica. Neki kmet v župniji Vogrinčevi je kreditiral nekemu sosedu-duhovniku konja za 120 goldinarjev. Kmet je čakal in čakal, imel pota, slednjič jo tožil, ali ker je tisti duhovnik znal pri sadniji dokazati, da nima preiroženja, je moral revež plačati še vse tožbeue troške, ki so znašali 75 goldinarjev. Ti»ko je prišol ob 200 goldinarjev. Potem ga je doletela Se nesrečo, da mu je pogorela hiša. Odslej živi v gorovju v težkem stanju ter se trudi in peha v potu svojega obreza, da si pribori nazaj izgubo, katero mu je provzročil brezvestni katoliški duhovnik. Ta duhovnik je umrl po zapravljivem življenju ter zapustil p^Ino dolgov. Vogrinec se je obrnil sam do ordinarijata, da bi se kmetu kako pomagalo v tej reči, ali tam so ga kratkomalo zavrnili. Na ordina-rijatu so pa Že poprej vedeli vse, kaj počenja oni duhovnik, ali niso izrekli niti besede, da bi ga spravili na pravo pot. Če so ga prijeli ostro, če so mu zagrozili, iedaj bi bil gotovo vsaj deloma odnehal zapravljati — in morda bi bas onega ubogega kmetica ne bil nabrisal ter pahnil v nesrečo in bedo. Glede na to zahteva Vogrinec, da dekanom naj sicer ostane, kakor doslej, inšpekcija, ali za posebno inšpekcijo v posameznih župnijah naj se imenujejo inšpektorji v središču škofije. Disciplinarni prestopki naj se preiskujejo po častnem svetu, katerega izbere vsa duhovščina, razsodba pa naj se predloži škofu. Ta zahteva pa je tudi iden- tična z določbo kanoničnega prava, ki tudi zahteva sinoddne sodnije, katerih razsodbo mora potrdi i i *kof. Tako, kakor hoče Vogrinec, bi seveda moralo biti, ali ni pa tudi ne bo, ker vidimo po nekaterih Škofijah, da se pusti duhovnikom, da delajo, kar hočejo. In ako se predlagajo ordinarijatu Se take pritožbe, na vrhu je vedno duhovnik. Tako se ga naravnost zapeljuje s pravega pota v greh, tako pa se tudi hoče vcepljati ljudstvu prepričanje, da proti posvečencu se ne me dvigniti, pa če uganja Se take reči, ter da morajo ljudje le lepo potrpeti in voljno prenašati vse, karkoli jim naloži posvečena roka! Pravice ni, tu zmaguje le krivica in mašenje ust! Kmetijski shod v Št. Mavru. Dne 15. t. ni., v nedeljo po blagoslovu, jo priredil potov, učitelj za kmetijstvo, gospod Š tre k el j, kmet. shod. Zbraii so se skoraj vsi možje in ukaželjni mladeniči naSe občine. Shod je otvoril proč. gosp. vikar Ma-Scra, znan strokovnjak v kmetijskih zadevah. Predstavil jo zborovalcem gospoda potov, učitelja ter omenil, kolike koristi je pouk za kmetovalce. Tudi na polju kmetovanja je treba napredovati in se učiti, da ne zaosta-nemo za drugimi. Na to je poprijel besedo g. Štrekelj. Govoril je o trtni uši in njeni veliki škodljivosti. Povedal je, da je tudi naša občina od nje obkoljena, ker jo že imajo v Solkanu, Pevrai in Št. Ferjanu. Skoraj gotovo je tudi že tukaj in morda spoznamo v kratkem njeno uničevalno delovanje v lastnih vinogradih. r% škodljivka je prišla v naši deželi najprej na Vipavsko L 1888. Silno se množi. Ena sama jih zaplodi okoli 20 milijonov na leto. Jedina pomoč proti trtni uši je zasajanje divje, amerikanske trte, kateri ne more škodovali. Za Št. Maver bo najpri-pravnejša trta Rupestris monticola, le zn niža vo, kjer je teška in mrzla ilovica, je bolj primerna Riparia portalis. — Potem govori o napravi novih vinogradov na amerikanski podlagi. Ko pride trtna uš. bo najbolje na- praviti nove nasade tam, kjer je zdaj pušča, senožet ali gozd. Če pa takega prostora ni, tedaj bi bilo dobro, da zemljo, kjer so rastle trte, pustimo nekoliko časa počivati. — V plantah naj se ne sadi več, ampak le v pravilnih vinogradih. Trta najbolj vspeva, Ce je sama za-se, brez drugih rastlin, Če je osenčena, prijemajo jo bolj bolezni, — Kopa naj se ne preplitvo; navadno se kopa 1 m 20 cm globoko. Če obračamo trte v vrsti (šparon), naj bo trta od trte 1*6 m; Ce pa speljujemo mladike naprej (v ospredje), bodi trta od trte 80 cm, a vrsta od vrste. 1*8 m. Če se zasaja bilfe, nikar preveč porezali korenike,, marveft v jami naj se jih lepo razširi. Navaja, kako naj si vsak vzgoji krepke in čvrste bilfe. Malo zemljišče, obsegajoče od Vs do 1 a se prekoplje */i m globoko in dobro pognoji. V to zrahljano zemljo zaoil-fajo se kolči, ki pa morajo biti kratke, le na 3 očesa rezane. Potakncmo jih po vrsti tako, da so ravno popolnoma v zemlji. Sadi se jih po 4 prste narazen, vrsta od vrste 40 cm, a med vsakima dvema vrstama naj bo razdalja 70 cm, da moremo prosto hoditi vmes. Že prvo leto narede te trtice močne korenine in lepe mladike, katere drugo pomlad prirežemo. Na novo pognalo mladiko pa že drugo leto cepimo. (Cepimo lahko 2 mladiki, če se primeta obe, od ;žorao daljšo in dobimo cepljeno kolč.) Tako cepljene bilfe presadimo na jesen v vinograd na stalno mesto. Paziti moramo, da bo cepljeno mesto dovolj visoko; domača trta namreč ne sme nikoli priti v zemljo, kajti naredila bi korenine, katere bi napadla in uničila trtna uš in bilo bi ob trto. Gosp. vikar opomni, da tukaj nekako obnovimo in pomladimo vinograd navadno tako, da pridevamo zemlje in trte zasipamo. Treba bo torej precej visoko cepiti, da ne pride po zasipanju domača trta v zemljo. G. potov, učitelj pritrdi temu. Opozarja potem in toplo priporoča gospodarjem, da treba cepljene mlade trte skrbno škropiti in žveplati, da jih ne ugonobi bolezen. Opomni, da grozdna plesen ali Oidium ne napada le grozdja, marveč tudi listje in mladike. Ni torej dovolj, da le škropimo in uničimo pe- Trije mušketirji. Napisal Alexandre Ihimas. | Drugi del. (i>ai;*> Milady je hotela prednici dopasti. Ženski, ki je imela res toliko premoč, je bilo to nekaj lahkega; poskušala je biti ljubezniva; biia je mikavna in očarala je 4obro prednico s svojo tako raznolično zabavo in z ljubeznivostjo, ki se je razlivala po vsem njenem bitju. Prednica, ki je bila plemenitega rodu, je ljubila zlasti dogodke na dvoru, ki se izvedo na mejah kraljestva le redko in ki jim je zlasti težko prestopiti samostanske zidove, na katerih pragu umira šum sveta. — Nasprotno je poznala milady vse aristokratske spletke, sredi katerih je ". v-ala pet ali šest let. Začela je torej zabavati dobro predstojnico s posvetnimi tajnostmi francoskega dvora, vpletaje v to pretirano kraljevo pobožnost Razkrila jej je pohujšljive doživljaje visokih gospodov in dam dvora, katere je poznala predniea po imenu Čisto dobro, se dotaknila na lahko ljubezenskega razmerja kraljice z Buekinghanom ter govorila mnogo, samo da se je kaj govorilo. Toda prednica se je omejila na to, da je poslušala in se smehljala, ne da bi kaj odgovorila. Ker pa je milady videla, da jej je taka zabava v veliko veselje, je nadaljevala, samo obrnila je pogovor na kardinala. Toda bila je v veliki zadregi; neznano jej jej bilo, ali j« prednica kardinalističnega ali royalističnega naziranja; zvito je ostala v srodi; toda prednica seje! prikrivala še bolj prekanjeno, omejuje se na to, Če je izgovorila potnica ime Njegove Eminence, da se je globoko poklonila. Milady je pričela polagoma meniti, da se bode v samostanu zelo dolgočasila; zato je sklenila, da poskusi takoj izvedeti, kako daleč gre molčečnost dobre prednice, in pričela govoriti o kardinalu najprej zelo skrivaj, potem očitnejše slabe stvari ter pričela opisovati ljubimkanje ministra z gospo de Aiguillon, z Marion de Lormo in nekaterimi drugimi galantnimi ženskami. Prednica postane pozornejša, polagoma oživi in se smehlja. »Prav,« si pravi milady, »moje pripovedovanje jej je dopadljivo; če je sploh kardinalistinja, vsekakor ni fanatična.« Nato preide h kardinalovemu preganjanju njegovih sovražnikov. Prednica se omeji na to, da se prekriža, ne da bi odobravala ali grajala. To potrdi milady v njenem mnenju, da je nuna prej royalistinja kakor kardinalistinja. Milady nadaljnjo ter pripoveduje vedno zanimivejše dogodke. »V takih ozirih sem zelo neizkušena,« pravi končno prednica, »toda dasi smo tako daleč od dvora, dasi se nas tako malo dotikajo posvetni interesi, imamo vendar glede tega, kar mi pripovedujete, tukaj zelo žalostne vzglede. Tako je imela neka ženska, ki smo jo vzeli mi v svoje varstvo, trpeti jako mnogo vsled kardinalovega preganjanja.« »Ženska, ki ste jo vzeli vi pod svoje okrilje,« pravi milady. »O moj Bog, uboga ženska, jaz jo po-milujem!« »In prav imate, kajti zelo je vredna pomilovanja: jetništvo, grožnje, slabo potrežbo, vse je pretrpela. Po vsem,« nadaljuje prednica, »je imel vendar kardinal morebiti važne vzroke, da je ravnal ž njo tako, in dasi ima obličje angelja, se vendar ne sme soditi ljudij vodno po njihovi zunanjosti.« »Prav,« reče milady sama s seboj, »kdo ve, morda tukaj še kaj odkrijem, na dobrem potu sem.« In trudila se je, da bi nadela svojemu obrazu izraz popolne odkritosrčnosti. »Žalibog,« pravi milady, »to mi je znano; pač se pravi, da se ne sme verjeti potezam obraza; toda komu naj se verjame, če ne najlepšemu stvoru Gospoda? Jaz za svojo osebo se bodem varala morda vse svoje življenje; toda osebi, katere obraz mi je simpatičen, bodem vedno zaupala.« »Torej ste naklonjena"misli,« pravi prednica, »da je ta mlada ženska nedolžna?« »Gospod kardinal ne preganja samo zločinov,« odvrne ona; »izvestne kreposti preganja še strožje nego izvestne pregreške.« »Dovolite mi, madame, da vam izrazim svoje začudenje,« pravi prednica. »In zakaj?« vpraša milady naivno. »Pač zaradi vaših besed.« ronosporo, marveč treba tudi žveplati, da ugonobimo tudi plesen. Škropiti moramo, kadar ni premočno solnee, a žveplati, je ntf~ bolje o močni vročini in vedno na suho. Gosp. vikar: »V zadnjem kmetijskem listu sem bral, da ni treba žveplati tako močno, da je kar vse belo, marveč je dovolj, da pride na zarod, mladje in na perje le nekak puh ali dim žvepla. Tudi pravi omenjeni list, da se nahaja seme te bolezni najraje na zemlji ali v delih trte blizu zemlje. Zato je prav, da se zgodaj obere in otrebi nizke poganjke na trti, da se bolezen ne vzdigne više". Gosp. Strekelj temu pritrdi. Pove ^Jde žveplanja, da treba žveplati prav zgodaj, koj ko se pokaže zarod, potem pred cvetom in po cvetu. Tudi pozneje Se, Ce je potreba. Škropiti treba tadi prav zgodaj, ko je mladje komaj 1 dm dolgo; dru-gič pred cvetom in potem vsake 3 tedne, vsega skupaj 4 do 6 krat. Na 100 1 vode naj te dene 1 do l1/, kg vitrijolain prilično toliko apna. (Bolje pokaže razmero vitrijola in apna lakmusov pa^ir, ki mora postati plav, ko se je prililo ravno dosti apnene vode.) Preden je pričel praktično kazati, kako treba cepiti, oglasil se je k besedi g. učitelj Kutin. Rekel je: »Slišali ste, da bode z napravo novih vinogradov veliko truda in dela, pa tudi mnogo denarnih izdatkov. Da se omogoči tudi revnejšim kmetovalcem obnovitev po trtni usi uničenih vinogradov, dajeta država in dežela brezobrestna posojila. V ta namen treba seveda primernih prošenj. Kmet dobi n. pr. brezobrestno posojilo v znesku 600 kron. Od tega denarja ne plačuje nikakih obresti, a 10 let mu ni treba vrniti tudi niC kapitala. Šele enajsto leto začne vračati posojilo. Vračal pa ga bo 20 let; torej vrne vsako leto 30 kron. Iz tega razvidite, kako velika dobrota za kmeta so brezobrestna posojila. — To sem vam povedal, da si bodele znali pomagati, ko vas zadene nesreča, namreč trtna us". Gosp. potov, učitelj je dal potem se nekatera navodila glede gnojenja. Posebno je povdarja!, da ne smemo devati gnoja prav poleg trte in h koreninam, da nam ne bodo plesnile in gnjile. Zdaj pa smo Sli iz Sol. sobe in gosp. Strekelj nas je uCii praktično, kako naj cepimo na zeleno. Posebno mladino je zelo zanimalo in z veseljem so mnogi poskušali na mladju ter se urili v prirezovanju in vezanju. — Bilo je že skoraj mračno, ko smo se razSli. Vrlemu gospodu pa smo zelo hvaležni za njegove lepe nauke in želimo, da bi se Se kedaj potrudil med nas. DOPIS I. Is Doberdob*. — Zadnji dopis v .Gorici* iz naSe vasi nam je spet enkrat pokazal, da je posvečena roka zmožna vsega hudega. V njem so se namreč zabliskale spet enkrat g'avne vrline, ki dicijo našega vzornega dušnega pastirja: hinavSčina, lažnjivo zavijanje in zloba. Dokazali smo to že zdavno v naših dopisih, dokazali smo. da obrekuje, da laže, da ljudi odira, da Siri pohujšanje in zdražbe v občini in opravičeni lahko rečemo Se intakodalje intakodalje. NaSi dokazi bi bili presunili vsakega človeka, ki bi imel Ie-Se količkaj duše v sebi, le Se trohico časti, le Se piCico sramu; pretresli bi ga, da bi v se Sel in na prsi trkal rekoC: »moj Bog, grešil sera, odpusti mi, ker hočem popraviti, kar sem zakrivil." Vsakega človeka bi bili ti dokazi pretresli, le — našega gospoda nunca so pustili hladnega. Pripoveduje se o divji zverini, ki ima baje tako trdo kožo, da je nobena krogla ne predere. Podobno kožo mora imeti nas gospod nune — nobena puščica ni zadela njegovega srca^najhujSeob-dolžitve je mirno vtaknil v žep. Kljub temu hoče biti vendar na vrhu in imeti prav, Kar nam jasno priča njegov zadnji dopis v .Gorici". Gospod nune govori najprej o izidu občinskih volitev. Omejuje se na suho kon-statiranje, da je njegova oziroma županova .stranka" zmagala. S tem golim konstatiranjem hoče nuncek dvojno doseCi: prvič, prepričati svet, da imata z županom še ljudstvo za seboj in da sta torej .Soča« :n »Priirorec" lagala, piSoč, da ju živ krst več ne mara, in drugič, legitimirati se za daljše pisanje po »Gorici*. Toda ne boS, Jaka, ne bos 11 Od-grnili bomo svetu Tvojo črno suknjo in pokazali Te svelu v Adamovi obleki. NaS nunček pravi, da nebo ,na dolgo in Široko pripovedoval, kako sta jurist, učitelj in drugi delali pred volitvijo, da bi kolikor mogoče veC volilcev z vsemi mogočimi sredstvi spravili na svojo stran." Ti hinavska duša! Nune torej n o C e tega povedati, kako se je delalo pred volitvijo; toliko bolj bomo pa mi pripovedovali, kako sta nune z županom delala volilce, kakih nepoštenih in nemoralnih sredstev sta se posluževala pri volitvi. Že v zadnjih dveh dopisih smo povedali, kako sta m o r a l n o i n fizično naravnost prisilila županove dolžnike, da so prišli k volilni mizi. Danes povemo to konkretneje: od vseh 53 volilcev, kateri so za župana glasovali, dobimo komaj dveh, treh, ki ne bi bili od njega odvisni in ki so zanj glasovali,] ne morda iz prepričanja, ampak za to, ker jim nunčeva-županova prijaznost »nese"; vsi drugi so gospodarske odvisni od župana, med njimi je polovica takih, ki bi bili naravnost uničeni, Ce bi se upali samostojno nastopiti. Ti županovi volilci niso pač nobena stranka, marveč so to veliki reveži na svetu, sužnji svojega gospoda. Toda i ti sužnji se že zavedajo svojega suženjstva in že tresejo z verigami, v katerih so vklenjeni. In eden za drugim se oproščajo in množijo vrste nun-Cevih županovih nasprotnikov. Naš župan je dosedaj vedno brez boja zasedat županski stolec, sedaj pa je moral 7 nunCevo po- močjo uporabiti vsa nedovoljena sredstva, da se vzdrži na površju. .Voli me, drugače te tožim", »pojte volit, ce ne vas vržemo s hiše", to so sredstva, s katerimi je župan pred volitvijo operiral, pri volitvi pa sta z nuncem s pestjo bila poštenosti v obraz* Pri volitvi sta imela nune z županom kaj lahko delo. Kdor ima škarje in platno v ent roki, ta lahko reže, kakor se mu zljubi. V komisiji so sedeli seveda Štirje županovi kimovci*) in nune je bil kot občinski tajnik za zapisnikarja. Kakor se navadno pri takih priložnost h gode krivice, tako so se tudi tukaj: naše volilce je komisija odjpijala, županove pa odobravala. Pri izidu volitve se je pokazalo v ID. razredu razmerje glasov 38: 34. Zmagal je župan s 4 (reci štirimi) glasovi. Dokazano pa je v s a j za 5 (pet) slučajev, da je bilo 5 županovih glasov p r i s 1 e p a r j e n i h. Že zadnjič smo omenili slučaj, da sta imela dva brata popolnoma enako volilno pravico, našega je komisija odbila, županovega pa odobrila; torej prvi prlsleparjenl glas. Omenili smo že tudi, da je Josic volil za brata, ki ni nikdar ekzistiral; danes dodajemo Se, da sta nam v tem slučaju bik ukradena kar dva glasova, ker je bil tisti glas naš! (Gospod nune, kot sestavljalec volilnega imenika, bi nam morda vedel natančneje povedati, kako je iz naše volilke G i o v a n na J a r c nastal županov volilec G i o v a n n 1 Jarc — JesičU Potem bomo vsaj vedeli, da ni prazna sedanja Josičeva samohvala, češ, če bi nam gospod nune ne bil tako »pomagal*, ne bi bila županova stranka zmagala. Don Antonio, priznajte se, potem Vam izvestno zagotovimo od naSe strani častno ime: kampeljc!) Dalje je dokazano, da je volil njihov volilec s ponarejenim p oob last il o m! To Je četrti prisleparJeni glas. Dalje je volil njihov volilec za sovoliica, za kojega naS volilec davke plačuje. Torej peti prlslcparjonl glas. Na sledu smo Se daljšim takim slučajem, ki bodo še jasneje pokazali, kako se je »zmagalo* pri volitvah v Doberdobu. Nekega našega tujega volilca je telegrafično poklicala domov — žena, ki zanikuje, da bi bila ona oni telegram odposlala. Tudi tej mistifikaciji pridemo prav kmalu na sled. V II. volilnem razredu sta si župan in nune ravno tako zmago prisleparila. Tu je »zmagal* župan za dva kandidata z 2 glasovoma, in za ostala dva t lasom. Sleparije oz. Iumparije: Eien v volilec je volil s pooblastilom, na katerem je manjkalo ime pooblaščenca, — prvi prlsleparjenl glas. Drugi njihov volilec je volil s pooblastilom v slučaju, ko bi se moral sam volilec dostaviti k volišču, drugI prlsleparjenl glas. V tretjem slučaju je nam komisija odbila en glas iz razloga, da iz *) Zakonodajalec je ležfco mklil na eventualno in cesto usodno zlorabo uradna moči, ko je pooblaščal župane, samovoljno izbirati si volilno komisijo volilnega imenika ni razvidno, da bi bil en sovolilec—-mrtev. Prakticiralo se je namreč kljub našemu protestu, da je volilec, kojega sovolilec je mrtev, smel vsejedno izvrševati volilno pravico. Ta praksa je veljala za župana, za nas pa ne t V navedenem slučaju je namreč nune — spiritus in mešetar komisije — zahteval, da naj bo že v imeniku označena onega sovoliica lastnost m r t v o s t i 1! Po velemodrosti našega gospoda nunca glasila se bodo odslej nekatera plačilna povelja iz davkariji tako: gospod mrtvi x., plačajte.... Facit teh izvajanj jt. d? je bila nunčeva-žapanoY» smaga prlsleparjena I Gospod nune hinavsko zavija, pišoč, da ne bo na dolgo in široko pripovedoval, kako smo se mi z vaemi mogočimi sredstvi pripravljali za volitve. To je navadna hinavsko-jezuitska fraza, ki hoče nasprotniku nekaj splošno nejasnega aH na vsak način nekaj nečastnega podtakniti. V največjih slučajih pa pade ta fraza na hi-navca-jezuita nazaj. Fatti, fatti e non chiarle, don Antonio, kličemo Vam že ope-tovano! Borili smo se, ali častno in pošteno, kar Vi o sebi ne morete reči, in prihodnjič bomo še bolje pripravljeni! Gospod nune govori v svojem dopisu o »jurist-učiteljevi stranki". Zelo laskavo bi bilo to za »jurist-učitelja", če se ne bi za tem laskanjem skrivalo strupeno sikanje kače, ki naj bi posebno slednjega pičilo. To laskanje ni nič drugega nego alarm na šolske oblasti, ki naj bi se po nunčevem receptu vrgle sedaj na učitelja zato, ker se jo drznil udeležiti se občinskih volitev. S tem da je učitelj to naredil, vršil je le svojo pravico kot državljan in še nekaj večjega, vzviše-nejšega, vršil je sveto dolžnost moža potegniti se za pravico, potlačiti krivico. Vemo sicer dobro, da nune tega ne more preboleti, da mu je začel gledati na prste i oni mož, ki uživa neomejeno spoštovanje v občini, kateremu nobeden niti pičice slabega ne more očitati. Vemo tudi dobro, da je nunčevo sovraštvo proti učite-ju že 18 tat staro in izvira v tem, da ga ni, mogel izpodriniti iz šole. Zato pa tudi razumemo oni zavratno — strupeni napad, ki je le slabo maskiran s hlinjeno skrbjo za šolsko mladino. Mož, ki ima toliko grehov na grbi, bi bolje storil lepo molčati, ne pa zaganjati se v učitelja, kojemu ni vreden jermene od črevljev odv*" .1, Nunčevo **~-»cuičenje o »tuljenju* naše stranke in o oirok'*h, ki so za njo korakali, je seveda samo nesramno zavijanje. Pelo oz. »tulilo"-če že gospod nune hoče — se jena obeh straneh, mladina pa je povsod zraven, kjer se poje. To je bilo v Doberdobu vedno tako in nima na sebi nič nenaravnega za nobenega, razun morda za našega nunca. Za časten naslov »tolpa", s katero je nune našo stranko počastil, se lepo zahva-(Dalje v prilogi.) »Kaj se vam zdi na teh besedah tako čudnega?« vpraša miladv smehljaje. I »Ko vas je poslal semkaj kardinal, morate biti pač njegova prijateljica, in vendar...« »In vendar govorim o njem slabo,« odvrne miladv, zakljuČivši prednično misel. »Vsaj nič dobrega ne govorite o njem.c »To zato, ker nisem baš njegova prijateljica,« pravi miladv z vzdihom, »ampak njegova žrtev.« »Toda zakaj potem to pismo, v katerem vas priporoča ?« »To je meni dano povelje, ostati v neke vrste zaporu, iz katerega me da poiskati po jednem svojih satelitov.« »Zakaj pa niste ubežala?« »Kam pa naj grem? Ali menite, da je na svetu kraj, katerega bi kardinal ne mogel doseči, če se le potrudi toliko, da iztegne svojo roko ? če bi bila mož, bi mi bilo mogoče še kljub temu; toda kaj naj storim kot ženska? Ali je poskušala ubežati uboga ženska, katero ste sprejeli vi pod svoje okrilje?« »Tega vsekakor ni storila; toda ž njo je drugače j kakor menim, jo zadržuje na Francoskem kako ljubavno razmerje.« »Ah,« vzdihne miladv, »če ljubi, ni popolnoma nesrečna.« »Torej,« pravi prednica, opazuje miladv z vedno večjim zanimanjem, »je to druga uboga preganjana ženska, ki jo vidim pred seboj ?« »Žalibog, da!« pravi miladv. Prednica gleda trenotek dolgo miladv z nemirom kakor da vstaja v njeni duši nova misel. »Ali niste vi sovražnica naše svete vere?« vpraša jecljajo. »Jaz,« vsklikne miladv, »jaz, protestantka! O ne, j Boga, ki naju čuje, kličem za pričo, da sem nasprotno vneta katoličanka.« »Torej pomirite se, madame,* pravi predniea smehljaje; »hiša, v kateri ste, ne bode zelo stroga ječa, in vse, kar je v naših močeh, hočemo storiti, da napravimo jetništvo prijetno. Še več, tukaj se snidete z mlado žensko, ki jo preganjajo najbrže zaradi dvornih spletk. Ona je ljubezniva in prijazna.« »Kako se imenuje?« »Od zelo visok • osebe mi je bila priporočena pod imenom Kettv. — Njenega imena nisem poskušala izvedeti.« »Kettv!« vsklikne miladv. »Kako, ali ste si sve-sta tega?...« »Da se imenuje tako? Da, madame, ali jo poznate ?« Pri misli, ki se je porodila v njej, namreč, da bi mogla biti ta mlada ženska njena prejšnja komornica, se nasmehtja miladv sama sebi. Misli na to mlado žensko se priklopi jeza, in želja po maščevanju zašije iz miladvnih potez, ki pa navzamejo skoro takoj zopet svoj mirni in dobrohotni izraz, katerega je odložila ta ženska s stoterimi obrazi za trenotek. »In kdaj bi mogla videti to mlado damo, za katero čutim že zdaj tako vroče simpatije?« vpraša miladv. »Še danes,« pravi prednica, »proti večeru. Kakor ste mi povedala sama, potujete že štiri dni in ste vstala danes zjutraj ob petih; torej vsekakor potrebujete miru. Ležite torej in zaspite; k obedu vas pokličemo.* Dasi bi bila mogla ratladjr, ki jo je razburilo upanje, da doživi nove dogodke, čisto lahko ostati brez upanja, vendar sprejme ponudbo prednice. Te- kom zadnjih dvanajst ali štirinajst dnij se je razburjala toliko, da je trebala njena duša miru, dasi je moglo njeno železno telo še vedno prenašati utrujenost. Poslovila se je torej od prednice ter legla spat, sladko uspavana od mislij na maščevanje, h katerim jo je čisto naravno privedlo ime Kettv. Spomnila se je one skoro neomejene obljube, katero jej je napravil kardinal pod pogojem, da bode imelo njeno podjetje vspeh. Posrečilo se jej je; d'Artagnan jej je torej zapadel! Samo jedno jo je strašilo, namreč misel na njenega moža, na grofa de la Fere, ki ga je smatrala mrtvim ali vsaj pregnanim in ki ga je našla zdaj v Athosu, najboljšem d'Artagnanovem prijatelju. (tj~ pa je bil d'Artagnanov prijatelj, se je moral vdeld«iti t di vseh spletk, s katerimi je uničila kraljica načrte Njegove Eminence, če je bil d'Artagnanov pn jatelj, je bil tudi kardinalov sovražnik, in brezdvomno se jej je moralo posrečiti, spraviti tudi njega v svoj maščevalni načrt, kateri je imel uničiti mladega mušketirja. Vse te nade so bile za miladv sladke misli, in v njih je tudi kmalu zaspala. Vzbudil jo je ljubezniv glas, ki se je oglasil ob vznožju njene postelje. Ko odpre oči, zagleda prednico v spremstvu mlade ženske s plavimi lasmi in nežne barve na obličju, ženske, ki se je ozrla na njo polna dobrohotne radovednosti. Obraz te mlade ženske jej je bil popolnoma neznan ; opazovali sta se z boječo pazljivostjo ter si napravili pri tem običajne poklone; obe sta bili zelo lepi, toda čisto različne lepote. Miladv se vendar nasmehlja, ko vidi, da daleč nadkriljuje mlado damo, kar se tiče odlične osebnosti in aristokratskih manir. Priloga „SoCe" it. 41. i dne 21. maja 19B4. ljujemo; iz takih ust, kakoršna so njegova, nam služi le v čast, ker nas s tem se bolj prepriča, da smo pošteni ljudje! Nuqc široko besedici o ožji volitvi; revež v zrak strelja. Ožja volitev je bila samostojna odredba političnega zastopnika in nima z našo stranko ničesar skupnega. VisokoSolcem v Pragi....... K 300 „ na Dunaju......,200 » v Gradcu.......,100 Pevski in glasbeni šoli v Gorici, . . , 400 »Goriškemu Sokolu" za novo telovadnico......... . . . , 500 Planinskemu društvu v Ljubljani . . , 100 Ubogi o*i nuncUo«, da j* bil pri «9^1%$^*; Zl^: ' " ' V« j? napada« na svojie.ati! Moti »e fflo^«W*amrtw»-.-t«j . 200 * .. i v gradiščauskera okraju , 200 litvsh revež, kajti mož njegovega kalibra, mož, ki mesto svojih duhovskih opravil, opravlja posle sleparskega strankarstva in namesto za-pisnikarskega dela službo nesramnega raeše-tarja na trgu, ki se ne sramuje hiti mrtvih iz groba klicali — tak mož ne more biti na časti napadan. K večjemu bi se tako moral v tem slučaju zahvaliti hladnokrvnosti naših mož, da ni njegovo nečuveno vedenje odmevalo po njegovem posvečenem hrbtu. OfMte ta rtzie novice. Osebne vesti. ~ Gaspod dr. Rihard Jug, sedaj sekundarni zdravnik v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov, je imenovan korvetnim zdravnikom ter odide s prihodnjim mesecem na svoje novo mesto v mornarici v Puli. Na njegovo mesto v tuk. bolnišnici pride g. dr. 1. Brovetz Dunaja. Dr. Brovct je Slovenec iz Kranjske. V Rihembergu nastopi svoje mesto kot železniški zdravnik naš rojak gospod dr. Izidor R c j a, ki je bil doslej na dunajski kliniki. Porok«. — Danca se je poročil Franc M a š e r a, c. kr. realični suplent v Gorici, z gospodično Ido Carlijevo, hčerko na&ega rojaka g. R. Ctrlija, pristava dež. predsed. v Ljubljani. Naše najsrčnejše čestitke 1 Poročil se Je g. dr. Ivan S 1 e j k o, c. kr. komisar v Trstu, z g.Cno Št< krnijo Fcntlerjevo iz R*hemberga, Velika narodu* slavaosi se obeta lepi Vipavski delini, in sicer na dan 5. junija t. I,, ko razsijc brejsko društvo svojo zastavo. Slavnost bo brez dvoma velikanski. Kakor je čuti, se ž« oglašajo vsa bližnja dr-^tva, ki poselijo slavnost korporativno. OgUuil se je tudi že »Goriški Sokol". Združena pevska društva iz Brjij, Vrlovina in Rihemberga fcfodo pela skupno dve pesmi, dobravski mešani zbor zapoje tudi eno pesem. Daf:e nastopi pevsko in glasbeno društvo iz Gorice. Govorniki so že zaprošeni. Program se objavi v kratkem po listih in vabilih. Opozarjamo na to slavnost ter vabimo na omenjeni dan na kar naj\ečjo udeležbo naše Vipavce, sosede, meščane itd. Slavnost naj bo impozanten praznik Vipavske doline! »Narodni -sklad* je lansko leto v dveh sejah razdelil večje število podpor. ~ Letos je bila prva taka seja v četrtek, v kateri so se dovolile podpore : j Štirim revnim mladeničem v tujini . » 170 "" Dve častni posojili visokošolcema . . , 300 »Narodni sklad • doplačuje vse, kar treba za vzdrževanje otroške"ga vrtca v De-vinu. Na ta naslov je bilo odposlano zopet 150 K. Tudi podpira rodoljube ob jezikovni meji v delu pcoti pogubnim nakanam »Lege*. Rodoljubni čitatelji vidijo, da »Narodni sklad* deluje Uho sli jako koristno. Na vse možne potrebe obrača svojo pozornost. Zal, da so denarna sredstva preskromna. — Rodoljubi, domislite se narodnega sklada ob vsaki priliki. Vrtni koncerti »pri Jelenu*. — Kakor odslej vsako nedeljo in praznik, tako bo tudi prihodnja dva btnkoštna praznika dopoldanski koncert na vrtu hotela »pri zlatem jelenu*. Pričetek ob 10'/» predp. in konec ob P/, pop. — Vstopnina prosta. Rodoljube na deželi, ki prihajajo v mesto, opozarjamo še posebej na ta koncert. Hotel »pri zlatem Jelenu* je skoro povsem dogotovljen in na novo urejen. Kdw je videl ta hotel prej, ga skoro ne spozna več. Za vse potrebe je kar najboljše poskrbljeno. Tu je največji jedilni salon v Gorici, je manjši stekleni salon, točama in več manjših prostorov za posamične «' žbe, ki hočejo bili same zase. Tu je velik vrt, je manjše dvorišče, nad steklenim salonom pa je terasa, !.jer dobi prostora do 100 oseb. Za prenočišča je nad 40 na novo urejenih sob. Za pivo je prirejena nova klet po Binerikanskem načinu, gotovo edina te vrste v južnih krajih. Pivo se ohlaja v tej kleti in ne umetno neposredno z ledom. Žito pa je pivo odslej naravnost neprekosljivo. ~ Toči se plzenjski .prazdroj* in ono naših združenih pivovaren Žilcc-Laški Trg. Ta hotel je v najbolj živahnem delu mesta. Tu je ob vsakem času domača družba; je shajališče rodoljubov z dežele. Sploh so dani vsi pogoji za najlepši procvit tega znamenitega podjetja. Pričakujemo od rojakov na deželi, ki prihajajo v mesto, da podpirajo to podjetje. Opozarjamo posebno na sobe za prenočišča. Podružnica slov. planinskega društva v Gorici. — V kratkem se osnuje v Gorici podružnici tega v narodnem pogledu tako važnega diuStva. Skrajni čas je, da preprečimo nevarnost, ki preti našim goriškim planinam. Komaj so začeli gradili bohinjsko železnico, že stezajo Nemci in Italijani gra- bežljive roke po najlepših krajih naše domovine in jim hočejo vtisniti svoj pečat. Naloga goriški .podružnici planinskega društva ne bo samo gojiti med goriškimi Slovenci turistiko marveč tudi varovati slovenski značaj našim planinam. Zato opozarjamo vse zavedne Slovence, da se oklenejo novega društva in vsak po svoji moči pomaga vršiti njega pomembno narodno nalogo TTLo"bbaV zvršene priprle za ustanovni shod, priobčimo podrobne podatke. Razpis natečaja. — Razpisuje se na Primorskem mesto potovalnega poljedelskega učitelja s slovenskim učnim jezikom, in sicer za politiški okraj Tolmin in občine trnovske planote s sedežem v Tolminu. Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev določene so v posebnem nlužbenem navodilu in obstoje večinoma v strokovnem potovalnem poučevanju kmetijskega prebivalstva s tem, da se mu daje poljudna s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa: o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, sirarstvu in sadjereji. Poljedelski potovalni učitelji nastavijo se pogodbeno in za sedaj za jedno poskusno leto; oni so pomožni organi c. kr. namest-ništva in se pridelijo eventuelno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo letnino 1800 kron, stalni potni pavšil 1000 kron, stanovino 300 kron in pavšal za nabavo književnih in strokovnih pomočnikov 100 kron, kateri prejemki se izplačujejo naprej v mesečnih obrokih. Po preteku vsakih štirih let popolnoma povoljenega službovanja poviša se gornja letnina in sicer za štiri Štiri let j a po 250 K. Prosilci za to mesto vložiti morajo svoje zadostno z dokumenti preskrbljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja do najdalje 30, junija 1904. ,.ri c. kr. namestništvu. Oni prosilci, ki so položili skušnjo učiteljske sposobnosti za pouk na kmetijskih šolah ali ono za sadjarstvo '.a vinarstvo na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju, imajo prednost kakor tudi oni prosilci, ki zamorejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov, V Trstu, dne 4. majnika 1094. Od c. kr. primorskega namestništva. Narodna slavnost »Goriškega Sokola1' se bode vršila v velikanskem slogu. Priprave se vrše z nenavadno pridnostjo in skrbnostjo. Poleg tega, da bode to lepa veselica v mestu, se bode nudilo vsakemu posamezniku obilo zabave iz razvedrila. Program je sledeči: 1. razvitje zastave, 2. velika javna telovadba, 3. ljudska veselica s petjem mnogih pevskih društev, godba, šaljiva pošta itd. 4. ples in umetni ognji. Pri slavnosti sodelujejo mnogoštevilna pevska društva in vojaška godba. Otvoritev blagajne ob 3., začetek ob 4. uri. Vstopnina 40 st. V slučaju neugodnega vremena se bo vršila slavnost prihodnjo nedeljo. Telovadno društvo »PrvaSfcl Sokol* priredi dne 29. t. m. javni ples. Cisti dohodek bode za izlet k sokolskemu sestanku v Ljubljano. K obilni udeležbi vabi s sokol-skim »Na zdarl" — odbor, Slavnost t Bohinju. — Dne 31. maja se bode vršila predorska slavnost v Bohinju, kateri bode v cesarjevem imenu prisostoval je-den nadvojvod. Okoli 9. uri bo maša pred predorom; nato pojde poseben vlak nad 2 kilometra v predor do stene, ki še loči kranjsko od goriške strani. Vpričo gostov razslrelč steno, gramoz hitro odstranijo, za silo po-lože šine in vlak pojde še kilometer dalje, odgoriške^trauiprižvižga nasproti drug vlak,— ki popelje goste iz predora na Goriško, kjer bodo nagovori in pozdravi. Po končani slavnosti se vrnejo v Boh. Bistrico, ZeloBnlfikl predor blizu bodoče postaje v Avčah so prevrtali v torek v jutro ob 3. uri. Dolgosti je 337 m. V torej so dali delavcem prosto. Škof bi OH rad! —I, kdo pa P Nikdo drugi nego lokvarski fajmošter Plesničar. Dne D>, t. m. so imeli tam gori prvo obhajilo. Otroci so šli v cerkev.,, »in zdelo se je, da gre škof v cerkev.* Domišljija Plesni-Carjeva se je razvijala in mislil si je, kako bi bilo, če bi šel on kol škof s tako procesijo v cerkev! Njegova domišljija se razvija sploh nevarno, zato pa tako šalobardi po »Prismojencu* ter se podpisuje sedaj za fanta sedaj za Neduhovnika itd, Zadnji dopis nosi podpis Cvetko, Nč, menda pride tudi do tega, da se podpiše ta »misijonar*, ki govori seveda le resnico ter se ni še nikdar zlagal, tudi s svojim pravim imenom. » — __ Saj tam pred časom je pel že jako ' ginljivo o... prismojencih! Ia Doraberga je zopet nesramen dopis v »Prismojencu*, ki se obrača proti tamkajšnjemu postajenačelniku, katerega bi kaplan Rejec rad v žlici vode potopil. Kvasi tako neslano o protislovanstvu onega moža, da se vidi :;a prvi hip, da ne govori resnice. Za svojo hudobijo pa zasluži poštenih palic. Prav po sili vleče v javnost dornber-ški kapknček tamkajšnjega nadučitelja gosp. Križmana. G. Križman je pač miren človek in delaven učitelj, ki se ne izpostavlja javnosti ter se ogiblje vseh neprijetnostij. Ali vendar ker kot zaveden mež ne more biti sluga kaplana Rejca, pa lop po njem! Starešinstvo v Dornbergu ga je naprosilo, da je prevzel občinsko tajništvo —• in to peče kaplana. Zategadel ga vlači po »Prismojencu* na nesramen način, dasi nima za to nika-kega povoda. G. K. vrši vse svoje reči povsem korektno, je tih in miren — toda razmesarjen mora biti, ker tako zahteva kaplanov »program*. Kaj stalo redijo Dornberžani tega posvečenca, da bo sramotil ljudi ter jih napadal po listih?! — Presiti so ti črni tiči; malo manj bere, manj maš, pa več pa- Obleka novice, katero jo nosila mlada žena, pri bojevanju takega boja seveda ni bila nikakor v pomoč. Prednica ju prestavi. Ko jo ta formalnost končana, pusti mladi dami sami, ker so jo klicale njene dolžnosti v cerkev. Ker je bila tniladv še v postelji, hoče novica slediti prednici, toda miladv jo pridrži. »Kako, madame,« jej reče, »komaj sem vas videla, in Že mi hočete zopet odtegniti svojo prisotnost, na katero sem, kar vam priznavam, računala za čas svojega tukajšnjega bivanja ?« »Ne, madame.« odvrne novica, »ampak bala sem se, da sem si izbrala nepriličen čas: vi ste spala, vi ste trudna.« »Ah, kaj morejo zahtevati ljudje, ki spe?« pravi miladv. »Lep sen. In ta sen ste mi pripravila vi. Pustite mi torej, d ga uživam v popolnem miru. In prime jo za roko ter jo potegne na stol poleg svoje postelje. Novica sede. »Moj Bog,« pravi, »kako sem nesrečna! Brez najmanjšega razvedrila sem tukaj že šest mesecev. Zdaj ste prišla vi, vaša družba bi mi nudila velik užitek, in prav zdaj zapustim skoro gotovo samostan v najkrajšem času.« »Kako!« pravi miladv. »Vi pojdete od tod?« »Vsaj upam tako,« pravi novica z izrazom veselja, ki ga niti najmanj ne poskuša prikriti. »Menim, da sem Cula, da ste doživeli neprilike od kardinalove strani,« nadaljuje miladv $ »to bi bil med nama jeden povod simpatij več.« »Kar mi je pripovedovala naša dobra mati, je torej resnica? Vi ste tudi žrtev tega malovrednoga svečenika ?« »Tiho!« pravi miladv. »Tudi tukaj ne smeva govoriti o njem na ta način; vse moje trpljenje izvira1 iz tega, da sem izrekla skoro isto kakor pravkar vi, prisotnosti Ženske, ki sem jo smatrala za prijateljico in me je izdala. In vi, ali ste vi tudi žrtev izdaje?« »Ne,« pravi novica, »ampak žrtev svoje udanosti, ki sem jo izkazovala ženski, katero sem ljubila, za katero bi bila žrtvovala svoje življenje, za katero bi še vedno hotela umreti.« »In katera vas je zapustila, ali ni res?« »Bila sem toliko nepravična, da sem si mislila tako; toda pred -dvema ali tremi dnevi sera dobila dokaz, da ima stvar čisto nasprotno lice, in Boga hva-11.a za to, misel, da me je zapustila, bi bila prenašala tako težko. Toda vi, madame,« nadaljuje novica, »se mi zdite prosta, tako da je odvisno od vas, če hočete bežati.« »Kam pa naj bežim brez prijateljev, > ?ez denarja, v delu Francije, katerega ne poznam, v katerem nisem bila še nikdar?« »O,« pravi novica, »kar se tiče prijateljev, jih najdete, kjerkoli se prikažete, kajti videti ste prav tako dobra, kakor ste lepa!« »In vendar sera kljub temu sama in preganjana, odvrne miladv s tako nežnim smehljajem, da je bila kakor angelj. »čujte,« pravi novica, »nikdar ne smemo izgubiti upanja na nebo. Vedno napoči trenotek, ko nam pripomore pri Bogu vse, kar smo storili dobrega, in morebiti je sreča za vas, da ste se sešli z menoj, dasi sem tako nizkega stanu in takt brez moči; ko pridem namreč od tod, bodem imela mogočne prijatelje, ki poskrbijo za vas prav tako z vspehom, kakor so poskrbeli za me.« »O, če sem rekla, da sem sama,« pravi miladv, nadejaje se, da pripravi s tem novico do govorjenja, »s tem nisem hotela reči, da nimam nikakih visokih znancev; toda vsi ti znanci trepetajo sami pred kardinalom : celo kraljica nima poguma, nastopiti proti strašnemu ministru. Dokazati morem, da je moralo Njeno Veličanstvo kljub svojemu dobremu srcu več kakor enkrat prepustiti osebe, ki so ji služile, jezi Njegove Eminence.« Verjemite mi, madame, da je zapustila kraljica te osebe vsekakor samo navidezno, ali navideznosti ne smemo nikdar verjeti. Čim več preganjanja trpe, tem več misli ona na nje, in pogosto dobe dokaz njenega dobrega spomina baš v trenotku, ko pričakujejo tega najmanj.« »Ah,* pravi miladv, »verjamem; kraljica je tako dobra,« ¦O, vi jo torej poznate, to lepo in plemenito kraljico, ko govorite o njej na ta način!« vsklikne novica navdušeno. »To se pravi,« odvrne miladv, zavrnena v svoje trditve, »osebno je nimam čast poznati; toda poznanih mi je precejšnje Število njenih najzaupnejših prijateljev : poznan mi je gospod de Putange; poznala sem na Angleškem gospoda Dujarta in poznam gospoda de Tre*ville.« »Gospoda de Trčville!« vsklikne novica. »Vi poznate gospoda de Tre"ville!« »Da, popolnoma, celo jako dobro.« »Kapitana kraljevih mušketirjev?« »Kapitana kraljevih mušketirjev.« »O,« pravi .lovica, »tako se hitro seznaniva, da, celo spoprijateljiva se. če po*nate gospoda de Tre ville, ste ga gotovo tudi večkrat obiskala.« (Dalje pride.) meti, pa bodo kmalu krotkejšil Dornberg, vzdrami se t i No poznajo programa. — DornberSk kaplan sloviti Ivan Rejec piše v dopisu v .Priamojencu*, da pristaši klerikalne stranke v Dornbergu poznajo program te stranke premalo. Ne le premalo, nič ga ne poznajo, ker pravega programa ni. Ves .program« je le pokorščina duhovnu, in .program« tega je blatiti vse one osebe, ki mu nočejo biti slepo orožje. Živa slika tega .programa« je prav dornberški tiCek Rejec! Branijo so dopis©?. - 'nano je, da piSe nesramne dopise iz D -«.- ',* * »P*1" smojencu« tamkajšnji kaplan. Sedaj le naenkrat fccani teh dopisov ter pravi, da jih ne piše on. Bfrpa vemo, danikda drugLnego on.—So pač Čudni patroni ti .misijonarji". Najprvo oblati svojega bližnjega, ga obrekuje ter mu krade Čast, potem pa pravi: O, tega pa niaem jaz pisal I — in uredništvo ,Prim, lista* dopušča ves tak Svindl. N6, Črni strici so si paC vsi jednaki! — Tudi PlesniCar na Lokvah se brani dopisov ter se drzne podpisati celo .Neduhovnik«. — Pri Liguorjan-cih je paC vse mogoče, ker pojmov o Časti in poštenju ne poznajo. Tiso« kron nagrado je razpisanih. Dobi jih, kdor najde nekega Belo Schuberta, ki je ušel tedni iz hotela .Beilevue« v Opatiji. Schube*t je močan, srednje postave, kratkih brk, ima kostanjeve lase, modre oči. Schubert je bolan na živcih ter je nemiren. Po rodu je Oger. Zarod aa pospeševanje obrti. — Vodjo tega zavoda je bil imenovan v zadnji seji neki Reeato Penso iz Trsta, ki biva sedaj delavnici. Te dni je govoril v mestnem svetu ljubljanskem župan Hribar o teh delavnicah ter povedal po informacijah iz minislerstva, da se uredijo te delavnice tako, da bod v Ljubljani delavnica pripravljena za deset !o-komotivnih slojišC, v Gorici pa za štiri. Zgorela baraka. — Iz Soške doline poročajo, da je zgorela baraka, last tvrdke Redlich & Berger. V baraki je bila zaloga živil. Ker so kradli dlnamlt na Škodo tvrdke Redlich & Berger pri novi železnici, so bili obsojeir "nt. Bratuš na 4 tedne trde ječe, Andrej ... Af. Kofol pa Štef, Mrak na 2 tedna zapora. Pevsko In bralno društvo .Dom* v Vellkemrepnu prirediTiabinkoštni ponedeljek na dvorišču g. Iv. Guština veselico z bogatim vsporedom. Sodelovalo bode pevsko društvo »Zvon« z OpCin. Slov. Čitalnica v Dol. Vrtojbi priredi na binkoštni ponedeljek v prostorih g. E. Savnika veselico z iepim vsporedom. Sodelovala bo vojaška godba. ZaCetek ob 31/* pop. VeC na lepakih. Služba poštarja v Ajdovščini (prvega razreda druge vrste) je razpisana. Za vlaganje prošenj je Časa tri tedne. Prošnje je nastavljati na poštno ir brzojavno ravnateljstvo v Trstu. — Izpraznjeno mesto pritiče seveda edinole Slovencu l Svojo tašžo vrgel v vodnjak. — Pred par meseci se je bil poročil Avgust KavCiC iz Lipe pri Komnu. Nevesta ga nt vzela iz ljubezni, marveC le, da se preskrbi. V hiši je nastal kmalu prepir, žena in tašCa nista mirovali ter sta dražili KavCiCa veno- " ^tata. ™r.T«t se je pokazala \ >»«• Baje sta p hoteli celo zastrupiti. Tako SovoNauTko jo neki St. T- | pripovedujejo. Na to pa ,e sklon,! on ma- v nedeljo celo udaril A. T., zabavljal županu, drugim ter rabil take izraze in se obnašal tako, da šcevati se nad tašCo. Pravijo, da jo je počakal, ko je šla k vodnjaka, tam planil na -------------, . ,.,. . x. „«i,„ T>a h njo ter jo pahnii v vodnjak, iz katerega so » je moralo stud.t, .nta-PfVta;¦*• j pJotcgniliJ ^tvo truplo. Baje se je KavCiC je ze Uko pri teh .katoliških- junakih Naj- prvo se nažerejo vina, potem gredo pa delat J * r - ' ..— -i—t. i Na pol mrtvega reci, katerih se sramuje pameten Človek. našli vozniki iz Druga~cTse delajo tako "svete, ali on Št. T. j Tdrije v Sveto Lucijo 36 letnega Antona fijSL, k—- - * ^snici. Mušica iz Logatca. Baje ,e Sel z vozom po Amerikanska ledenlea. - Gospod noči iz Idrije, al, kako je ponesreči, se ne Anton Pečenko, znani naS veletržecz vinom, I ve. Pobral, s* ga ter položil, na voz, ,z Sv. ^postavil, odkar je prevzel založništvo piva J Lucije pa so ga pripeljal, v bolnišnico v Go-J. . .. .______ *-»„ *_*,.: *-» „„j«? rico. VCeraj je umrl. za svojimi poslopji na TekališCu Jos. Verdija J ^ Y št. 26. lepo veliko ledenico, sestavljeno na - amerikanski način. Ledenica je razdeljena na 3 prostore, vsa iz jelovega lesa z dvojnatimi stenami; med temi je oglje, ki posreblje vso vlažnost, na vrhu šota. V prostorih na desno j . . «., _ o r ____i: ^ j ^q Poškodba je huda. Stanje poškodo- .M* Pi»ovaren Žalec - Laski trg,_zadej . ^ ^^ ^^ ^ ^.^ * 22-letnega Josipa Ravbarja iz Repentabra. I Isti je imel na glavi veliko rano, dolgo 15 i cent. Na gradnji železnice so namreC razslre-| lili mino in o tej priliki je Ravbarju, ki je dela! blizu na polju, priletel debel kamen v in levo (po 130 m3) se more spraviti ledu za 26 vagonov (po 13 v vsakega), na sredi vanca je baje obupno. pa se spravlja pivo, in sicer za 2 vagona. Radi tatvino so rr*'e!i v Tolminu Vsa ledenica je nekaj izrednega, temperatura ! nekega Iv. Anghelonija iz Italije ter ga pri- v njej pa tako nizka, da je mogoče ostali j peljali v Gorico v zapore. tam le kako minuto. Vse to kaže, kako dobro I Kakor Je prISel, tako Je Izginil! Je spravljeno pivo v taki ledenici, ki ostane j — Neki kmet na Trnovem pri Gorici je do- tako hladna tudi v n&jveeji vročini in kako spevši domov nekega večera v letu 1898. dobro vedno sveže pivo more prihajati iz našel v svoji postelji -~ dvameseCnega fan- nje. V zalogi je žalsko pivo, katero že ugaja tiCa. Ker so vsa poizvedovanja po materi občinstvu, pa plzenjsko sloveče pivo. Zalogo ostala brezvspešna, so oblasti dovolile kmetu, priporočamo« kar najtopleje. — Take ledenice J da je obdržal otroka za svojega in ga je bil Se na morju pred Reko ali Trstom, ker Se nimajo avstrijskih postnih pečatov. V nekem odprtem pismu se je naSel Cek na 2000 K nedotaknen. Uboga rova. — V Dolgi ulici 23. stanuje Ana Pušnar, soproga Štefana Pušnarja, s svojimi otroki v veliki revščini. Mož je bolan že dolgo Časa ter leži v tukajšnji bolnišnici. Reva se obrača do usmiljenih src za podporo. Odprti lekarni. - Jutri pepoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gitubich. Zgubljeno. — Dne 12. t. m. je izgubila neka gospodična na poti iz .Gorice, v Kojsko zlato verižico, vredno 100 kron. Pošten najditelj naj se oglasi v našem uprav-ništvu ali na pol!eiji. L«8tnlca. — G. J. B. v Št. — Vaši želji ne moremo vstreči ter je naravnost Za- -j Ijiva za nas. Glede dopisov mi radi vstre-zamo, ali da bi ponaliskovali iz izvestmh listov ter za njimi tako prinašali dopise, to je pa nam pod častjo. Toliko v ravnanje! Javni ples priredijo fantje na Gradišču na Binkoštni ponedeljek dne 23. maja na dvorišču gosp. Alojziju Kerševanija. Ako bode slabo vreme, se 7rši ples v dvorani. Zvečer razsvetljava z lučjo »Acetilen«. 0(171)1* I Samo .Templjev vrelec« in ,Styria'-rilcVl; vreiec sta kot Rogaška kisla voda postavno zavarovana! Vse druge izdelke, kateri nimajo znr.menja »Templjev vrelec »ali .Stvria-vrelec', kljub temu se pa kot Rogaški prodajajo, naj se zavrača. Deželno oskrbntštvo Rogaških kislih vrelcev. Napačno prebavljanje Je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! 1 NataUjIn stndenec Francove kopeljl se v zdravniških krogih posebno odlikuje z uporabo proti protinu, revraatizmu, bolnim obistim in mehurju, želodčnim in črevesnim boleznim itd. — Natalijin studenec pri po-mankanju teka itega pospeši, vravna prebavo, vpliva na izločitev kisline in je vsled tega dietetična pijača velikega pomena, katerega zasluži po vsej pravici. . J. J., .... , Josip Pečenko, > ... • Janez, > . . , . Janez MahniC « . . » I«— K 119- ni v celi Primorski. Na koncertu .pevskega in glasbenega društva* so preplačali oziroma drcovJi naslednji gg.: dr. H. Turna K 10*18, Dominko Viljem K. 10#—, visokor. baron Winkler K 5*—, Jos. Medved K 4*-—. Deček ranil dečka z nožem. — Na Placuti je metal 13-letni A. Gerne češnjevske peške v dečka Ant VogriCa. Ta mu je rekel, naj mu da mir, na Kar je Čeme pograbil nož iz žepa ter ranil ž njim VogriCa v levi bok. Gerne je zbežal, VogriCa bodo pa zdravili 14 dnij. Vipavska železnica je imela v svoji prvi upravni dobi dohodkov K 156.255, stroškov pa 132.205. Ze iz teh dveh samih številk je razvidno, kako potrebna je bila ta železnica ter kako trdno podlago ima za lep hi plodonosni razvitek. Razstava del učencev raznih strok v prostorih trg. in obrtne zbornice vzbuja mnogo zanimanja. Razstavljena dela so prav znamenito dovršena, ter kažejo, da se da tudi v Gorici narediti marsikaj lepega. Jutri dop. ob 10. uri se bodo razdeljevali diplomi in premije. Kremarska nadrnga v Gorici je imela v petek svoj redni letni občni zbor. Inka-sirali so lani 698 K, troSkov je bilo K 665.53. Inkasirati pa je še S 1584 na zaostali ud-nini. KeuanlSna delavnica v ftorlcl. — Večkrat že smo govorili o tej nameravani Prispevki r- sBastuTo .Cforlškega Sokola* in novo telovadnico. (Dalje.) Gosp. Albin Kregali, Gorica ... K 10— , Ivan GleSCič, Gorica . , . . , 5'— , dr. Cerne, Gorica.....» 5*— „ svetnik J. Plohi, Gorica . . , 5*— A. Križnic, Kanal „...., 5'— , Anton Bolko, Gorica ..... 5'— , J. B.t Gorica.......„ 5'— » dr. Fran DorCiC, Gorica . . , 5*— , Leopold Bolko, , ... 5*— najprej izročil v varstvo neki ženi izven hiše, potem ga pa je vzel k sebi in je nadzorstvo nad njim poveril svoji sestri. Oba sta vzgajala otroka z vso ljubeznijo in je isti raste!, da je bilo veselje. Nekega večera minolega tedna pa je otrok izginil in kmet je bil ves potrt radi tega. V hišo je padel otrok kakor z neba in sedaj je izginil brez sledi. Ker pa je v isti čss odpotovala tudi sestra in sicer v Trst, se je brat potolažil uverjen, da je ona vzela s seboj otroka. Prihitel je v naše ' mesto in prijavil dogodek redarstveni oblasti. Povedal je tudi adreso svoje sestre, ki biva v neki hiši v ulici Fabio Severo. Toda do-sedaj ni oblast našla nikake sledi ni za žensko ni za otrokom. aEd.* Zaprli so nekega 43 letnega K. Pu-pina iz Pirana, ker se je nastanil v neki hiši rekoč, da je uradnik tukajšnje .Banca po-polare", da je tako nekaj časa zastonj bival tam in jedel. V resnici ga pri tej banki niti ne poznajo. Ukradena denarna pisma Iz Amerike. — V Št. Petru na Krasu sta našla dva železniška čuvaja ob progi 35 odprtih pisem, ki so bila vsa iz Amerike ter so nosila ameriške poštne pečate od 27. do 30. aprila. Naslovljena so bila pisma na Kranjsko, štajersko, Primorsko in HrvaŠko. Ker imajo naši ljudje v Ameriki navado, da pošiljajo v pismih papirnat denar svojcem, je brez-dvomno, da je tat iz teh pisem pobral precej denarja. Pisma je moral dobiti v roke „ Štefan Križnic, , ... 5'— Gospa Fani DraSCek, , . . , 4'— Gosp. Ern. Klavžar, , ... 3'— j , Reja-ToroS, , ... 2 — , Leopold Budau, „ . . . 2 — . Anton Pucelj, , ... 2 — » Andr. Čermelj, » ... 2'— J » Renčan, , ... 2*— J , Neimenovani, , ... 2*— I » Posega Fran, , ... 2*— I . J. P.: » ... 2 ~ • Fran Vodopivec, . ... 2 — j , Kazimir Beltrani, , ... 2'— , Viljem Dominko, , • ¦ » 2"— , S. Waltritschf „ ... 2*-- » GabrijevCiC J., , , . w 2#—• , A. Santel, ' » ... 2'— . Fr. Finžgar, , ... 2— , Franio CotiC, , . . „ 2 — , N. N., . ... 2'— » France Siunig, . ... 2*— I Gospa Ivana CotiC, , ... 2*— i Gosp. Schaup, „ . , t 1«— , KoroSec Ivan, » .... i*— , Sarmen in Egon, , ... I1— , GaSpar Hvalic, , ... I*— . N. N., , ... 1- G.ca Pavluška, , ... I«-- Gosp. Karol Hvala, » ... !•—- , M. Gabrijelcic, , . . „ !•— . » M. Šubic, » . . , 1»— , Fr. Pavsie, , ... 1-— . L. Kranjc, •¦ , . . „ 1*— , I. Mermolja, , . . , I*— « Fotograf Weiss, , . . . 1'— • Jakob Jeras, * . . , 1'— , A. Kavs, , ..,!•— Razgled po svetu. Iz delegacij. — Proračunski odsek avstrijske delegacije se je sešel 17. t. m. Najprvo se j* vršilo posvetovanje o formalnem obravnavanju glede vojnega in morna-ričnega proračuna. Deleg. Kramaf je predlagal, naj se posvetovanje izrednega kredita za vojsko in vojno mornarico odloži, dokler ne poda finančni minister finančnega tehniškega pojasnila. Temu nasproti je pripomnil načelnik baron ChTumeekv, da se mu zdi primerneje, ako se zasliši vojno-tehnteka in strokovnjaška izvajanja vojnega ministra in poveljnika mornarice o izrednih kreditih. Deleg. Kramaf- se je strinjal z predlogom načelni-kovim, ki je bil sprejet. Odsek je pričel na to razpravljati o rednih stroških za vojsko. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel redni vojni proračun. Toliko v glavni kolikor v podrobni debati je vojni minister odgovarjajo na razna vprašanja, pokazal na stališče začrtano v zadnjem zasedanju glede jezikovne odredbe, zalaganja in dvoboja. Tega se mora on držati. Na vprašanja o do sedanjih izkustvih v vztočnoazijski vojni ne more minister še mnogo odgovoriti, ker nima na razpolago zanesljivih podatkov. Pokazalo se je pa zopet, da zamore priti država, ki ni popolnoma oborožena, v zelo težki položaj, zato je dolžnost vojne uprave, da v vsakem oziru skrbi, da je armada pripravna za vojno. Odsek za proračun ministra zunanjih stvari. Odsek je sprejel proračun ministrstva za zunanje stvari z veliko večino ter izrekel ministru Goluchowskemu zaupnico. Tekom debate je izrekel grof Goluchowaki svoje zičudenje, da se smatra preostrimi njegove besede, ki jih je izrekel v ekspozčju proti Turčiji. — To so le prijateljske besede, ako se je sililo Turčijo, naj izvede Mfirzstežki program, ker je to v njenem interesu. Mi ne želimo okupacijske politike in ne mislimo na intervencijo. Temeljna misel naše že od grofa Andras^yja pričete politike, kateri se je vedno sledilo je, da podpira maie balkansko države ter se ne umešava v njihove notranje razmere. Rusija je spoznala naše namene že leta 1897. Ta politika nam zago-tovlja mir. Mi ne smemo dvomiti nad odkritosrčnostjo Rusije. Mi se trdno držimo te vztočne politike. Ako ne bodo naši opomini, ki smo jih dali Turčiji, imeli vspeha, se hočemo s svojim prijateljem zopet posvetovati, kaj naj se stori. Minister zamore delegacijo pomiriti, da ni sedaj za monarhijo nikake nevarnosti. Razmere z Italijo so se znatno zboljšale, odkar je na krmilu sedanja vlada. Nove potrebščine za vojsko, ki se pokrijejo, kakor je pričakovati, z kreditno operacijo, ne stoje z zunanjim položajem, ki je sedaj povsem miren, v nobeni dotiki; te nove zahteve služijo le v to, da se pravočasno preskrbi za slučajne nevarnosti. Proračunski odsek avstrijske delegacije je pričel 18. t. m., posvetovanja o izrednih troških za vojno. Najprvo je govoril vojni minister Pitreich, ki je utemeljeval potrebo za novi vojni kredit. Vojna uprava je prisiljena vsled okoliščin zahtevati novi kredit. Monarhija se mora ozirati na napredek vojne tehnike in. mora biti pripravljena za vsak slučaj. Minister se je opazval na svoja izvajanja v zadnjem zasedanju, zlasti na potrebo, da se mora v dveh in pol do treh letih izvršiti novo oboroženje vojske ter je izjavil, da ne sme 'z ozira na sedanji položaj noben vojni minister zanemariti, postaviti vojsko v popolno vojno stanje, da je za vsaki slučaj pripravna. Z nabavo topov je treba nabaviti tudi drugi potrebni vojni materijah Iz teh dveh stvari, namreč nabave topov in nabave potrebnega vojnega materijala za vojsko in mornarico, ki se ima čim prej izvršiti, prihaja svota, ki se mora dobiti potom kreditne operacije. Ta svota bo znašala računajoč že dovoljenih 38 milijon, za nakup granatnic in gorskih topov, okroglo svoto 400 milijonov kron, katera se bo pa le polagoma zahtevala. Preden je minister zaupljivo razjasnjevat podrobnosti, je slikal velik prevrat, ki se je izvršil v zadnjih desetletjih na polju vojne tehnike. Konec ti o je vojni minister izjavil, da so pojasnjene naredbe popolnoma neodvisne od političnega položaja in da izhajajo samo iz vojaške po- trebe, za to ne dajo povoda za kako bojazen, — Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel po kratki debati izredni kredit za vojno vrnivši takozvano točko o odplačilu. — Na popoldanskem razpravljanju proračunskega odseka 18. t. m. so izrazili skoraj vsi govorniki svoje začudenje in izne-nadenje ne toliko zaradi* visokosti izrednih* zahtev vojne uprave kolikor radi tega, ker se je s to zahtevo prišlo tako nepričakovano na dan, iz česar se zaraore sklepati, da se je prej mnogo zamujalo. Skoraj vsi govorniki sa izrekli svoje pomisleke proti načinu odplačevanja, kar bi morali trpeti davkoplačevalci ter hočejo o tem razpravljati, ko bodo zaslišali pojašojenja finančnega.ministra. Tudi admiral Spaun je opravičeval nove kredite na sličen način kakor vojni minister. Vojna mornarica velevlastlj. — Angleška gradi sedaj 63 oklopnic, Francija in Rusija zopet 63, Nemčija pa 28. Tako je v delu sedaj za te štiri velevlasti 154 oklopnic prvega reda. Stanje setve t Avstriji. — Poljedelsko minislerstvo je izdalo poročilo o stanju setve do srede maja. Pšenica kaže, iz-vzemSi vzhodne Galicije, povsodi dobro, isto-tako rž, ječmen itd. Po nekaterih krajih so pač nevihte že napravile škode. Sodi se, da utegne biti letina tudi glede vina in sadja jako dobra. Tako pač kaže sedaj. Hranilnica In posojilnica .Učiteljskega kovlnkt*" v Ljubljani je imela dne 15, maja svoj ustanovni shod. To društvo bo velike važnosti za uciteljslvo na Kranjskem. DruStvu je pristopilo že 30 udov z deleži po 50 K. •Slovenska Matica1 t LJubljani vabi na XL, redni občni zbor, ki bo v sredo dne 8. junija t. F. Nadvojvoda - dofra dant. — Nadvojvoda Karol Štefan je bil te dni v Hamburgu v nevarnosti, da ga zapro. Neki kri- ( minalni uradnik je smatral nadvojvodo za nekega poneverjalca ter ga hotel arctovati vkljub temu, da se je nadvojvoda izdal. Š2I0 poslaništvo ga je reš;lo. Tržaške podružnico .Slov. planinskega društva* odbor konstituiral se je za dubo treh let sledeče: Načelnik: dr. Matej Pretuer; .namestnik : Josip Hočevar, tajn;k: Miroslav Prelner; blagajnik: Ignacij šsga; zaupnik za Trst: Josip Zwilter. Zaupniki tržaške podružnice ,S. P. D.*, za posamične okraje pa so: gg. Ivavi Goriup, veleposestnik, za gornjo tržažko okolico; Ljudevit Mahor-čič, župan v Sežani, za sežanski okraj; Rajko Justin, nadučitelj, za vremski okraj; I. Ben-kovič, župnik v Grcčani, za Drago in bližnje okraje; Iv. Pangerc, župan v Dolini, za dolinski okraj. Imena zaupnikov po drugih okrajih slede v kratkem. Prlstantščlne naprave t Trstu. — Z Dunaja javljajo: Vlada je vsprejela ponudbo tvrdke Faccmoni, G.*limberti & Piani za dovršenje prve skupine del za pristaniščne naprave do maja 1908. Glede druge skupine zgradcb se odloči bržkone v juniju, ali bo razpisana omejena ponudbena razprava, ali pa svobodna oddaja del. Županom ljubljane je bil v zadnji seji občinskega sveta izvoljen dosedanji župan gosp. Ivan Hribar. Od oddanih 29 je dobil gospod Hribar 18 glasov. Zbor j 9 po- J zdravil to izvolitev živio-klici. Podžupanom je bil izvoljen istotako z 28 glasovi dr. vitez Blei\veis. Evgen Boutoux, velik špekulant, ki je kot ravnatelj avstrijskih državnih železnic in južne železnice z Rolhichildovim denarjem pred 20 leti provzročil v Avstriji finančni polom, je umrl v Canesu 80 let star. Zaradi onih špekulacij, ki so zahtevale toliko samomorov, je bil obsojen v petletno jccc, toda zbežal je na Francosko. Ta Boutous je hotel preorganizirati Francijo na klerikalni podiagi. Ali ker se klerikalnega gospodarstva drži povsodi vse drugo, le poštenje ne, je prišel velik krah, kar naj bode t nova v svarilo vsem onim, katere mamijo s klerikalnimi gospodarskimi organizacijami! Kako si predstavljajo ruski kmetje Japonce. —- Po listih poročajo, da je šel neki ruski časnikar med kmete ter jih izpra-ševal o vojni. Na Podolju mu je baje rekel neki kmet, da je vojna trda, ker se jih ne more videti. Kako, je vprašal črstnikar. Kmet: Japonci se neka vrsta rurčesov, ki so mičkani ter se gibljejo le ponoči. Skrivajo se v travi ter jih treba iskati. Prava nadloga so za naše vojake. Pijejo jim kri, kadar so siti, izginejo, vojak pa umre. Kako jih premagati? Papeževa protestna nota. — „IIu-manilč" je priobčila vsebino papeževe protestne note proti Loubetovemu potovanju v Rimu. V tej se povdarja, da so dolžni vladarji katoliških držav skazovati nasproti naj-višemu cerkvenemu poglavarju veče spoštovanje Belo f!r'^ada'fli uekattriiskih dr*w* in to z oziram na njegovo dostojanstvo, neodvisnost, in neminljive pravice. To so spolno-vali dosedaj vsi ne glede na politične odno-šaje, na zveze in sorodstvo in to spol no vati je-dolžan tudi prvi uradnik .francozke republike, katera je vezana po tradicijonalnih razmerah z rimskim pontifikatom ter uživa po konkordalu posebne predpravrce. Če torej poglavar katoliškega naroda zelo razžali papeža s tem, da pride v Rim, počastit onegs, ki ovira proti vsakemu pravu svobodo in neodvisnost" papeža, todaj je razžalitev od strani gosp, Loubeta tem veča, in če je vzlic temu papežev nuncij ostal v Parizu, se temu vzrok zelo važni posebni vzroki. Da se radi tega obžalovanja vrednega dejstva ne vstvari precedenca, zato je sklenila sv. Stolica proti temu protestirati. Francozi pa se malo brigajo za papeževe .energične" proteste. Včasih so se tresli pred strelami iz Rima, dandanašnji se ne menijo dosti za nje. Časi se pač spreminjajo l Polar v Smlheln. — Šmihel ima 80 hišnih številk, a pogorelo jih je 70 z vsemi gospodarskimi poslopji. Ker je bil tistega dne semenj v Postojni, je bilo vse tamkaj in je bilo doma baje le 30 odraslih Ijudij. Beda velika. Kronanje srbskega kralja se bo vršilo bržčas v Belemgradu samem ter bosta navzfia baje tudi bolgarski in črnogorski knn. Vojna med Rusi in Japonci. Deževje. Iz Niučvanga poročajo, da je že nastopila deževna doba, ki traje navadno več tednov ter nastopi vsako leto koncem maja aH začetkom junija. Letos je prišlo deževje hitreje nrgo navadno. Ta dež je tako silen in gre v taki meri, da spremeni cele pokrajine v pravo pravcato močvirje. Seveda bo neznansko oviral vse vojne operacije. Topovi pokajo. Iz Niučnanga poročajo, da so Culi 16. t. m, skozi dvanajst ur neprestano v smeri proti Kajpingu pokati topove. Sodi se, da bi se bili tam izkrcali Japonci pod varstvom topov. Iz Mukdena pa poročajo, da m ar Sira japonska glavna armada proti Hajčengu in Kajpingu. fiuskl car o Japoncih. Ruski car je govoril v Bjelgorodu top-ničarjem, da se bojujejo z močnim in hrabrim sovražnikom, da pa bodo znali držati v veljavi čast Rusije. V Harkovu je tudi sam car nauvduševal vojake ter kazal na prejšnjo slavo ruske armade. Bazne vesti. Ko so se izkrcali Japonci v Kajpingu, je prišlo do ostre bitke z Rusi. Japonci so imeli baje velike izgube. — Japonci so, kakor poročajo iz Tokija, na petih krajih severno od Port Arturja porušili železmco. Zgubili so pri tem 146 mož. — Med Kitajci se skuša od japonske strani uneti vedno večje sovraštvo do Rusov, ali do kakega resnega izbruha bržčas ne pride, ker Kitajska pač po drugi strani vedno zatrjuje svojo ne-pristranost. Kako Japonci umirajo. Japonski admiral Kamimura je imel na prostovoljce, ki so žrtvovali svoje življenje pri napsdu branderjev na Port Arlur, predno so odšli v smrt, nagovor, v katerem jim je naslikal nevarnost, ki jih ne vede nikamor drugam nego v smrt. Ako izgubite desno roko, delajte z levo, ako izgubite obe, delajte z nogami. Samo 70 je Vas, na vsakega pride neznansko delo in velika odgovornost. Prostovoljci, ki so se odločili za smrt, so zaklicali: Banzajl in na to jim je ukazal: Umrite, umrite vsi brez izjeme! Pili so kozarec vode, in šli so ter umrli za domovino. Atentat na carja! Poročajo, da je hotela pri spomladni paradi neka gospodična Mereškovska, hči prvega psihijatra v Rusiji, ki je nihilistinja, baje z bombo usmrtiti čara. Nahajala se je blizu njega, pa so pravočasno zapazili njeno sumljivo vedenje ter našli pri njej razstrelno nevarno bombo!! Angleži o bitki na reki Jaln. Angleški listi priobčujejo poročila svojih vojnih korespondentov o bitki na reki Jalu in vsa»ta poročila soglasno povdarjajo, da je bila ta bitka nenavadno slavna za rusko armado. Rusov ni bilo več kakor 10.000 in s tem malim številcem so 5 dni'držali japonsko premoč 50 do 70.000 mož. Da so bile ruske izgube razmeroma velike, je krivo to, da so se ruski vojaki dali raje pobiti, nego da bi se premaknili s svojega mesta. Dve Japonski vojni ladij! potonnli. Admiral Togo je sporočil: V gosti megli, ki je bila 15. t. m. pri Port Arturju, je zadela križarka .Kasuga* na fcrižarko .Joshino", katera se je v nekoliko minutah pogreznila. Samo 90 mož se je rešilo. Istega dne je zadela linijska ladija .Hatsuse" na rusko mino in se potopila, od posadke seje rešilo 300 mož. (Linijska ladija .Hatsuse" je bila spuščena v morje 1897., je imela 15.200 tonelat in 19 vozalov brzine. Oborožena je bila s 4 topovi 30'"« cm kalibra, 14 topovi 15 cm in 42 manjšimi topovi. — Križarka .Joshino* je bila spuščena v morje 1. 1892., imela je 4200 tonelat in 22*5 vozalov brzine ter 34 topov.) * Sinoči so poročali listi o velikem vspehu Rufov na reki Jalu. Japonce so premagali ter jih pognali nazaj do Fengvančenga.Danes se potrjuje, da so se Japonci .umaknili* v Fengvančeng. InjižBinost Četrti zbornik poezij. — Slavni naš pesnik Anton Aškerc je izdal v založbi Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani čatrto knjigo svojih poezij. Gena izvodu vezan K 4.50; broširan K 350, Opozarjamo p. n. občinstvo na ta šopek Aškerčevih poezij ter jih najtopleje priporočamo. Prva koncesijonirana delavnica z motornim obratom zu fino mehaniko fiziko, matematiko, optiko, fino brušenje in udiranje itd. Vpeljava strelovodov, brzojavov, hišnih telefonov, plina in vode. Poprave se izvršujejo hitro in po ceni. MFott&iliel Gorica, za vojašnico. Precizijska delavnica predmetov za merjenje. Bogata zaloga raznih predmetov za razsvetljavo za nlinoro in električno In?. Posamezni deli za električno, plinovo vodno in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga mesarskega oiodja, kuhinjskih nožev, brivskih britev, škarij itd. Razp ŠUjatev na deželo se izvrši hitro In Andrej Fajt pekovski mojster y loriGi la teatra št S. .. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-maned, poroke itd. Vsa naroČila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za_ veliko-nož priporoča goriške pluce, potice itd. *—m*———9——9 Josip Marmolja v Mlrnu, trg-ovlna na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah kolonijalno blago. Zaloga moke, otrobov prvih mlinov. Potrebščine m čevljarje. Obširna zaloga mavca (škajole) prve vrste. Razna vrtna semena, zelenjave, cvetlic, detelje in trave za umetne, stalne se- nožeti. Posebnost: rfovolznaill prah, ki unlftujo predilnico (las), ki ne škoduje detelji, ampak provzroči, da na istem mestu kjer so je nahajala predilnica detelja Se močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od 2 do 5 kg po zmerni ceni. Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovinii = = brizgalnica li nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečejt in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. I i 129 odlikovarj I ! Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo. Brizgalnice za sadjino drevje z mešalom za mešanico iz bakra in apna tako, da se naje-denkrat na dve cevi brizga, brizgalnice (strcaljke) za sadjino drevje z natanjko namerjeno petrolmešanico, svetllnice na acetllen da se ulove leteči hrošči, hidravlične stiskalnice za vino, stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom, stroje za drobljenje, stiskalnice, čisto nove mline za grozdje, novo priprave proti pcronosporl In za žvopianje, sesalke za vino, cevi za vino, kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo kot zbiralnike (tleuro), mlatllnice, titale (gepel) i. t. d. razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah Ig. Heller, Dunaj, II. Praterslrasse 49. Coiiilnlki zastonj in franko. Dopisuje ne v vseh jezikih. Za birmance! Samo dobr.e ure in j»[o cen srebrne in zlate s 3-letnim pismenim* jamstvom razpošilja najbolj renomirana tvorniška zaloga ur ,,!™!B, Jvai) Ži^DV Dunaj, Mariabitfergsrtel 37. Zahtevajte bogato ilustrovane cenike, ki se pošljejo zastonj in - - j= franko. zzzr: Adolf Fey urar in popravljalnih ir v Gorici, na Travnika 14. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih ur, kakor zlate, srebrne in kovinske žepne ure, stenske, kuhinjske, budilnein potovalne ure v veliki izberi. ______ Velika zaloga ir primernih za biflkištne iarne. Za vsako popravo ali uro pismeno jamstvo. Išče se mladeniča 17—18 let starega za štacuno, veščega slovenskega če mogoče tudi italijanskega ali nemškega jezika. Obrniti se je na Elizo Tance — Prosek pri Trstu. Gorica Gorica Klimaticno zdravišča. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, polegljud-skega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Hotel pri zlatem jelenu. Y uBdello fliie 22. iu v noneileijek rtns 23 maja bode no urtu dopoldanski koncert od 10 V do IZ 12 popoludne Suira oojaška godba. ±± Pstopnina PTOStfl. 105 Ravno ista vožnja in postrežba kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Obio, Illinois, Minnesola, Monfana, Calfornija Ud. toliko višje kolikor je tarifna cena po ?mer?ški železnici; s prizrano najboljšimi parniki družbe Hamburg-Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig — LJubljana, Dunajska cesta 31. Anton Pečenko I Vrtna m.ca 8 — GORICA — Via (Karton 8 [ priporoCa : pristna brnim In črna vina i iz vipavskih, ' f url saških, Dostavna na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstro • ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uioroe. Caaa mmmrmm. Paafraiha paitaaa. LIN1EIT. CAPSICIGBMPOS. Ii RloMorjiv« lekarn* v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ablažojoee mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orlf. steklenicah z našo zaičitno znamko s „81-DBOH" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni Izdelek le tako steklenico, ki je prevideaa s to Richterjeva lekarna „pri zlatei levi" PBA6I. BUzabethgabse Bt,6.pW Dobi «e v lekarni [(iTj1 .Pri ZnHtoji' liHrt lailiir, Tilsli. pj^jj V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na Agenturo Zwilchenbart v Buchsu ali Baslu (Švica) Vožnja čez morje samo 6 dni. !•_ Na vsako vprašanje daje se kretom pošte in brezplačno odgovor in pojasnila. ^1 »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama, Posojila: na vknjižbe po Inventar......... 6 Hiša .......... 7 Vrednostne listine..... 8 Nerealizovani kuponi delnic 9 Nerealizovani kuponi . . . 10 Gotovina koncem leta 1903 K v I Št. 579153 65 1 1 I 23512 45 I 2 1 186159 67 I 3 \ \ 336 j 70 I 4 I 608 07 I 5 1 6689 41 I 6 L 7700 — j \ 240 — I 7 I ( 26 66 8069 : 51 J 812496 j 12 Predmet Deleži........... Dividende obresti...... Hranilne vloge....... Kapital izovane obresti .... Predplačane obresti posojil . Splošna rezerva . K 20000 — Vstopnine . . . » 94-— Čisti dobiček........ 7895 — 1506 20 750055 I 63 28917 j 80 1258 j 30 j 20094 i — 2769 19 R1249fi I 12 V Tolminu, dne 31. decembra 1903. Načelstvo oziroma ravnateljstvo: Andrej Drtouec blagajnik. franc Prešel namestnik. Henrik vitez pl. Ziernfetd knjigovodja. franc Brauničar namestnik. Oskar Gabrščik načelnik. Rajmund Prešel podnačelnik. Rudolf Polenčič tajnik. 3osip Siuec namestnik. Ta račun z glavnimi in pomožnimi knjigami primerjali ter v redu našli. Nadzorstvo, oziroma računski pregledovala: luan buznik. ujudeuil Cazafura predsednik. matija Kenda zapisnikar. Dosip Hlinkon podpredsednik. milan luančič. ..Goriška Tiskarna" A. Gabršček in popis leposlovnih! in poučnih knjig. '} . * S ; Vabilo na občni zbor Mizarske zadruge, ki se vrši dne 5. junija 1904. ob 9. uri zjutraj v zadružnih prostorih v Solkarai. Dnevni red: 1. Čitauje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Porodilo nagelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo k bilanci. 57BdI6eTtevvisokosti kredita. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Volitev 4 nadzornikov. 8 Predlogi in vprašanja članov. Ako bi k občnemu zboru ne prišlo dovoljno število zadružnikov, se skliče za 8 dni nov občni zbor z jednakim vsporedom, ki je sklepčen ne glede na število prisotnih zadružnikov. (& 40.) V Solkanu, dne 18. maja 1904- Nadzorstvo. Rimske toplice u Tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem se odprejo slavnemu občinstvu s prvini junijem 1904. m • Ohranitev zdravega želodca # * obstoji glavno v ohranil«, v pospeševanju in uravnavi prebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. -Seno, iz najbopii in uspešnih zdravibkih zeliSC skrbno priprav jeno, tek vzbujajoča, prebadanje pospešujoCe in lahko odvajajoče d mafe sredstvo, ki ozdravi znane posledico neanu>rn»sti, pogreSke v dleti, prehlajenja ij» nadlOno aaprtoBt, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino in lajša krcovite bolezni je zdravnik« Rosa balzam za zalodac iz lekarne B. Fragner v Pragi. SV3rilO Vsi deli omola imaJ° Poslawno deponirano varst eno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fratjlier, c. kr. dvorni založnik .Pri črnem orlu*, Praga Mala strana na voglu Spornerove ulice t. 203. RazpošUja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 2 56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50 majhna steklenica franko na vse postaje avslro-ogerske monarhije. Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. V Gorici v lekarnah: Cristofoletti, Oliubich, Pontoni in Oironcoli. 1 Josip Rovan Gorica, Rabatišče štev. 20 in 22. Priporoča se gg. gostilničar jam in zasebnikom iz mosta in dežele v svrho cenj. naročil na izborno eksportno marčno pivo Iz prva kranjske ekspertne pivovarne in sladovne T. Frohlich na Vrhniki. Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah podružni zalogi na Goričici pri Rebku« Ob enem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pšeničen in turšči zdrob (Gries) in drobni otrobi. o** Mizarska zadruga ** v Gorici Solkanu Zliizizizzrzzzz vpisana zadruga z omejenim jan stvom zzzzzzzzzzzzzzzz tovarna s strojeviihu obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdelujo najrazličnejša pohištva vseh slogov —------ ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. __„.rr----- Podružnica v Trstu Via di Piazza vecrsila 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Po tovarniških cenah razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor: Za dame: Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove, svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solncnike, bluze, Čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlacnikov, čepic, podloge, sukanec, svilo, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih moderce v vsake Ta vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombazastega blaga. Christofle & CJ=e c. in kr. dvomi založniki Heinriehhof Dunaj I. Opera IMng 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In posodje vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izhera najlepših modelov. ¦Hv-Ilustrovan cenik na zahtevanje.-*waj Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Božjast«, Kdor trpi na božjasli, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlr. Schununen-Apoteke, Frankfnrt a. M Sprejeme zavarovanja človeškega življenja l»o naj raznovrstne] Sih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjgujočimf se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragrl Rezervo! fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kaplUllje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vaaskozl slavansko-nftradao uprav«. Via pojmnll« dajfli aanaralni zastop v Ljubljani, fiegar pisarne so v lastnej baninej hiši Gospodskih ulicah štev. lsa. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenj u je takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.