DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v .posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu ot>jav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 68.	Sreda 21. avgusta 1929.	Leto IV.
Ustvarja se nova delavska zakonodaja.
Haaška posvetovanja vlad.
Za delavstvo v naši državi morda še ni bilo tako važne dobe kakor je sedanja. Vidovdanske ustave in narodne skupščine ni, kjer bi delavski zastopniki povedali svoje želje in zahteve glede na reforme v delavski zakonodaji, ki se imajo izvesti v bodočem polletju.
Res ni parlamenta, ki so ga bivše meščanske stranke zaigrale s svojim nerazumevanjem situacije in ker niso imele drugega v svojih programih kakor zgolj strankarsko borbo in prerivanje okolo vprašanja, kdo bo gospodaril v državi in pljačkal druge dele naroda. Ni se nam torej treba razburjati izaraditega, če smo danes i\a takem stališču, ker so to zakrivili oni, ki so nam vedno bili načelni nasprotniki in katerih politiko smo delavci venomer najodločneje obsojali.
Bivšo narodno skupščino morajo danes nadomestovati delavcem, kadar gre za tako važno vprašanje, kakor je revizija delavske zakonodaje, v prvi vrsti strokovne organizacije in v drugi vrsti delavske zbornice. Delavske zbornice so posredovalke med delojemalci in delodajalci, so pa tudi posredovalke med delavci in oblastnimi organi. Glas, zahteve, predloge delavskih organizacij morajo v današnjih razmerah v smislu zakonitih določb oblasti sprejemati naznanje z isto objektivnostjo in pravicoljub-nostjo, kakor sprejemajo razne delodajalske resolucije, ki so navadno slabše utemeljene v razmerah, kakor zahteve delavcev.
Nobene ovire ni, da delavske organizacije takoj zavzamejo pametno
stališče napram reviziji delavske zakonodaje.
Razprave in resolucije, ki ise bode razpravljalo in sklepalo o njih na shodih in konferencah naj jasno in odločno povedo, kaj je v interesu delavstva in kaj ne. Jugoslavija spada menda vendar med naprednejše in razvitejše države. Zato mora biti tudi socijalna zakonodaja, delavsko varstvo, obrtni red itd. taka, da bo delala državi čast in delavstvu oziroma splošnosti koristila.
'Napačno bi bilo mnenje, da je zakonodaja kdaj premoderna. Zlasti pa danes taka jalova opravičba ne 'bi držala, ker se razvoj ne vrši polagoma, ampak skokoma. Naša država je danes miselno in organizatorično še deloma nekonsolidirana. Toda današnje razmere, ki se v petih ali desetih letih popolnoma izpremene, ne morejo biti merilo pri reviziji zakonov, ker se morajo zakoni ustvarjati v smeri popolnejših, boljših razmer. Tako so na primer nekdanje avstrijske zakone, kakor šolskega, državljanskega itd., sklenili že pred šestdesetimi leti, ki veljajo v meščanski družbi še danes kot najmodernejši.
Isto in še bolj velja to načelo za delavsko zakonodajo, ker je ta važen fundament za zdrav socijalen razvoj in mir 'za vsako meščansko državo.
Glasovi delodajalcev slone dostikrat na ozkosrčnih vidikih brez vpogleda na načela gospodarstva in bodočnosti. Zato je potrebno, da bo delavska zakonodaja ustvarjena za bodočnost, ki bo dajala popolno jamstvo delavstvu za vse neprilike, ki ga srečajo v življenju.
Zopet krvav spopad med heimwehrovci in Schutzbundom v Avstriji.
V Sv. Lovrencu pri Brucku so tamošnji socijalisti v proslavo desetletnice svojega Scliutzbunda sklicali javni shod, na katerem bi imel poročati župan v Brucku Koloman Wa-lisch. Heimvvehrovcem pa to ni bilo prav. Že dolgo so iskali primeren teren, kjer naj bi pokazali svojo moč. Pa so mislili, da je ravno mali Sv. Lovrenc tak kraj. Del svojega »moštva« so koncentrirali pod pretvezo nekih vežb v bližnjih hribih, drugi del pa komandirali v Sv. Lovrenc s parolo: »Walisch ne sme govoriti!« Junaki so zasedli pred napovedano uro prostor, kjer bi se j moral socijalistični shod vršiti: bili i so. kajpak, vsi oborožen5, in so za i vsak slučaj postavili eno strojnico j celo v zvonik tamošnje cerkve. Ko t so socijalisti videli, da so heirmveh-rovci zasedli njihov zborovalni lokal, so sklenili, prirediti shod na javnem trgu. Tu je Koloman Wa!iscii pričel govoriti, grajajoč izzivalno obnašanje heimvvehrovcev. lieiimvchrovci so nato navalili na trg in začeli vsevprek streljati. Naravno, da so navzoči člani Schutzbunda, čeprav so bili v manjšem številu, odgovorili na strele s streli. Razvila se ie krvava bitka kakor na fronti. En socijah-stični delavec je obležal mrtev, 62 oseb .ie bilo lažje ranjenih, 12 pa tež-. ko. Od teh sta medtem dva umrla v bolnici v Brucku, kamor so bil. ranjenci po spopadu pripeljani. Besni napad heirmvehrovcev je do si<ra]-nosti razburil vse delavstvo. Na Dunaju je sklicano za danes zborovanje delavskih zaupnikov, ki bo sklepalo o nadaljni akciji avstrijskega prole tarijata.
Štiri države, Francija, Italija, Belgija in Japonska so poslale Snowde-nu sporočilo, da del svojih zahtev iz reparacij prepuste Angliji. Italija je pa odklonila vsakršen popust. Sno\vden je ponudbo odklonil kot smešno, češ, da ne gre za kako miloščino, ampak za pravico in zktsti za to tudi, ker so male države oškodovane. Pristavil pa je, naj stavijo nove predloge, o katerih bi bilo mo- ; goče razpravljati.	1
Z ozirom na to Snowdenovo izjavo, so prizadete države po predsedniku haaške konference Belgijcu _ Jasperju predlagale, da naj bi se se- i stavila komisija strokovnjakov, ki naj bi preštudirala finančno stran Youngovega plačilnega ključa, oziroma ga revidirala, če so v njem pomote, ki stvarno ne odgovarjajo številkam. V novi komisiji ne sme biti niti eden član komisije, ki so izdelali ključ k Youngovemu načrtu.
Snowden je ta predlog sprejel ter s tem omogočil nadaljnji razgovor o svojih zahtevah in predlogih.
Evropsko meščansko časopisje piše o haaški konferenci večinoma jako nervozno. Prej sovražno kakor prijazno in z nezaupanjem.
Mi smo pa mnenja, da bo haaška konferenca vsekakor uspela, ker jo k temu silijo razmere, ki izvirajo^ iz verzajlske mirovne pogodbe. Haaška
konferenca bo sankcijonirana tudi po Društvu narodov. Haaška konferenca je mednarodni forum, ki bo državam mednarodno pravno pravico do reparacij in vojne odškodnine utrdil, zato ne moremo verovati, da bi konferenca potekla brez uspeha, ki ga od nje pričakujejo udeležene države. To je imperativ, ki razne države sili k temu, da poslušajo, njim nekoliko neprijetne besede angleškega delavskega ministra Snovvdena.
Jako verjetno je, da se bo haaška konferenca za nekaj časa odgodila zaradi posvetovanj pododborov in komisij ter zaradi seje Zveze narodov, toda končni zaključki konference so najbolj v interesu onih držav, ki bodo vlekle milijone iz vojnega tributa.
Na haaški konferenci se večkrat omenja tudi Panevropa. Panevropa se na haaški konferenci ne bo reševala. Največ interesa na njej čutita Francija in Nemčija (oziroma nje politiki), prva, ker želi v Pan-evropi imeti vodilni vpliv, druga pa pričakuje vsaj odlično sodelovanje. Druge in male države molče o tem vprašanju razen Italije, ki je Pan-evropi nasprotna iz egoističnih nagibov.
Vi Evropi bi danes bila mogoča le skupna carinska politika in suk-cesivna uvedba enotne valute.
Avstrijski heimvvehrovci delajo točno tako, kakor svoje dni italijanski fašisti. Denar dobivajo od vele-industrijcev in agrarnih veleposesti nikov in hišnih posestnikov. S tem denarjem vzdržujejo svoje tolpe, ki se ne tepejo iz prepričanja, marveč zato, ker so plačane. Je to večinoma takozvani lumpenproletarijat.
Vlada, ki vse to vidi, nič ne ukrene. Točno, kakor leta 1920 italijanska vlada. Skrivoma sc češče še celo podpira heimwehrovce.
Italijanski primer bi pa moral tudi avstrijskemu meščanstvu pokazati opasnost položaja. Italijanski fašisti niso samo ubili delavsko gibanje v Italiji, razgnali so tudi italijansko meščanstvo in upropastili državne finance. Čudno slepa je buržuazija v svojem besnem nasprotovanju slehernemu delavskemu gibanju.
Avstrijski proletarijat je pa premočan. da bi se dal premagati po heimwehrovcih. Zato moramo računati z energičnimi protiukrepi s strani delavstva in z nadaljevanjem borbe._________________________________
Proti »Heimwehru« v Avstriji objavlja angleški list »Manchester Guardian« daljši članek, v katere01 pravi, da grozi v Avstriji meščanska vojna, ki je nevarna, ter očita sedanjemu kanclerju dr. Streermvitzn popustljivost. O razmerah piše tudi »Daily Tclegraph«. Oba lista pravita, da bi morali biti hvaležni narodu (v prvi vrsti soc. demokratom), da je postala Avstrija središče demokracije. Sedaj bi bila samo lahko-mišljenost in pospeševanje reakcije, -če se bo pustilo, da stvar dozori do najhujšega.
Pilsudski
Na Poljskem traja že par let borba med pristaši predsednika republike in socijalistično stranko. Pilsudski in njegovi somišljeniki so bili sicer v stranki, toda predvsem naci-jonalistično orientirani. Politični boj se je pa vršil proti nacijonalnim demokratom. Levičarske stranke socijalisti in radikalna kmetiška stranka sta Pilsudskega podprli leta 1926 v nadi, da je v resnici napreden in socijalen človek. Tako je postal predsednik republike.
Kmalu nato pa se je Pilsudskijevo krilo odcepilo od socijalistične stranke ter se imenovalo »Poljska socialistična revolucionarna stranka«. Predsednik vlade Moraczew-ski je izdal tudi svoj list »Po-zedswiet« in pet poslancev je zvabil s seboj, dočim je večina ostala zbrana okoli svojega glasila i»Rabotnik«. S tem se je pričel 'boj med obema frakcijama, dočim se je bavila Pil-sudskijeva grupa s politično borbo, s katero naj vse druge stranke raz-žene, sč je večina okoli »Robotnika« postavila na izključno delavsko stališče. Vendar se je ta borba vršila bolj v mejah časopisja.
Leta 1928 so bile zopet volitve. Pristaši Pilsudskega, ki so v rvladi, so sicer zmagali pri volitvah, vendar sta pa izšli iz volitev močni tudi socijalistična stranka in radikalna kmetska stranka.
in Poljska.
Pilsudski in izvrševalci pjegove politike so sedaj še le pokazali pravo lice. Kakor so razbili nacijonalno demokratsko stranko, tako so se namenili razbiti tudi socijalistično stranko na prav brutalen način. Pilsudski nastopa neobzirno celo proti parlamentu in prav tak neobziren človek je minister dela, ober&t Postov, kateremu so podrejene d'elav-sko-varstvene, socijalne in gospodarske organizacije.
Po vseh teh zavodih, ki so last delavstva in v katerih sodelujejo od delavstva izvoljeni funkcijonarji, je pričel preganjati vse one ljudi, o katerih se sumi, da niso pristaši Pilsudskega in njegovega strankarskega kroga. V tem' početju tiči nezakonitost, tiči kruta borba, s katero naj se razbije poljsko socijalistično gi-! banje. Kakor prej nacijonalne demo-j krate, tako hoče sedaj uničiti Pil-i sudski in njegova struja socijalistič-1 no gibanje na Poljskem, v katerem je ! sam deloval, pa ga nikdar razumel ! ni,
Poljski socijalisti se 'torej nahajajo | v težkem položaju. Zmota, ki jo dela j poljski režim v zgodovini, bo poljski narod, ki ga socijalne razmere uče i življenja, z lahkoto in pogumom pre-I bolel. Duha ni mogoče zatreti, ovi-ran razvoj še ni nikdar rodil dobrih j posledic, ker je razvoj, napredek naravno svojstvo človeške družbe.
Kje je krivda, da se morajo ljudje seliti, ne moremo danes odgovoriti, lahko pa povemo svoje stališče kot delavci in z ozirom na narodno gospodarstvo. Delavsko stališče v tem vprašanju mora biti to-le:
1. Delavstvo naj se naseljuje z dovoljenjem organizacij v dotičnem kraju ali deželi, kjer primanjkuje delavcev.
2. S podjetji naj se napravijo mezdne in službene pogodbe, ki jih
O emigraciji.
odobre pristojne oblasti in delavske organizacije.
3.. Nuditi se mora naseljenemu delavstvu možnost človeku primernega življenja, da se ne zanemari in propade.
4. Mezde morajo biti boljše kakor so doma v primeri z življenskim standardom, to je v razmerju z dra-ginjskimi in valutarnimi razmerami.
5. Zajamčeno mora biti delavcem zavarovanje v taki obliki, da ne pa-
dajo potem, ko _ so ponesrečili ali . obnemogli, domovinskim občinam , ali pa javni miloščini v breme, ker \ je to poniževalno zanje.
Ob sebi je pa umevno, da je tam. j kjer je preobljudenost, kjer ni po-gojev ali volje za dvig gospodarstva, edini izhod izseljevanje, toda tudi tedaj ob pogojih, ki odgovarjajo modernim nazorom in potrebam.
Da se mora pri nas delavstvo seliti, je krivo dejstvo, da so pri nas plače tako slabe, je vzrok v nesmo-trenem gospodarstvu deloma, deloma pa tudi v oderuški psihi podjetništva. Le poglejte v valorizacijske in druge račune jugoslovanskih obratov.
Brezvestno zatiranje in izkoriščanje delavcev.
Ves delavski tisk v naši državi polni dneve in leta svoje predale z žalostnimi ilustracijami bede in siromaštva, v katerih živi in se vsak dani bori z njimi naš delavski razred.
V tej bedi proapadajo danes vsi delavci, toda največ pa še nekvalificirani, preprosti delavci, ki so tudi najmanj zaščiteni.
Kako žive ti delavci, zaposleni po raznih krajih države, se najbolje more posneti iz tega primera:
V Mokri gori, ki se nahaja tam pod Šagran-planino, nedaleč od Užic. kjer se gradi pot Šargan-Vardište. je zaposlenih pri podjetju »Šcmat« ; nekaj stotin delavcev. Njih največji zaslužek znaša na dan 35 dinarjev. ; ali povprečno 20—25 dinarjev. Dela j se nad osem ur na dan.
Ker je pa gradnja te poti zvezana zi jako težkim odpravljanjem ovir in je teren kamenit, se dogajajo često tudi nezgode. Tako so se v tem podjetju pripetile skoro v enem tednu štiri težje nezgode. Enemu delavcu sta bili zlomljeni obe roki; drugemu delavcu, ki še nima niti štirinajst let. je zlomljena noga, ki bo morala biti po izjavi zdravnika odrezana; tretjega je povozil vagonček m je v nekoliko urah umrl itd.
Kar je najžalostneje pri teh nezgodah, je to, da zanje m nihče odgovoren, niti se delavcem ne daje nikakršna odškodnina. Namesto tega se jim pogostoma še trga krvavi zaslužek.
Ali je kje kdo, ki bi se pobrigal za te sužnje?	Po »Kadn. Nov.«
Višina mesde in ktipna zmožnost.
Znani amerikanski mirovni apostol in veleindustrijec Edvard A. Fi-lenc je imel na berlinskem kongresu za svetovno reklamo govor z naslovom: »Reklama je pot k svetovnemu napredku.« V tem svojem govoru je rekel:
»V minulih časih so podjetniki koprneli za vsako priliko, da znižajo mezde svojim nameščencem. Ni pa tako danes! Poučen primer za pravilnost višjih mezd so nam dale minulo zimo Zedinjene države. Naku-pičila se je cela vrsta različnih vzrokov. ki so imeli za posledico precejšnjo nezaposlenost — v nekaterih
državah tako veliko in resno, kakor v letih velike poslovne depresije 1520 —1921. Leta 1920 so delodajalci izrabili situacijo, da so zniževali plače, in sicer tako občutno kakor v deželi še nikdar. Sedem let pozneje se je pa to stališče popolnoma izpreme-nilo; zakaj v letih nezaposlenosti 1927 in 1928, ni nihče v deželi poizkušal zniževati mezde. Amerikanski podjetnik se je med tem izučil, da pomeni zmanjšanje kupne zmožnosti njegovih nameščencev popolnoma enako, kakor če bi si hotel odrezati svoj lastni nos. da bi razjezil svoj obraz.
Iz boja s tovarnarjem Derwuschkom,
Zopet obsojen, ker je žalil delavce.
Našim čitateljem je že znano iz poročil o številnih procesih med delavci in tovarnarjem opekarne Francem Dervvusch-kom iz Lajteršberga pri Mariboru, kake težke boje imajo tamošnji delavci s svojim delodajalcem.
Dokler se delavstvo ni zavedlo svojih pravic in dolžnosti napram sebi in rodbini, je bil v tej tovarni mir. Odkar pa so se začeli delavci strokovno organizirati, v Laj-teršberški opekarni ni več miru. Tovarnar Franc Dervvuschek namreč ne trpi nikake organizacije in pade pri njem v nemilost vsak delavski zaupnik, ki mora vršiti ta neljubi posel, da prednaša tovarnarju pritožbe, ki jih ima delavstvo dan na dan v tej tovarni radi prikrajšanja mezd, neplačila nadur, zaposlitve žensk, znižavanja mezd, nehigijenskih stanovanj itd.
Največji trn v peti pa sta postala tekom zadnjih let gospodu Derwuschku de-
lavska zaupnika Alojz Došler in Fran§ Kraner ter Leopold Purgaj. Potem ko je ob koncu lanske sezone izdal Dervvuschek pravi »manifest« svojemu delavstvu, v, katerem izjavlja, da ne trpi nobene organizacije v svojem obratu in da bo on sam •delavcem ustanovil organizacijo, je ob novem letu gornje tri delavske zaupnike odpustil iz službe. Zaupnika Došler in Kraner pa sta se proti odpustu pritožila in tista pritožba še danes ni rešena. Ker sta smatrala Kraner in Došler, da je bil ta odpust v smislu zakona o delavskih zaupnikih nezakonit, tudi nista hotela zapustiti naturalnega stanovanja pri Dervvuschku in je zato slednji vložil proti njima tožbe na izpraznitev stanovanja. Tudi tem tožbam sta se zaupnika uprla in pravdi še nista rešeni. To je seveda tovarnarja Dervvuschka še bolj jezilo, da ne more spraviti neljubih delavskih zaupnikov čez noč iz stanovanja v svoji hiši. Dervvuschek je radi tega zaupnikoma prekinil električno razsvetljavo.
Prejel pa je zato tožbe radi motenja posesti in bil tudi obsojen, da mora napeljavo zopet vzpostaviti in plačati stroške.
Nove tožbe radi štrajka.
Ko je v poletju radi nizkih mezd izbruhnil štrajk pri Dervvuschku, je slednji zopet dolžil Došlerja, Kranerja in Purgaja, da so oni nahujskali delavce k štrajku in je Purgaja še povrh tega žalil z grdo psovko »Hundianer«, t. j. pes. To pač najbolj kaže, kakšno izobrazbo in srce ima tovarnar Dervvuschek. Leopolda Purgaja, ki je rojen Slovenec iz Svečine pri Mariboru, pa je po prevratu optiral za Avstrijo, ker je dolgo let služboval v Grazu, je Dervvuschek, čeprav je sam Nemec iz Graza, ovadil pri sreskem poglavarstvu, da je inozemec in zahteval, da ga izženejo. Nemcu Derv/usch-ku se je sicer posrečilo, da je naša upravna oblast izgnala Slovenca Purgaja v Nemško Avstrijo, toda Dervvuschek ni mogel preprečiti, da ne bi mogel Purgaj še iz Graza vložiti tožbo proti Dervvuschku. in tako se je moral Dervvuschek minuli petek zopet zagovarjati pred okrajnim sodiščem v Mariboru radi žaljenja časti Leopolda Purgaja iz Graza, Alojza Došlerja in Franca Kranerja iz Lajteršberga pri Mariboru. Tovarnar se sicer nahaja v avstrijskem letovišču Gasteinu in ga je zastopal njegov zagovornik.
Zastopnik tožiteljev, delavskih zaupnikov, dr. Reisman, je pri razpravi povdaril, da je bil Dervvuschek šele nedavno obsojen
na 5000 Din kazni, ker je žalii Došlerja in Kranerja. Če naj kazen za novo težko ža-ltev Dervvuschka poboljša in tako kazen doseže svoj pravi namen, je neobhodno potrebno, da sodišče naloži sedaj Dervvuschku zaporno kazen, da bo tudi on: vedel ceniti v našem delavcu človeško dostojanstvo. Zaslišane priče so potrdile žalitve in vse izjavile, da tožitelji niso prav nikogar hi/j-skali, ampak je nastal štrajk pri Dervvuschku le radi tega, ker delavci z nizkimi mezdami enostavno niso mogli več živeti.
Sodnik je razglasil sodbo, da obsoja tovarnarja Dervvuschka zaenkrat še z denarno globo 4000 Din, ker upošteva, da je obsojeni zelo razburljive narave, v plačilo sodnih taks in pravdnih stroškov. Obsodbo so gospodu Dervvuschku takoj brzojavili v Gastein.
*
' Tako so delavski zaupniki zopet izvo-jevali zadoščenje svoji žaljeni časti napram Dervvuschku pred sodiščem. Vsi procesi z Dervvuschkom so delavske vrste v Lajterš-bergu še bolj strnili in utrdili, ker so ti največji trpini uvideli, da je njihova obramba zavarovana le v strokovni organizaciji, brez katere bi bili popolnoma brez moči in izročeni na milost in nemilost delodajalcev. Delavci drugih obratov si naj vzamejo svoje tovariše iz Lajteršberga za vzgled, naj bodo povsod tako enotni, eden za vse, vsi za enega, pa bo preganjanju in trpljenju marsikje kmalu konec.
Dnevne
Pogajanja med Anglijo in Rusijo za priznanje in diplomatske stike.
Ruski poslanik v Kovnu je naprosil litvansko vlado, da posreduje pri Angliji v svrho pogajanj med Anglijo in Rusijo.
Snotvden odklanja predlog med-zavezniških sil na haaški konferenci vlad. Spor zaradi zahtev Anglije še ni poravnan. Štiri upniške sile so stavile Angliji predlog, da si ji da del zahtevka iz nevarovanih obvez. Anglija pa predlog odklanja, češ, da malih držav ne mara oškodovati. Na zahteve Anglije bi pristali Belgija in Francija, odločno se pa upira Italija ter je baje sam Mussolini rekel, da bi, če bi dajal koncesije angleški delavski vladi, trpel njegov državni prestiž v Italiji. Italija dobi vendar razmeroma preveliko vojno odškodnino. Francoski* belgijski, italijanski irt japonski delegati bodo poslali Srtovvdenu novo noto, v kateri bodo utemeljevali svoje stališče glede stavljenih predlogov, o katerih je Snowden rekel, da so smešni in ne zadovoljujejo angleških zahtev. Veliko moralno vrednost ima angleško stališče zaraditega, ker Anglija odklanja prejemke iz reparacij, ki bi se odtegnili malim državam.
Rusija in Kitajska. Med Rusijo in Kitajsko še vedno ni sporazuma. Niti do pogajanj ni prišlo, pač pa se ob obeh straneh sporne železnice vrše manjše borbe. Vojna utegne Izbruhniti brez vojne napovedi. Kitajska se pripravlja na vojno kakor Rusija. Kitajska je poslala na mejo
60.000	mož vojske ter najela večje vojno posojilo. Ruske podanike na
novice.
Kitajskem spravlja vlada v koncentracijske tabore. Ruse zlasti razburja dejstvo* da se na kitajski strani bore proti Rusiji tudi beli gardisti, ki bi utegnili ustanoviti v Sibiriji novo državo, če bi Rusija podlegla. Tak namen imajo. — Pripomniti moramo, da imamo Društvo narodov. Kellogov mirovni pakt, haaško razsodišče in vendar naj bo vojna? Da. da; na Kitajskem so drugačni interesi! Tam je šele treba vojne, da bo dana podlaga za diktat svetovnih velesil.
Belogardijci in Kitajci so znova vpadli na rusko mejo pri Poltarsko-jem in obkolili postajo, ki leži tri kilometre od meje. Obkoljeni ruski posadki je prihitel na pomoč ruski vojaški odred, nakar so bili obkolje-valci prepodeni.
Ogromna stavka tekstilnih delavcev na Angleškem, o kateri smo svoj čas poročali; se bliža svojemu koncu, ker se je s posredovanjem delavske vlade dosegel sporazum.
200.000	predilničarjev v Kalkuti že dalj čaSa stavka. Vzrok soci-jalna in nacijonalna nasprotja. Gospodarska škoda je na obeh straneh radi stavke velika.
Konec stoprocentnih nacionalistov v Nemčiji. Kot poročajo iz Berlina, se bo Hitlerjeva narodno-soci-jalistična stranka v Nemčiji radi pomanjkanja sredstev razpustila ter spojila z nemškimi nacijonalci. Hu-genberg, vodja nacijonalcev, je stavil Hitlerju tozadevno ultimatum. češ, da nima smisla, da narodni so-cijalci sitnarijo po industriji in je bolj pametno, če se »Hackenkreuzlerji«.
Bralko Kreft:
Čiovek mrtvaških lobanj.
Kronika raztrganih duš.	133
Jaz ne verujem v ničesar več. V meni se je zbudil ponos hlapca, in zato sem postal vagabund, ■izdajalec, ker sem videl, da tudi gospodarji ne vidijo, ne čutijo nič svetega v življenju.
Zakaj sem postal tak, boš 'vprašala? To je zanimivo in zelo romantično mogoče. Da Ti povem: en sam glas sredi okrvavljene ceste v Trbovljah mi je odprl oči, en sam glas kruljavega človeka je vzbudil v meni ponos vagabunda ... In jaz Ti povem, da si upam pogledati mirno v oči vsakomur, tudi Tvojemu šefu, ki Te je kupil in ki ni nič drugega kot lepo oblečen goljuf... Tako daleč verujem zamazancem iz tvornic — rudnikov, dalje ne, dalje je spet samoprevara, laž, beg pred resničnim življenjem, Vsaka se upira, vsakdo toži, ki je ponižan. Ko pa je gospod, bogat gospodar, pa ni več tožbe zanj, ni ne milosti, ne morale, zakaj takrat spozna kratkost življenja in po denarju in uživanju ga samo ceni...
In če boš mogoče slišala, da je neki S. V. postal renegat-fašist, nič se ne .začudi, ker vse je denar in za dober denar človek človeka pobija, ne da ga ne bi izdal...«
štefi ni razumela pisma. Vrtelo se ji je, ko ga je prebrala. Zato ga je vrgla v peč in nikomur ni izdala ničesar, Samo eno ji je bilo jasno: da je Stane postal fašist... razumela pa ni, zakaj... Preučeno je bilo za njene tipkarske možgane.
Prve novice o spopadu so gnale ljudi na kolodvor, kjer so čakali vrnitve domačih Orjunašev. Leo in Franček, ki dolgo časa nista hotela verjeti, sta r.a kolodvoru pograbila Petka. V razburjenosti jima je razložil vse do podrobnosti. Brez vezi je pripovedoval in obljubil, da bo napravil poročilo v nemškem delavskem listu,
»Sedaj vidite, gospod Vuk, da z vašo idejo pasivne resistence ni nič. Kri odločuje povsod. Človeška kri. Svetovna vojna je prepojena s hudourniki človeške krvi, po tovarnah, rudnikih, povsod se pehajo miljoni in umirajo dan za dnem v bedi in obupni borbi za vsakdanji kruh. Kruh — to je vse, gospod Vuk in dokler ne daste ljudem kruha, nikar ne pridigajte o lepoti duše in življenja. Tako dolgo je vse zastonj. Samo borba, neusmiljena borba je danes. Razred proti razredu, mostu ni mogoče napraviti. Vem, da vam je težko to sprejeti v svojo mlado, zasanjano dušo, toda rečem vam, če boste šli v življenje z isto odkritosrčno in čisto dušo, kot ste dosedaj iskali resnice v evan-geljih in pri bogu, boste prišli do tega mojega 'prepričanja in ne boste verovali več ne evangelijem ne bogu, ki ga ni. Samo človek je trpinčena žival, ki si je sama ustvarila tako življenje. Zato ne gre pokončavati posameznika, izato ®e ne doseže nič s samozatejevanjem, ker posameznik ®e izgubi v vrtincu današnjega življenja. Vidite, življenje — je treba spremeniti, osnove današnje družbe je treba izpodkopati in potem bdrno lahko delali naprej ... Vse je ustvaril človek, vse je njegovo delo in zato more in mora tudi to spremeniti, kar je za večino protičloveško.,, Kaij pomaga napadati posameznika, profesorja ali ravnatelja? Rlas, tudi to
je 'treba, toda to še ne vodi do spremembe, do rešitve. Ali ni tak degeneriranec samo plod teh razmer, tega življenja? Toda to spoznanje še ne izključuje borbe, ne opravičuje ga, dokler je na drugi strani barikad. Te' - brani sistem, btani reakcijo, brani barbars' . _	• neizprosna borba se že
danes vodi med obe::.a in kri bo še tekla v potokih. Nič ne obžalujem žrtev, ki so padle tam doli, ker so morale pasti. Rrez žrtev ni borbe ni osvo-•btjenja. Ali nisem tega povedal že v ,Žrtvah’...«
Leo je skušal ugovarjati, toda ni bilo mogoče. Petek je bil v zanosu in vsako besedo njegovo je razblinil do drobovja in mu dokazoval svoje. Ko sta ostala, s Frančekom .sama na cesti, nista vedela, kaj naj rečeta k vsemu temu. Nista si upala povedati naravnost, da čutita z rudarji, ker to je bilo nekaj novega. Prenaglo je prišlo vse 'to za oba, toda bolj za. Leona, ki je bil ves čas strasten vernik čistega evangelja Kristovega, propovednik tol-stojanskokrščanskega gesla: ne protrvi se zlu s silo. In sedaj so padle žrtve tam doli in Petek je prišel 'ter pomagal rušiti v njem to, kar si je sam zgradil, kar ga je držalo pri življenju. Obupna praznota se je spet začela odpirati v njem, zevala je že vanj kot takrat, ko se je v goricah opil, ko se je vračal iz brivnice. Spet se je spomnil majorja in potepuha in po Petku se mu je režal njegov obraz iz teme ... »Ali ti nisem dejal že 'takrat, da ni boga ...« »(Ne, ne! Tako ne smem misliti — to bi bil samomor ... Na Sonjo bom mislil in pozabil bom na ta trenutni dvom. Jutri ji moram pisati. Natančen razpored najinega izleta ji moram poslati. In v soboto zjutraj greva na pot...«
kar naeijonalcem pridružijo, sicer ne dobe od podjetnikov več podpore. Hitler se bo sicer vdal, vendar pa naglasa, da so imeli narodni socijal-ci ravno za industrijo pomen, ker so delavstvo držali pri svoji »štangi«, da ni uhajalo k rdečkarjem. Tudi pri nas se je enako zgodilo, da so šli nar. soc. k narodnim demokratom.
Vladna kriza na Grškem? Grška vlada je že delj časa v krizi. Veni-zelos namerava baje svojo vlado rekonstruirati in sicer tako, da bi se tri ministrstva spojila v eno, v novo vlado pa bi vstopil tudi Kondi-lis, ki je bil doslej v opoziciji in s katerim je baje Venizelos v to svrho že konferiral v Parizu. Venizelos bo pa v vsakem slučaju ostal še nadalje na čelu vlade.
Nepovabljeni gost na haaški konferenci. Na haaško konferenco se je prikradel bivši nemški princ Jurij Sachsen-Meiningen ter tajnika potegnil, češ, da je on eden nemških delegatov, nakar mu je bila izstavljena legitimacija ter je na ta način mogel princ prisostvovati politični seji. Šele naknadno se je ugotovilo, kdo je ta nepovabljeni gost, nakar se mu je legitimacijo odvzelo. Princi si pač ne morejo predstavljati, da bi ne šlo brez njih na svetu.
Kako izvajajo v Nemčiji zaščito delavcev. Nemški izseljeniški uradi delajo vedno sporazumno s strokovnimi organizacijami.- Kadar primanjkuje delavcev, to je. kadar ni nezaposlenih, dovoljujejo vselitev tujih delavcev po pogojih in pogodbi, ki se napravlja sporazumno z delavskimi organizacijami. V slučaju, da so doma nezaposleni delavci, na dela sploh ne posredujejo tujcem. Pri nas se v tem oziru preveč veruje podjetnikom. ki kljub veliki nezaposlenosti domačih delavcev uvažajo vedno nove »specijaliste«. Beseda »specija-list« namreč marsikomur pr! nas preveč imponira.
Proti plinski vojni. Mednarodni odbor »Rdečega križa« v Ženevi je razpisal natečaj za najboljše sredstvo v obrambi proti kemični vojni; zlasti da se ugotovi učinek takozva-nega Yperita. Nagrada za najboljši predlog znaša 10.000 švicarskih frankov. Predlogi naj se vpošljejo do konca leta 1930.
Rudniška eksplozija. Na rudniku »Hildebrand« pri Katovicah na češkem se je v globini 700 m vnel plin in povzročil strašno eksplozijo. Do sedaj so iz ruševin izvlekli 3 mrtve. 3 pa strašno ožgane. V nekem rovu se nahaja 13 rudarjev zasutih, katere skušajo odkopati.
Otroška republika. Na polotoku Nemedy pri Andernachu v Nemčiji se nahaja letni tabor 2000 socialističnih »Rdečih sokoličev« obojega spola, v starosti od 8 do 14 let. Otroci imajo popolno samoupravo; izvolijo si iz svoje srede takozvani parlament; ta je med drugim določil, da mora od 9. zvečer vladati v taborišču mir, od 10. dalje pa mora v šotorih vse počivati. Za red jamči med taborniki prostovoljna disciplina. Kazni ne poznajo; prestopki se obravnavajo v javnih diskusijah. Resnejši prestopek se jc dogodil samo enkrat, ko je nek deček zaklical na svojo tovarišico neko nedostojno besedo. Radi tega je bil soglasno obsojen, da mora zapustiti taborišče. Kljub temu, da živi tukaj na stotine dečkov in deklic skupaj, se je tak slučaj zgodil samo enkrat. Tu vlada popolna enakopravnost, ki se izraža tudi v obleki; dečki kakor deklice nosijo samo običajne kroje »rdečih sokoličev«, ali pa kopalne oblekce. Tudi umivajo se skupno. Kak meščanski moralist bi se mogoče prijel za glavo, če bi slišal, da živita tukaj oba spola skupaj svobodno, vendar se lahko sam prepriča, da za njegova sumničenja ni niti najmanj povoda. Tu vlada samo čisto tovarištvo, ki je mogoče samo zato, ker živi ta mladina gotovi ideji. Čuti se kot zastopnico te nove Ideje, kakor tudi njena braniteljica, če treba vstane tudi kot en mož v brambo svojega tabora. V to taborišče se ne sprejme nihče, ki ni napravil že več daljših izletov skupno z »rdečimi sokoliči« in ki se ni že vsaj trikrat udeležil njihovega taborjenja.
Viljem II., bivši nemški cesar, ki živi v pregnanstvu1 na Holandskem v gradu Doornu, se sme povrniti v Nemčijo, ker je zakon o zaščiti države odpravljen. Notranji minister Severing pravi, da mu državna vlada ne more zabraniti naselitve, ker je nemški državljan, da pa tudi ne bo z njegovo naselitvijo v Nemčiji republika prav nič ogrožana, ker je nemški narod danes po veliki večini republikanski. Želeti pa ni, da bi se Viljem naselil v Nemčiji.
Strašna povodenj v Indiji. V gorovju 5000 m visoko je nastalo med ledeniki veliko jezero. V njem je bilo do 120 milijonov ton vode. Ko je ledeni jez popustil, se je vlila voda v dolino in poplavila večje in manjše kraje. Reka Ind je narasla v eni uri za 15 metrov. Oblasti so opozorile prebivalstvo na nevarnost in izpraznile prebivališča, vendar je potonilo nad 2000 ljudi.
*
Rudarje hočejo dati pod kuratelo.
Trgovci iz rudarskih krajev so vložili spomenico pri trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, Žveza trgovskih gremijev pa jo je poslala ministrstvu za šume in rude, v kateri zahtevajo, da naj se sprejme v rudarski zakon, da je zaslužek rudarja v vsakem ‘slučaju zarubljiv do ene tretjine. Trgovci namreč pravijo, da rudarji nalašč delajo dolgove, ker ivedo, da se jih ne more iztožiti. Zveza gremijev trgovcev jc opozorila na to tudi hrvaške in srbske gremije. — Razumemo, Trgovec prodaja blago zaito, da ga mu kupec plača. Temu torej ne moremo ugovarjati. Vemo pa, da državljanski zakoni čuvajo trgovce enako kakor druge sloje in da je poniževalno, če se napravi zakon, ki ima drugo mero za delavca kakor za druge državljane. Predlagana določba pomeni zopet novo izjemno zakonito določbo, ki je naperjena proti manj zaščitenemu delavcu. Vse take izjemne določbe proti enemu delu državljanov pomenijo razredno zakonodajo močnejšega.
Kdo je veleposestnik. Ministrstvo za poljedelstvo je izdalo pojasnilo, da se more smatrati za veleposestnika lastnik, ki ima najmanj 50 hektarov zemlje.
Bogato premogovno žilo so odkrili v južni Srbiji v kraju Peč. Obratovati prične v najkrajšem času; premog bo dobrodošel zlasti južnosrb-skemu gospodarstvu.
Nova tvomica cementa v Dalmaciji. Neka belgijska industrijska skupina namerava postaviti v Sučurcu pri Splitu novo tovarno cementa z veliko dnevno kapaciteto. To bi bila največja tovarna cementa v državi. Dotična belgijska skupina bi vložila v to podjetje nad 100 milijonov dinarjev.
Strašne reči! Nedeljski »Slovenec« poroča iz Maribora svojim pobožnim bravcem strašne stvari: Neki bivši železniški uradnik je v Mariboru umrl. »Slovenec« pravi: »In ker je bil svobodomislec, se je moral zavezati, da se bo dal po smrti sežgati. Vslcd tega ga je mariborski pogrebni zavod odpremil v dunajski krematorij.« Da, to je pa res strašno! In marsikatera rahločutna Marijina devičica se je gotovo stresla od groze, ko je to čitala. Toda stokrat bolj strašno je bilo sežiganje onih živih mrličev, ki so jih dali »sveti« možje, pred smrtjo v ognju, strašno trpinčiti, nakar so jih postavili na grmado. O tem ne poroča katoliški »Slovenec«. Velik strah pa imajo pri »Slovencu« pred krematoriji!
Porod štirih otrok. V ljubljanski bolnici je te dni porodila ključavničarjeva žena Terezija Gorenc iz Mengša četvorčke, dva dečka in dve deklici. Rodbina ima že šest o-trok (eden je pa umrl) in ta blagoslov je povišal število na deset.
Nezgoda v tovarni »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani. Triindvajsetletno Marijo Markič iz Male Loke pri Ihanu je zgrabil med delom stroj za desno roko in ji odtrgal prste. V tej tovarni bi bilo treba prav posebno gledati na varnostne naprave pri strojih in pa tudi še posebej ponov-
no poučevati in opozarjati delavstvo glede ravnanja s stroji.
Ljubljanski velesejem priredi od 31. avgusta do 9. septembra 1929 kulturno in gospodarsko razstavo »Ljubljana v jeseni«. Ta vsakoletna prireditev je zelo priljubljena, kar dokazuje velik obisk iz cele države. Program razstavo: 1. Kmetijski sejem (mleko in mlečni izdelki, vino v sodih in buteljkah, med, grozdje).
2.	Vrtnarska razstava. 3. Razstava društva Zoo (razstavljene sp vse živali, ki žive v prosti naravi naših krajev). 4. Zadružna razstava. 5. Higi-jenska razstava. 6. Razstava pohištva in stanovanjske opreme. 7. Razstava domače obrti. 8. Velika razstava kmetijskih strojev in orodja. 9. Razstava industrijskih in obrtnih izdelkov. 10. Zabavišče (izbrana vina in jestvine domačih živilskih obratov, strelišča, autodrom, hipodrom. Liliputanci, Črnci, variete, zrcalna palača itd.). 11. Tekmovanje slovenskih harmonikarjev dne 8. septembra. Permanentne legitimacije za poljubni večkratni obisk razstave in polovično vožnjo na železnicah stanejo 30 Din.
Kultura.
»Fronterinnerungen eines Pferdes«
{frontni spomini konja), se imenuje nov vojni roman Ernesta Johannsena, (avtorja knjige »Wes.tfront 18«), Knjiga je izšla; v Fackel-reiter-V erlagu v Hamburg-Bergendorfu in pripoveduje vojne spomine kobilice Lize, izredno realistično in pretresljivo. Prva strato knjige nosi posvetitev 9,586.000 konjem, ki so padli kot žrtev svetovne vojne. Ernst Johannsen je delavec, ki je kot elektrotehniški vajenec moral v vojno.
V Italiji prepovedane ruske knjige. Italijanska cenzura je prepovedala razpečavanje sledečih ruskih -avtorjev:	Gogolja,
Turgenjeva, Čehova, Dostojevskega, Tolstoja in Gorkega. Kaj bo Gorki k temu rekel, ki živi na Capri ju? Vse to govori za cele knjige. Kljub temu fašizem ne tbo zaitrl ideje teh velikanov.
Šport.
Načrt nogometnega tekmovanja za prehodni darili Delaivske zbornice za Slovenijo in Saiveza graličkih radni-ka darovani povodom proslave 60-letnice ljubljanske podružnice SGRJ.
Z namenom, da širi med! delavsko mladino smisel za šport, da1 pospešuje njegov naipredek, zainteresira delavske 'sloje o pomenu športa, se razpisuje to tekmovanje, ki se bo vršilo letos začetkom septembra po sledečem pravilniku:
1. Pravico do udeležbe pri tekmovanju imajo vsi v LNP včlanjeni delavski klubi Slovenije. Izjemo tvorijo klubi, ki stoje pod okriljem delavske kulturne in izobraževalne zveze »Svobode«. Ti klubi imajo pravico priglasiti ,se k tekmovanju brez ozira na to, so li člani LNP ali ne.
2. O delavskem značaju priglašenih klubov odločuje medklubski odbor, tki ga tvorijo po dva delegata Delavske zbornice za jSlovenijo, SK Svobode in SK Grafike.
3. Tekmuje se na sledeči način:
Klubi izven Ljubljane odigrajo
j med seboj tekme po pokalnem siste-! mu, t. j. premagani klubi izpadejo iz nadaljnega tekmovanja.
Klubi v Ljubljani odigrajo med seboj po pokalnem sistemu; izpadli ljubljanski klubi igrajo med seboj tolažilne tekme za prehodni pokal SGRJ po pokalnem sistemu.
Prvak province igra s prvakom Ljubljane.
4. Klubu, ki si je v tekmovanju pridobil prvenstvo, pripade prehodno darilo Delavske zbornice za Slovenijo, zmagovalcu tolažilnih tekem pa prehodno darilo SGRJ.
5. Obe darili sta pa prehodni, t. j. v definitivno last preideta klubu, ki si jih je priboril trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih.
6. V slučaju, da se tekmovanju odreče eden ali drugi klub, iki je v posesti prehodnega darila, ali, dai se isti klub razide ali oblastveno razpusti, se ima darilo staviti na razpolago medklubskemu odboru, ki ima izvesti nadaljnje tekmovanje.
6.	Isti medklubski odibor skrbi tudi pravočasno za razpis tekem in sploh za vse priprave, ki so potrebne, da se tekmovanje brezhibno in točno izvede.
iPrijavni rok za letošnje tekme je do srede, 28. avgusta t. 1. Prijave je treba poslati na SK Svobodo, Ljubljana, Miklošičeva c. 13.
Maribor!
Prijatelji prirode. Vabijo se vsi nekdanji člani društva »Prijatelji prirode« kakor tudi vsi delavski in nameščenski turisti, da pridejo k ustanovnemu občnemu zboru Turističnega društva »Prijatelji prirode«, ki se vrši v soboto, dne 24. avg. 1929. ob pol 8. uri v prostorih Ljudskega doma v Ruški cesti 7 s sledečim dnevnim redom: 1. Kaj hočejo »Prijatelji prirode«. 2. Pravila. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Pripravljalni odbor.
DETOLJUB.
Detoljub Maribor: Sobota, 24. avgusta: Igralna ura na travniku v koloniji za državno železnico ob 17. uri.
Nedelja, 25. avgusta: Celodnevna partija na Hišo na Pohorju. Odhod ob 6. uri od ogla Frankopanove ceste in Stritarjeve ulice. Seboj vzeti razen jedil tudi !) kom. sladkorja.
Sreda, 28. avgusta: Seja ob li). uri.
Sobota, 31. avgusta:	Igralna	ura	na
travniku v koloniji za državno železnico ob 17. uri.
Seja mariborskega občinskega sveta se bo vršila v četrtek, dne 22. t. m. Ker so trajale počitnice precej dolgo, jc dnevni red zelo obširen. V nedeljo, dne 25. t. m., se bodo mestni očetje zopet sestali, da izvedejo volitve v okrajne cestne zastope.
Stavbne parcele kupujejo. Na dnevnem redu prihodnje občinske seje je tudi naknadna odobritev nakupa gradbene parcele po odvetniku in oblastnem komisarju g. dr. Josipu Leskovarju. Mi bližje o zadevi nismo informirani. 2e iz tega kratkega poročila pa izhaja, da je bogati dr. Leskovar, ki že ima v Mariboru lepo enonadstropno vilo, kupil od mestne občine gradbeno parcelo ter bi naj občinski svet ta nakup sedaj naknadno odobril. Ravno tako je nedavno kupil od občine krasno gradbeno parcelo poleg vile Mestne hranilnice sam mestni župan advokat dr. Juvan, ki že tudi ima poleg mastnega parka enonadstropno vilo. Povpraševanje po gradbenih parcelah, ki so seveda mnogo cenejše, kot pri privatnikih. je zadnji čas tako veliko, da teh parcel primanjkuje. Naravno je torej, da bi morala mestna občina svoje gradbene parcele nuditi predvsem gospodarsko šibkejšim slojem, da tako poveča stavbno gibanje. Bogataši si bodo itak lahko sami kupili drugod parcele in bodo kliub temu zidali. Zato je gotovo vsak meščan proti temu, da bi se mestne stavbne parcele prodajale bogatašem. Iz dnevnega reda ie nadalje razvidno, da se potegujejo za stavbne parcele pri mestni občini celo stavbeniki, kar gre očitno proti interesom občine.
Paviljon pri Treh ribnikih, njega izpolnitev in popravilo je končno na dnevnem redu prihodnje občinske seje. Kakor znano, je to dragoceno stavbo,' ki se že na vseh koncih iu krajih ruši, postavila občina šele pred dvemi leti v režiji mestnega stavbnega urada. Ce so se krivci radi tega že klicali na odgovor, nam ni znano. Potrebno pa je, da vsaj sedaj popravilo izvedejo strokovnjaki in tako. da bo to res v korist stvari in občine, V paviljonu je cela vrsta sob, oziroma lukenj, ki ne služijo ničemur. Le v zimi ob času drsanja uporabljajo drsalci en lokal za garderobo Vse ostalo leto pa stoji cela zgradba prazna in je naravno, da tam gospodarijo neodgovorni elementi, kakor se jim pač poljubi. Umestno bi bilo. da se iz dotičnih nepotrebnih lokalov napravi skromno stanovanje s sobo in kuhinjo in potem tam namesti hišnika, ki bo imel v oskrbi upravo paviljona, v zimi drsališča, v poletju pa ribnika, ki ga ima sedaj v najemu za celo leto bližnji gostUni-čar za bagatelo 1000 Din letno. S to preureditvijo bi občina nudila zopet eni rodbini primerno streho, dragoceno poslopje, ki je stalo preko 200 tisoč Din, bi imelo oskrbnika, občina, oziroma Olepševalno društvo pa bi lahko eksploatiralo pozimi in poleti ribnik. Čudno, da stavbni urad že sam ni prišel na to idejo, ki leži nad
nami. Kako je mogjče oustiti tako stavbo brez vsakega nadzorstva! Potem se ni čuditi, da so prav vsa okna pobita.
Zanimiva koncesija. Neka los>pi-na Porteržin je zaprosila pri mestni občini za koncesijo prodaje molitvenikov. Občinski svet se bo moral izreči o krajevni potrebi. Mi bi priporočali, da se potrudi za takšno koncesijo tudi kakšno planinsko društvo, kar bi bilo sedaj zelo moderno, ko prirejamo na planinah maše in pridige.
Sprejem izvenmariborskih otrok v mestne osnovne in meščanske šole. Ker so se sosedne občine v principu izrekle za to, da bodo prispevale h gradnji in k vzdrževanju novela šolskega poslopja na desnem bregu Drave, je izpremenil kraj. šolski odbor v Mariboru svoj prvotni sklep radi odklonitve izvenmariborskih učencev in učenk ter je določil: 1. V prvi razred mestnih osnovnih in
meščanskih šol se v šol. letu 1929/30 sploh ne sprejema izvenmariborskih učencev in učenk razen onih, katerih starši dokažejo, da imajo stalno službo v mestu, da pa ne morejo tu dobiti stanovanja. 2. V ostale razrede morejo biti izvenmariborski učenci sprejeti, kolikor bo prostora na razpolago. 3. Za vsakega izven-mariborskega otroka pod 2. je treba plačati pri mestni blagajni letni prispevek 400 Din ali naenkrat ali pa v 8 mesečnih obrokih po 50 Din. — Oprostitev od plačevanja ni.
Drava zopet zahtevala svojo žrtev. V nedeljo, dne 18. t. m., se je kopal v Bresternici 23 letni mladenič Ivan Mlinarič, znan kot dober pla-vač. Zašel je po nesreči v vrtinec ter izginil. Utopljenca kljub pridnemu iskanju niso mogli več izslediti.
Kolo, znamke »Panzer«, je bilo v nedeljo ukradeno Francu Kalobu iz veže splošne bolnice.
Delavsko gibanje na Angleškem.
{Kratek zgodovinski pregled.)
Priredil F. A.
(Nadaljevanje.)
Chartistično gibanje v Angliji.
Novo gibanje, ki je po letu 1834 nastalo v Angliji in ki je med delavstvom našlo toliko pristašev je chartistično gibanje. Po strukturi tega pokreta je soditi, da je to gibanje v zgodovini angleškega delavskega razreda prva večja politična akcija razredno - zavednega proletarijata. Kljub temu, da v tem gibanju niso bili vsi voditelji izraziti proletarci, vendar je duh in smisel tega političnega gibanja dalo akciji čisto proletarsko obiležje. Dejstvo je, da se je gibanje porodilo v glavnem med industrijskim proletarijatom in to na severu, Midlandiji in južnem Wale-su. Večina pristašev tega gibanja je bila sestavljena iz lačnih tovarniških delavcev in delavk.
Zahteve chartističnega gibanja niso bile povsem reelne in so v mnogem sličile utopističnim nazorom. Posebno se je to opazilo, ker so delavci imeli v glavnem preveč neizvedljive zahteve. Ta pokret charti-stov je seveda kmalu propadel, pro-
padel pa predvsem radi tega, ker ni bil program za tedanje čase in razmere izvedljiv. Gibanje samo je izgubilo pravico do obstoja in je zato po par poskusih propadlo. Čas za splošno volilno pravico takrat niti zdaleka ni bil zrel. Prav tako pa je bilo nemogoče misliti na izvedbo gospodarskega programa chartistov. Pred očmi moramo imeti dejstvo, da je nova vladajoča kasta meščanstva komaj prevzela oblast in moč. a tega na noben način ni hotela izročiti iz rok.
Propad chartističnega gibanja pa je pospešil tudi notranji razvoj tega pokreta. Gibanje samo je bilo delno nejasno izkristalizirano. En del pristašev je smatral svoj cilj za revolucionaren akt, dočim je drugi del pojmoval rešitev po konstitucijonal-nem načinu. In dejstvo je bilo, da je bil revolucijonarni del gibanja chartistov mnogo prešibak, da bi izvršil revolucijo, ki je bila baš v tedanjem momentu popolnoma neizvedljiva.
Razmeram nedorastlo chartistično gibanje je pod pritiskom vlada-
jočih leta 1840 že skoro popolnoma propadlo. Gospodarski moment gibanja delavcev seveda s tem propadom ni bil uničen. Delno je bil le potisnjen v stran ali pa so se iskale nove forme za rešitev iz položaja. V tem času je opaziti gibanje med radikalnimi meščani, ki niso bili zadovoljni z obstoječimi razmerami v gospodarstvu. Zavzeli so posebno stališče za prosto trgovino, carinsko politiko in podobno. Smatrali so, da v tem leži jedro gospodarske zagonetke. Nastala liga (Anti Corn Law League) je to mnenje silno forsirala in kmalu se je pod okriljem te lige ustvarilo radikalno meščansko gibanje. Za tem gibanjem sta stala znana John Bright in Richard Cobden. katera sta z reelnejšimi in izvedlji-vejšimi gospodarskimi načrti ustvarila v kratkem času chartističnemu gibanju sovražno malomeščansko antichartistično gibanje, kateremu so se kasneje priključili tudi delavci, ki so se izjavili za prosto pot kapitalizma.
V tem novem pokretu so mnogi delavci gledali rešitev svojega položaja, toda z poostritvijo odnošajev med starimi magnati in novo nastajajočo buržuazijo je bilo jasno, da oni ne bodo dosegli svojih pravic potom tega meščanskega pokreta. Le prekmalu so morali uvideti, da so od revolucionarne in radikalne buržuazije opeharjeni in da so bili samo izrabljeni. Tretja stranka — porajajočega se meščanstva — jih je rabila proti angleškim torijem in whigsom, čigar moč in oblast je hotela dobiti zase in si s tem zavarovati interese razvijajoče se industri-jalizacije angleške države.
Kljub temu pa, da ob zatonu chartizma ni zaznamovati posebnih uspehov delavstva, vendar zahteve in stremljenja zavednih delavcev v tem času po samostojnosti proletarskega pokreta niso zamrla. Corn Law League je v tem času tudi izvršila svojo zgodovinsko misijo in nadaljnji razvoj kapitalističnega sistema ji je dal počasi v obliki rešenih parlamentarnih reform in vprašanj, v kolikor so stale pod gibanjem in okriljem zahtev te lige, pravico, da preneha s svojo zgodovinsko vlogo.
Preporod strokovnih in rojstvo zadružnih organizacij.
Najvažnejše in najtežje v delavski politiki (dasi še vedno kot v politični stranki nesamostojni) in stremljenjih tedanjega delavskega gibanja se je zrcalilo v zahtevi po gospodarski osamosvojitvi. Težišče teh stremljenj se je kmalu zopet u-smerilo po zahtevi do močnih strokovnih organizacij in istočasno do ustanovitve delavskih zadružnih organizacij.
Strokovni pokret se je oživel že leta 1840. Zadružnemu gibanju pa so položili temelje leta 1844 roch-dalski pijonirji.
Strokovne organizacije so se kmalu razširile v skoraj vse panoge obrti in industrije. Svoj vrhunec pa je novo obnovljeno strokovno gibanje dobilo v ustanovitvi ogromne Amalgamated Society of Engineers, Doba, ki je vzbudila v delavstvu največ interesov za strokovno in zadružno gibanje, je trajala približno dvajset let, do leta 1860, ko se je delavsko gibanje že tako izpopolnilo, da je bila delavskemu razredu omogočena nova akcija v cilju za dosego parlamentarnih reform, ki se imajo izvršiti v prid delavskega razreda.
V vsem tem obnovljenem gibanju delavstva so prevzele vodstvo in inicijativo velike strokovne organizacije. One so se kot prve osamosvojile od vsakdanjih kvarnih vplivov in prve pričele razločevati važnost in pomen svoje vloge v življenju Anglije ter v političnih akcijah sploh, ki jih je pričenjalo vedno bolj naraščajoče delavstvo. Pred tem pa so imele pred očmi izbojevati več materijelnih pravic za svoje članstvo. Meščanstvo je s strokovno emancipacijo delavstva ostalo proti torijem in vvhigsom osamljeno. Poskusilo je znova najti v delavskih strokovnih organizacijah svojega zaveznika proti najljutejšemu in še vedno privilegiranemu razredu starega plemstva. V teh pogajanjih so bili voditelji delavskega gibanja mnogo bolj previdni, kot v prejšnjih gibanjih in akcijah meščanstva, ko so bili delavci samo izrabljeni.
(Dalje prihodnjič.)
Ali ste že krili T
svoje potrebe v tiskovinah ■
o
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niš j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
MALA NAZNANILA
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
I! gonilne Jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Produktivno zadrina mizarskih mojstrov
El«
tlca
X*• Z« Z o* z«
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
|^|Lastna izdelava vseh vrst pohištva nWI#lll|Ci od navadne do najfinejše izdelave, iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Haino pri Produktivni za* clruiri mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Ali ste že preizkusili
,,PR0JA“ ječmenovo bovo?
rsnciciBinnncinnncinnnrantucjnnnncicinna
- - -
G
O
U
S
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
s
I
I
i
E
št
¥■ I
X K
Dobiva se jo povsod. Dobiva se Jo povsod.
Tvornica štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor, Aleksandrova c. 43. V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev ia aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od t. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giiiither u. Dr, P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes LexiKon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino.
Kovčeki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri m po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno ln hlgl|ensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem ln dela"kam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pi.karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Tiska: Ljudska tiskavlm d. 'd. v Mariboru, predstavitel) Josip Ošlaje y Mariboru. — Za konzorcij Iz3a|a in urejuje Viktor Eržen v Mariboru,