77 SG 8

ailllki

______


7/4

A

V proslavo

petdesetletnega. TT-lada-nja, ILSTj. “^eličanst-^-a

cesarja Franca Jožefa I.

prirede

abiturijentje obeh e. kr. učiteljišč v Ljubljani

v soboto, dne 16. malega srpana 1898

s sodelovanjem sl. godbe c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27

v »Sokolovi 11  dvorani »Narodnega doma“

SITOSTMI KONCERT

na korist učiteljskemu konviktu.

Dirigent: g. Josip Čerin.

VZPOEED:

1. Dr. Karol Reinecke:  Jubilejska overtura „Res severa est verum gaudium“, za

veliki orkester'; op. 1G6.

2. Slavnostni prolog.

3. Jožef Haydn:  Cesarska pesem, zbor s spremljevanjem orkestra.

4. Anton Nedved:  Dijaška, za moški zbor in tenor-solo.

5. a) Anton hoerstci . Vprašanje, j p esm i za  bariton s spremljevanjem klavirja.
/>) Robert Schumann:  Grenadirja, J

G. a) Josip Drahlovskf:  Jabolko, 1 za  ženski zbor s spremljevanjem

b) Karol Bendi:  Pomlad, dekle razkošnih lic, | klavirja.

7. a) Dr. Anton Dvorak:  Padle so pesmi v dušo mi, | za me g an z ^ or
b) Feliks Mendelssohn-Bartholdy:  Slovo od gozda, i

8. Maks Bruck:  Rimski slavospev, za mešan zbor z orkestrom; op. 19.

Po koncertu prosta zabava in ples.

Začetek ob 8. uri zvečer.

Cene prostorom: Sedež od I. do III. vrste a 1 gld. 50 kr.; sedeži naslednjih vrst
a 1 gld.; galerijski sedeži a 80 kr.; stojišča a 50 kr.

Vstopnice se dobivajo v trafiki gosp. Šešarka, Šelenburgove ulice,
in na večer koncerta pri blagajni,

K obilni udeležbi vabi najuljudneje

od/bor.

Ik

*

mm mm wbb wsb

immmiiiniiimii





W

(g)




Besede zborom.

Cesarska pesem,

I. G. Seidl. — dr. L. Toman.

S

og ohrani, Bog obvari,

Nam cesarja, Avstrijo!

Modro da nam gospodari
S svete vere pomočjo!

Branimo mu krono dedno
Zoper vse sovražnike:

S habsburškim bo tronom vedno
Sreča trdna Avstrije!

In s cesarjem zaročnica,
Jedne misli in krvi,

Vlada milo cesarica,

Polna dušne žlahtnosti.
Kar se more v srečo šteti,
Večni Bog naj podeli
Franc Jožefu, Lizabeti,

Celi hiši habsburški!

0

dmevaj spev modric sinov;

Kar nas s posavskih je poljan,
Kar nas od morja je bregov,
Kar zve nas Drava, Korotan,
Ljubezni bratske ozka vez
Naj združi nas v mogočni jez.

Dijaška.

Alojzij Kokelj.

Domovini posvetimo
Dela svoja in moči,

Z moško roko jo branimo,
Z umom ji jasnimo dni!

Da src ne zruši časa tek,
Roke si stisnimo tesno,

Da zvesti bodemo si v vek,
Prisego čuje naj nebo:

Za dom, pravico, bratov čast
Stojimo tvrdo kakor hrast.

Jabolko.

'L.am za gričem mi ravnica je zelena,
Na ravni je trata s plotom ograjena,
In- v tem vrtu jablana je zasajena,

In na tej jablani so rdeča mi jabolka !
Rdeče se jabolko toči mi po travi,
Moje veselje pa toči se v daljavi.

Pomlad, dekle razkošnih lic.

f-

omlad, dekle razkošnih lic,
V sredo napoti se gredic,
Popje razsiplje, žuri se,

Da je v dišeči cvet razpne.

Da bi pa mogla dlje od tod,
Odklenil sem ji v dušo pot;
Za kar na polji mesta ni,
Naj v duši klije in živi.

Meni tako je, da polja
Strti klas žali v dno srca,
In da, ko cvetje se ospe,
Mi duša v prsih mre.

Zdi se mi, kot da cvetni vrt
Tudi je v duši mi prostrt,

V ponos mi je, da mi skrbno
Še ona skrbi za cvetje to.


Padle so pesni v dušo mi.

^J^adle so pesni v dušo mi,
Slajno objele srce moje,
Kakor objema rosni hlad
Travico nočno po livadah.

Kako vse miglja in se blesti;
Nasladno veje duh pomladni,
Rajno objema radost me,

A druži tuga njej se žalna in jad.

Zrodila luna roso je,

A pesem v duši sama ne ostaja:
Teko mi slast in solza v nji,

In novo jutro se poraja.

0

j doli, oj višine,

Zeleni, lepi gaj,

Veselja, bolečine
Pobožni meni kraj!
Varljivo vedno vre mi
Tam zunaj hrupni svet;

Oj, še enkrat objemi,

Gozd, tvoj me pokoj spet!

Slovo od gozda.

I. pl. Eichendorff. — A. Funtek.

Zapisan v senčnem logu
Spomin je tih o tem,

Kar dviga dušo k Bogu
In kar je ščit ljudem.

Globoko v duši slutim
Besede resne čar,

In vse, kar mislim, čutim,

Moj gozd, vse tvoj je dar!

Rimski slavospev.

Herman Lingg. — A. Funtek.

Oj, skoro te ostavim,
Odidem v tuji svet;
Življenja se odpravim
Viharno igro zret.

A kar usoda hoti,
Spomin mi bo na te
Bodril duha v samoti,
Mladil mi z njim srce!

1

o triumphe! Živi caesar!

Imperator! Triumphator!

Dvanajst te Neptunovih konj pelje
Tod v senci trofej krvavih visoko!

Triumph! Triumph!

Vsi te spremljamo v zboru bahantskem navzgor.
Do svetišča navzgor, kjer boš dar daroval,

Kjer boš sužnje, šotor in barbarski nakit,

Kjer sveta bodeš plen
Nam, sinovom rodu, razdajal.

Ta venec vzprejmi in ovenčaj se ž njim,

Glasno vriskamo ti, ki kraljev nam v Rim
Vodiš zmaganih zbor,

Za taboj že spo, prikovani na voz,

Z diademi v posmeh

Krog ponižane, suženjske glave.

Triumph! Triumph!

Razbita njih moč, zdaj obhaja jih strah.

Še pokriva krvavega boja jih prah,

Na oblekah je kri, na sandalah je prah,


Kot sence spo k stigskemu vhodu. —
Zdrav, caesar, gospod!

O le vrzi jih v boj, vrzi Parte najprej,
Da pograbi jih lev!

Saj je željna krvi
Že arena, ko jo solnce žge!

V nji pa levu budi

Mnog spomin se na libijski lov.

Jo triumphe! Slava, legije!

Svet zmaguje ste ve prehodile,

Lavor glavo naj vam ovije!

Vzeli ste spolije
Britske krvave
In iz Etolije
Slavne zastave.

Slušajoč te orle vaše,

Na sedmere griče naše
Kakor v morje vse vode
Spo bogovi vse zemlje!

Narodna Tiskarna

'J