b---
meh 250.000 SloT«nmB« in Unked Stat«. AnMricu in spirit, foreign ialupuf« only
Clevelandskaf Amerika
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DSXAVCE V AMERIKI.
*......... iim , " ■ i'
I »sued thrM time* a week. Official Organ of 8S Slava, niaa Societies and Organi, zationa.
0. 42.	CLEVELAND, OHIO, MONDAY, ;APRIL 9th, 1917	LETO X. — VOL. X.
- Ameriška armada ne gre v Evropo - Baker. --
'	........ ■■	■	1 1	1	■• 11	m ■ 1	.. 1	.in	1.1 . 1	LJk	.i. ■	.............1 .	,	. 1 i...... „	. ,. ,......,....................i
lei arzenal orožja je bil zaple-I njen Nemcem v Glevetandu.
$3.000.000.000 POSOJILA ZAVEZNIKOM.
Zjed. države posodijo zaveznikomiogromno svoto denarja. Poseben odbor je imenovan, da skrbi za pravič-- no razdelitev živil. Nemci spustili bojno ladijo v zrak
Proglas predsednika Wilsona
glede zadržanja Nemcev.
Hj-^Stotine bajonetov, pušk, Bvolverjev, sabelj, mečev in Hkbojev je dobila policija in ■Rezini detektivi v stanovanju ■emca J- Randeckerja, 10008 Kosehill ave. in pri Charles wand, 10816 Pasadena ave. Ta ■kfr Nemca sta imela cele arze-^ Me orodja pri sebi "za vsako Zve zini detektiv de W00-■y je dlobil na who, da je v sta-H>vanju nekaterih Nemcev vse B>lno orožja. Takoj je pozval Hplicijo in sedem,patrolnih poli-Rjskih vozov se je pripeljalo ■red stanovanje omenjenih Hfemcev, kjer so zaplenili vse Kožje, katero so pripeljali v Bvezino poslopje. Ena velika Hiba se je napolnila s tem orož-Im. Predsednik Wilson je na-kianil, da noben Nemec v A-Beriki oe sme imeti nobenega ■rož j a pri sebi, in policija bo ■Vtaknila vsa stanovanja, kjer ■uti, da je skrito orožje. Kaj & bo zgodilo z dotičnimi Nem-B, še ni iznano. »—Prvih 200 elevelandskih Boja ko v je odpotovalo v sobo-B sproti vzhodu, bili so to mor-Harji rezervne vojne ladij« ■Dorothea", 'ki se naJhaja v cle-Bedanskem pristanišču. Ladija B sedaj zapuščena, ker mornar-I so odšli proti New Yorku, da ■obe službo na velikih bojnih Bdijaih Atlantskega oceana. Bi-B je mnogo ganljivih priborov, Bso žene z malimi otroci se Hslavljale od očetov, Iki odha-lljo v Vojno. iNad 20.000 ljudi If spremljalo vrle mornarje Broti postaji.
K —Councilman Sulzman je Ibnudil vse svoje štiri sinove Brku Samu v vojno službo, srije sinovi se vpišejo ta teden
■	armado, najmlajši ipa gre lied %oy scouts".
■	^-.Pustite iplakate, na katerih B naznanja in vabi k rekrut>a-Bju za ameriško armado, v milu. Na plakatih je tiskano, da ■adene kazen $2000.00 onega, B bi ts& plakat poškodoval ali Belo uničil.
I—267 prošenj za prvi papir ■tfio spisali v soboto dopoldne J nasem uradu. Ljuje, ki so pri-IM v Ameriko leta 1889 so bili Bired prosilci, kakor tudi nekaj, Ifi jih je prišlo malo pred zbru-■om vojne, kot aprila in maja ■teseca leta 1914. Na obefh sod-■ijah je bil tak naval, da niso ■logli vsi priti na vrsto. Svetu-
jemo pa vsem onim, ki imajo prošnje spisane, da v pondeljek ali čimprej mogoče vloie prošnje, kajti vojna bo napovedana tudi Avstriji, ker je Avstrija z sama prekinila diplomatično p razmerje z Ameriko.	j,
—Nobenemu Nemcu v Ame- Q riki se ne bo nič zgodilo, če se S( ,pc/kori sledečemu tpovelju gene- (| •ralnega pravnika Zjed. držav: ^ Nemci morajo ipostave posluha- ^ ti in usta zaprta držati. Če se pa j, tega ne drže, tedaj pomeni ^ ujetniška kampa prebivališče jt Nemcev.	S(
—Društva,- ki imajo avstrij- s. ske ali nemške vojaške unifor- j{ me, se ne bodejo smela prikaza- ^ ti na ulici. Posebno z orožjem p ne. N-emška uniforma pomeni (j danes izdajstvo v Ameriki. c Sprva bo policija seveda tesko v razločevala razne uniforme, katere so nemške, ali avstrijske ali laške, ker policija tega ne (j .pozna, toda sčasoma pride vse ^ v red.	v
—V soboto so se zjedinili „ kontraktorji in zastopniki zi- 9| darskih ter drugih stavbenih ^ unij. V sredo se podpiše pogod- s, ba. Plače se povečajo in nekaj s| drugih sprememb pride v po- ^ poštev.	C(
—V četrtek, 12. aprila se vr- S( ši javni shod, katerega skliče n Slovenski Politični Klub- Pri- či čaku/e se, da ae oglasi vsak n slovenski-ameriški državljan. n Shod se vrši ob 8. zvečer v Gr- g dinovi dvorani Sedajni vojni p položaj med Nemčijo in Zjed. a državami bo glavni predmet go- si vorov, garantirala se bo lojalnost slovenskih ameriških državljanov predsedniku Wilso-nu, ustavi in postavam Zjed. v< držav, pozvalo se bo rojake, da t! slede klicu predsednika Wilso- p na, ki kliče prostovoljce za a- p meriško mornarico, ki nujno S( potrebuje 30.000 mož, in Se ne- n, kaj drugih točk je na progra- p mu. Za dobre govore bo pre- V skrbijeno. Kdor je zaveden a- v meriški driavl/an. bo gotovo n( prišel na shod. Pomnite, da ži- n vimo v vojnih Časih.	v<
—»John -Reinhart j«e bil obto- b< žfcn, da je,raztrgal ameriško rr zastavo. .Sodnik mu je naložil k< 3 mesece zapora in $200 kazni, n< toda ko je v sodnji dvorani jav- p, no poljubil ameriško zastavo r< in obljubil, da jo bo spoštoval, d; mu je bila kazen odpuščena. d
Washington, 8. aprila. Ko se zbere jutri 'kongres Zjed. držav pride na vrsto vojni program in ogromne točke, ki so bile odobrene od predsednika Wilsona. Kot prva pomoč, ki jo dajo Zjed. države zaveznikom bo ogromno posojilo okoli 2,-ooo,coo.coo ali 3,000,900,000 dolarjev, da pomagajo na ta način zaveznikom uspešneje bojevati se proti Nemcem, Predsednik je celo pripravljen razpisati za pet tisoč milijonov dolarjev bondov v korist zaveznikom, kakor hitro je kongres pripravljen. Da bo lahko vsak- 1 do kupil te bonde, se bo njih cena določila na $25, tako da je. vsakomur mogoče plačati.
Razdelitev Živil.
Da se ohranijo živila, tako da ne bo nikjer,pomanjkanja, da se odpravi graft pri razdelitvi, in prodaji živil, je vlada imenovala posebno komisijo, ki bo skrbela za to stvar. Na čelu te komisije je Herbert C. Hoover, strokovnjak svoje vrste, ki je skozi dve leti upravljal rešilno komisijo za prehranitev Belgijcev in njegovi izvrstni upravi se imajo Belgijci zahvaliti, da niso lakote pomrli. Ob istem času je ameriška vlada 'ponovno apelirala na ameriške farmarje, da letos izvnaredno mno go zemlje obdelajo, ker se bo potrebovalo živeža ne samo za ameriško armado in prebivalstvo ampak tudi za Evropo,
Armada ne gre v Evropo.
Washington, 8. aprila. Pri ekeskutivni seji kongresnega vojnega odbora včeraj je vojni tajnik apeliral na kongres, da preskrbi vse potrebno, da se v prihodnjih Šestih mesecih postavi na noge armada močna najmanj en milijon mož, na principih zdrave vojaške vlade. Vojni tajnik Baker se je izjavil, da vlada ne bo sprejemala nobenih prostovoljnih kompa-nij ali polkov, ampak le prostovoljce na podlagi splošne službe, kot pač današnji sistem armad zafliteva. Nadalje se je Baker izjavil, da ameriška vlada ne namerava najmanj eno leto poslati nobenega vojaka na evropsko bojišče, ker vlada želi, da se najprvo vojaštvo tukaj dobro trainira, predno je pripravljeno za bojno polje, ker bi bil samomor armade, če bi se n-eizvežbano vojaštvo pošiljalo na fronto. #
Vse nemške ladije zaplenjene.
V petek, 6. aprila je ameriška vlada zaplenila vseh 117 nemških parnikov, ki se nahajajo v ameriških lukah. Tfc ladije nosijo skuptio težo 600.000 ton in so vredne do $200.000.000. Med njimi so. najboljše in največje nemške trgovske ladije- Ali bo vladate ladije izročila zaveznikom za odškodnino za torpedi-ranje ladije aH jih 'bo obdržala v svoji službi, ni znano.
Beganje zamorcev.
Asheville, 'N, C;, 8. aprila. Nemški ogleduhi so pripovedovali zamorcem po južnih državah, da bo Nemčija porazila Zjed. države in .postavila nemškega kralja za vladarja v Ame riki. In vsi zamorci, ki se pridružijo nemški armadi, dobijo zastonj hiše in vse pravice kot beli, poleg tega dobi pa vsak zartiorec " še Ford avtomobil. Več Nemcev, ki so krožili te vesti med* zamorci, je zaprtih. Kajzer se bo/'i?
Avstrija	je prekinila diplo-I matične zveze z Amerika
■s
Br	* ___
da pride domov. Nastop avstrijske vlade je -presenetil ameriške kroge, ker so bili mnenja, da se tyc> Avstrija držala pasivno, da se n^ bo vtikala v irazme-re med Nemčijo in Ameriko. Sedaj pa, ko je Avstrija izjavila, da drži z Nemčijo, je ameriška vlada mnenja, da se bo vojna podaljšala, da bo splošni položaj še bolj zapleten, in da bo treba še večjih priprav za vojno. Zjed. države so imele upanje, da se Avstrija odtrga svoji zvezi z Nemčijo in prisili kajzerja na skorajšen mir. Toda prekinjenje diplo-matičnilb raizmer, pomeni, da je Avstrija popolnoma pod oblastjo nemškega kajzerja, in da Avstrija nikakor ne sme narediti nobenega samostojnega koraka. Sicer avstrijsko vmešavanje v nemško-ameriško krizo ne pomeni nič posebnega, toda
■I Serolin, 8. aprila. Avstro-	d
Hprs)ca vlada je naročila svoje-	s
poslaniku v Washingtonu,	š
Krofu Tarnowskemu, naj zahte-	d
Ka potne listine od ameriške	ri
■lade. To pomeni, da je Avstri-	r
K prekinila diplomatične raz-	£
Bnere z Zjed. državami. Obe-	\
nem Avstrija priznava s tem,	r
H| je popolnoma odvisna od	\
■Nemčije in hoče Nemčiji sledi-	r
B/na vseh njenih potih.	c
■§ Washington, 8. aprila. Dru-	z
ti dan vojnega položaja'je pri-	1
pesel uradno potrjeno novico,	g
H|namerava Avstrija prekiniti	i
Uiplomatične razmere z Ame-	r
feko. Državni oddelek naše via-	r
Ke ima informacijo, da bo grof	j
■Tarnowski zahteval potne listi-	1
pe v nekaj urah. Ameriška via-	1
pa se je izjavila, da če Tarnow-	d
Kki zahteva potne listine, da jih	r
pobi nemudoma, in da bo ame-	r
fcška vlada naprosila zavezni-	r
kanclerju naj izdela naČft, da	i se nemškemu narodu »odeli	1 večja politična svoboda - po	j vojni. Razna sumljiva znai tienja	I so prepričala kajzerja, dr nje-	j gov prestol ne stoji več tako	1 trdno kot v začetku vojne.	1 Cuba je naznanila vc jno	1 Nemči/i. 1	'I Havana, Cuba, 7. aprila Kubanski senat in poslanska zbornica sta enoglasno sklenil 1 vojno proti Nemčiji v po Jiporo	k Zjed. državam. Cuba da ni razpolago Ameriki 10.000 vo akov	! in pet bojnih ladij. • J	.j Prvo leto vojnih strošaiv.	] 'Washington, 8. aprila. Načrt	I predsednika Wilsona je, Ma se	i plačajo stroški vojne kolikor	< mogoče takoj, ne da bi se pu-	1 stilo dolgove poznejšim jrodo-
umu. t-aiv jict 111 ci d v a vidua uu-
biti 50 procentov vsega vojnega davka potom posebnega dav ka, ki naj bo v.plačan do konca junija 1918. S tem davkom bi se nabralo $1,750,000.000, brez o-nih $5,000.000.000, "katere namerava vlada posoditi zaveznikom.
Govorice o miru.
Kodanj, 8. aprila. Nemško časopisje je zadnje čase .pričelo več pisati o miru kotlkdaj prej. Skoro vsi večji časopisi namigujejo o miru in pravijo, da zna prit vsak trenutek. Grof Reven-tlow, eden najbolj strastnilh nemških propagand isto v pravi, da skorajšen mir ne more prinesti Nemčiji, kar je Nemčija želela.
ProSme za državljanske Danirre.
V torek zvečer od šeste dc >sme ure, v sredo zvečer od ( io pol otone ure in v čitrtei pvečer od 6 do pol osme ure tei / petek od 6 do pol osme ur« c večer in v soboto, 14. iprili
ves dan, se bodejo pisale drža^ ljanske prošnje v našem uradi Prosimo, da se te ure natančn upoštevajo. Pri nas vam garai tiramo, da so prošnje praviln »polnjene.
Novic#4z bojišča.
London, 8. aprila. Tekom za-dnjih dveh dni so se vršile stra'hovite bitke v (zraku med zavezniškimi in nemškimi zrakoplovi. V Berolinu pravijo, da so nemški zrakoptovci tekom dveh dni uničili 46 angleških zrakoplovov, doCini trdijo v Londonu, da je bilo uničenih 38 nemških zrakoplovov in deset ujetih. Spopadi v zraku so raditega pogostir ker zrakoplove j preiskujejo nove sovražnikove pozicije, odkar so se Nemci umaknili proti severu. Francoski zrakoplovci so prinesli 1700 dobrih fotografij h svojega opazovanja nemških pozicij.
Vsa poštna zveza prekinjena.
Washington, 8. aprila. Generalni poštni mojster Burleson je včeraj naznanil, da ameriška pošta ne bo več sprejela nobenega pisma ali pošiljatve namenjene v Nemčijo^ Avstrijo, Bul-garijo ali Turčijo. Toda če pride kaka pošta iz do>tičniJi dežel v Ameriko, bo odposlana naprej.
Za St. Quentin.
Pariz, 8. aprila- Francoska artilerija je pričela obstreljevati z vsfo silo nemško pozicijo pri St. Quetinu, ki je ključ novih nemških pozicij. Šest silovitih nemških napadov je bilo od Francozov odbitih. Francozi so dve in pol milji južno od St. Qiientina.dotim se Angleži bližajo od severne strani.
Nemci pri Verdunu.
Pariz, 8. aprila. Francoska armada pri Verdunu je včeraj zjutraj z uspehom napadla nem ške strelne jarke vzhodno orl Verduna, zasedla tri vrste strelnih jarkov,- ugrabila Nemcem 7 strojnih pmšk in zajela 15c Nemcev.
iBerolin, 8. aprila. Zavezniki šo včeraj zgubili 44 zrakoplovov na zapadnem 'bojišču. Pel nemških zrakoplovov se ni vrnilo iz boja. Artilerijski duel s< vrši nepretrgoma n^ front Lens-Arrasv Francozje so ob streljevati St.Quentin. Nemsks
Rheimsu.
General Foch v pokoju.
Pariz, 8. aprila. Znameniti francoski general, general Fodh je bil' odstavljen od aktivne vojne službe in poklican v pokoj, toda pod pogojem, da oe ga vlada potrebuje, da zopet nastopi službo. Mlad polkovnik ki se je odlikoval pri Verdunu, je bil imenovan na Fochevo mesto.
Angleži in Nemci v strelnih jarkih.
j Na angleški fronti, 7. aprila. Danes je dospela v angleške strelne jarke novica, da so A-merikanci napovedali vojno Nemčiji. Angleški vojaki so to takoj naznanili Nemcem na dru gi strani bojišča s pomočjo se»bnih signalov. En signal, katerega so Angleži dali Nemcem se je glasil: Amerika gre nad Nemce. Nemški ^ vojaki, hitro spravite svojega kaizerja s pota !
London, 3. aprila. Zanesljiva uradna poročila iz Kodanja naznanjajo, da je nemška vlada (plačala več kot trinajst milijonov raznim ruskim generalom nemškega mišljenja ob času i ruske revolucije, da bi odprli pot Nemcem v Rusijo. Nemški agentje, ki so mislili, da so ruski častniki še vedno zvesti carju, so pdačevali ruskim generalom ogromne svote denarja in pripovedovali, da bodejo I Nemci prišli v Petrograd in "zopet posadili carja na prestol". Poveljnika v Libavi in ! K ovnu sta dobila $2,000.000 vsak. Najvišja svota se je plačala generalu Kuropatkinu, o katerem se govori, da je dobil $8,000.000., Kuropatkin je zapovedujoči general "V Rigi. Ku-, ropatkin je navidezno vzel denar, toda ko je pozneje Kuropatkin ukazal nemškega agenta zapreti, se je slednji sam u-moril. Kuropatkin je sicer vzel denar, toda ga je izročil ruski republikanski vladi z željo, da ga uporabi za vojsko proti Nemcem. Tako so Nemci sami
j ^ t* " d 1* "
Predsednik Wilson je v petek, 6. aprila izdal sledečo svarilo vsem onim ljudem, ki se nahajajo v Zjed. državah in so pripadniki države, s katero se nahajajo Zjed. države v vojni:
Ker je kongres Zjed. držav radi moči, ki jo ima glasom lista, naznanil, da se Zjed. države nahajajo v vojni ,z nemško vlado, katera vojna je bila usi-ljena Zjed. državam, in ker je v postavah točka 4067 razglašena kot sledi:
Kadarkoli se razglasi vojna med iZjedinjenimi državami in s kako tujo vlado, ali kadarkoli grozi Zjed. državam napad od kakega tujega naroda' ali vlade, in predsednik to javno naznani, teaj so izpostavljeni vsi domačini take tuje vlade, od 14. leta naprej nevarnosti, da bodejo prijeti in zasigurani kot sovražniki Zjedinjenih držav.
Predsednik ima moč v vseh takih slučajib razglasiti, kak<c naj se postopa s takimi sovražnimi tujci, iki se nahajajo v Zjed državah, zajedno ima pravico določiti, v katerih slučajih in pod katerimi pogoji se sme dovoliti, da bivajo taki podaniki sovražnikov Zjed. držav.
In vsi sovražni podaniki, ki ne živijo tako kakor je predpisano, kaznujejo poleg vseh kazni, ki so zato predpisane, šc s posebnim h—n&mii 1 law št se jifh izvrže iz Zjed. držav kol je predpisano v postavah in odredbah predsednika.
In raditega jaz, Woodrow Wilson, predsednik Zjed. drža\ s tem »raz^glašujem vsem onim, katetih se tiče, da se nahajajc
/.jed. države v vojnem stanju z Nemčijo, in posebno opominjam vse javne uradnike Zjed. držav, vojaške in civilne, da se goreče oprimejo svojifi dolžnosti, in poleg tega pesno apeliram na vse državljane Zjed- držav, da pomagajo kot lojalno' udani tej deželi, da se postave spolnujejo, da se vzdrže principi svobode in pravke in pomagajo radevoljno in brez sebičnosti vsem postavam in ustavi Z. držav, da se vojna uspešno nadaljuje, da se zadobi pravičen in stalen mir.
In jaz nadalje proglašujem in naznajam, da se morajo vsi podaniki Nemčije, stari od 14. leta naprej, ravnati po sledečih . pravilih:
1.	Tuj podanik ne sme imeti pri sebi ob nobenem času in nobenem prostoru kako strelno orožje ali orodje za vojno, ali pa dele tega, streljivo, Maxim ali kak drug "silencer", or oz je ali razstreljivne snovi, ki se rabijo za razstreljivo.
2.	Tuj podanik ne sme imeti v svoji posesti nikdar in na nobenem ptrostoru kak zrakoplov ali ga operirati ali sploh kak način signalizacije ali skrivne pisave, ali kak papir, 4<yku-ment ali knjige, ki je tiskana v skrivni pisavi ali ki je pisana ali tiskana v skrivnem črnilu.
plenilo tujim državljanom, če
se jfh doibi, da imajo kaj zgorej Omenjenega v svoji posesti ali lasti.
4. Tuj podanik (s tem se ve-dpo misli take podanike, kate-DaliV na tretii strani
14.000 meksikaRskili vojakov
se zbira ob ameriški mej).
El Paso, 8. aprila. Meksikan-ski položaj se je zjopet -poostril, ko so dospela sem avtentična poročila, da je general Carran-za poslal nadaljnih 5000 meksi-•kanskih vojakov proti ameriški meji-General Joaquin Amaro iz Torreona je -dobil povelje, da odid-e nemudoma proti severu. Pretekli teden je zapustil meksikanski general Murgia z 9000 vojaki mesto Chiliuahtfci iif se pomaknili proti severu. 14-000 meksikanskih vladnih čet se nahaja sedaj na severni strani, prav v bližini amerikan-ske meje. Meksikans/ka vlada se je izjavila, da pomeni to premi-
kanje cet uspesno- kampanjo , proti banditu Villi." Toda ame-1 riška vlada ni zadovoljna s tem
■	pojasnilom in bo resno vprašala meksikansko vlado kaj misli
i z nabiranjem vojaštva ob mek-> sikanski meji. V vojaškem ta-, borišču konjeniškega polka - Zveziniih držav pri Fort Bliss, I je nastal danes ogenj. Mnoštvo : in mule so se rešile, toda voja-1 kom je pogorela vsa oprava. . Oblasti preiskujejo vzrok og« 1 nja, ker se sumi, da je nekdo i zažgal. Mnogo telefonskih žic
■	mel El Paso in med bližnjimi s meksikanskimi mesti je bilo si-
nni*i nnrATaiiih
Nemška razbojniška ladija
ob ameriškem obrežju.
Boston, 8 aprila. V mornarskih krogih se poroča, da se nahaja ob ameriškem obrežju nemška razbojniška ladija, ki fazi na ameriške ladije, ki odhajajo iz raznih pristanišč. A-meriška vlada je ukazala poveljnikom vseh pristanišč v Zjed. državah, da morajo biti tekom noči pristanišča zaprta, in da naj se strelja.na vsako ladijo, ki hoče med solnčnim zahodom in solhčnim vzhodom iz pristanišča ali v pristanišče. Parniki v pristaniščih v Bostonu in New Yorku so bili ustavljeni. Noben parnik ne sme iz pristanišča- Da se nahaja v a-meriških vodah nemška razboj* niška ladija, se je poročalo od več strani. Mornarski čuvaj v
javil oblastem: Včeraj zvečer ob 7.20 je plula kakih 25 milj v zftiodno od tukaj razbojniška ladija- Ladija je bila opisana kot pomožna križarka z ogromnim dimnikom, in ki je nosila kakih 10.000 ton teže. Nadalje je dospelo poročilo, da so bili ribiški parniki 'Swell in Tide potopljeni kakih ic*. milj seve-ro-vzhodno od Bostona. Parni-ka sta vredna $100.000 vsak. Ii Tampla, Florida, poroča kapitan Lindquiest, da je v zalivu opazil velik nemški submarin. ki se je nemudoma potopil. Submarin se je nahajal tri milje od Sarasota zaliva. Kapitan Lindquiest je pozval moštvo na submarinu potom signalov, toda ni dobil nobenega odgovo-
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK,
NAROČNINA) Ameriko - $5.001 Za Ct+Sd. po poJti£4.00 J£a EiJropc - £4.00 \ To^ramemna JttrVilKo -
T« pU—. h. r -j M »*OJa«» -g^Mi.hi AmmMm"
•llf ST.eum AVB. H. K.. CIXVMLAKD. OHIO TBLBPBONM OUT. PKIMCROM IM ——— ' .
EDWARD KAUSH, Publisher_ LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.	i
Read by 25.000 Slovenians in the Cfy of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
Entered as second<lass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879.__
tfffit-	No. 42. Monday, April 9. 1917.
KAKO POSTANETE AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Štetje ljudstva v Zjed. državah se vrši vsakih deset let. Za<lnje štetje se je vršilo 1910, prihodnjle ljudsko štetje se bo vršilo torej 1920. Ob vsakem takem ljudskem štetju se določi tudi število volivcev v vsaki državi, in se poviša ali zniža število zastopnikov, ikakor je število volivcev napredovalo ali nazadovalo. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v državi Ohio n. pr. 660.000 volivcev, torej je bila država Ohio opravičena do 22 zastopnikov v kongresu, ker jih pride na vsaikih 30.000 volivcev en zastopnik. In tako je v vseh drža-H vali.
Danes je 435 zastopnikov v poslanski zbornici, in ker je število volivcev zadnjega štetje silno narastlo, se bo ob prihodnjem štetju pomnožilo število zastopnikov ali pa bodejo omejili število, ki določa množino zastopnikov. N. ipr. če ipri-, de danes en zastopnik na vsaikih 30.000 volivcev, lahko pre-narede, da pride en zastopnik na 40.000 volivcev.
Kdo lahko postane zastopnik ene države v kongresu? Usta-| va pravi, da mora hiti ikandi-dat za to mesto star najmanj 25 let, mor;i biji sedem let državljan Zjed. držav in mora bi-Jj vati 'v dotični državi, kjer kandidira. Torej državljan države Illinois ne more kandidirati za •kongresmana v državi Ohio ali narofoe.
Tudi žensike so lalilw zastopnice v kongresu, in prvo žensko zastopnico je dobil kongres v osebi Mrs. Rankin, ki je bila izvoljena jeseni leta 1910 v državi Montana, da zastopa dotični okraj.
Da se vršijo volitve zjv za-; »topnike za kongres, je vsaka država razdeljena v toliko okrajev, kolikor inia država zastopnikov. Tem okrajem se pravi ""kongresni okraji." Vsaik okraj izvoli enega komgresma-na. Ce ima država deset zastopnikov, je razdeljena v deset okrajev, itd.
Kongresmani so voljeni za dob dve!h let, in so potem zopet lahko voljeni kolikokrat pač ljudstvo hoče imeti. Nobene omejitve ni, da bi smel biti (zastopnik satno enkrat, dvakrat ali trikrat zaporedoma zvoljen.
Kadar začne zbornica poslancev zborovati, si vselej zbere predsednika zbornice izmed navzočih zastopnikov. Kdor dobi večino glasov, je zvoljen. Če je več demokratov v Zbornici, je demokratski predsednik zbornice, in če je več republikancev, ipa je republikanski. Včasih se pa obe stranki združite in zbcrete izmed vseh najboljšega. ,
Predsednik zbornice se imenuje angleško "speaker". To je jako važna oseba, ki ima pravico voditi vse zbornične seje po parlamentarnih pravilih in odločuje tudi v katere odbore je ta ali oni zastopnik izbran.
Edino zbornica poslancev sme obtožili predsednika in dru ge javne uradnike, in nobena druga oblast. Ce se med letom izjprazne mesto kakega zastopnika,tedaj guvernter dr tične dr žave, katero je dotični zastopnik* zastopal, razpiše posebne voljtve, da se izpraznjeno me-| sto nadopolni.
Zastopnikov se ne sme zapreti, razven če povzročijo kako veleizdajo, velik zločin ali prekršijo javni red in miF. Zaliv stopniki niso za svoje govore
v zbornici dolžni dajati nikomur odgovora.
Zbornica poslancev ima še to iposebno pravico, da vsi pred logi, ki se tičejo davkov, morajo biti vloženi samo v tej zbornici, in zbornica senatorjev nima pravice staviti originalnih predlogov glede davkov, toda ,potem ko je tak predlog glede davkov sprejet v poslanski Zbornici, ga mora potrditi tudi senatna zbornica,da je veljaven.
To so vse točke, ki se tičejo zbornice poslancev v kongresu. Sedaj lahko stavimo vprašanja in odgovarjamo na nje:
Vprašanje: Kdo dela postave za Zjed. države?
Odffovor: Kongres.
Question: Who makes the laws for United States?
Answer: The Congress.
Vprašanje: V 'koliko zbornic je 'kongres razdeljen ?
Odgovor: V dve.
Question: How many houses are in Congress?
Answer: Two houses
Vprašanje: Kako se imenujete zbornici kongresa?
Odgovor: Zbornica senatorjev in zbornica poslancev.
Question: Can you tell the names of the houses of U. S. Congress?
Answer: Yes: House of Senate and House of Representatives.
Vtprašanje: Ali je vsak državljan v Ameriki, brez razlike, opravičen do volitve?
Odgovor: Da.
Question: Is every citizen of United States empowered to vote?
Answer: Yes^	#
Vprašanje: Koliko članov šteje zbornica poslancev v kongresu ?
Odgovor: 435.
Question: How many members has the House of Representatives?
Answer: 435. (Four hundred and thirty five.)
Vprašanje: Koliko poslancev ima vsaka država v 'kongresu ?
Odgovor. Na več kot enega na vsakih 30.000 volivcev.
Question: To how many representatives in Congres is ea«h State entitled?
Answer: Not more than one for every 30-000 voters.
Vprašanje: Koliko poslan*-cev ima država Ohio v kongresu? (Opomba: To vprašanje se tiče le onih oseb, 'ki v državi Ohio prosijo za državljanstvo. Kandidatje za državljanstvo v drugih državah, morajo pozvedeti na -pristojnem mestu, koliko poslancev v kongresu ima njih država.)
Odgovor : 22.
Question: How many representatives have we from State of Ohio?
Answer: Twenty-two.
Vprašanje: Koliiko 'kongresnih distriktov ali okrajev imamo v državi Ohio?
Odgovor : 22.
Question:, How many con-, gressinal districts have we in State of Ohio? rAnswer: Twenty-two.
Vprašanje: Kdo lahko pontine zastopnik v kongresu?
Odgovor: Vsak državljan, ki je 25 let star, sedem let državljan in biva v dotični državi/kjer je volien.
Question: Can any citizen become a representative in U. S. Congress?
Answer: Any citizen, who is 2«; vears old. seven years a citizen of U. S. and residing in the State, from which he is elected. (Dalje prihodnjič.^
Nc ci o njihovi ® v svetovnem o^leddlu*
Kadar govorimo o Nemcih m njihovih zaveznikih, mislimo samo na Nemce in Turke. Drugih zaveznikov namreč nimajo na celem svetu. Avstrija je njihova prva zaveznica, kajne. Kdo pa vlada v Avstriji? Nemci. To ve tudi zadnji avstrijski zavedni ipatrijot, tudi če ni več kot osem tednov grizel cesarsko kraljevi komis. Slovenci se nismo nikdar zavezali z Nemci. Hrvatje tudi ne in Čehi ne. Drugi so nas spraVili v zveze j zato, ker jih je več kot nas. Kaj pa Bulgarija — ali ni ta slovanska — ali ni tudi ta z nemško v zvezi? Seveda je. Ferdinandu so dokazali, da je Pavel zato najimenitnejši, ker je bil Pavel in Savel, pa zakaj bi ne bil on?Sploh se pa niti zve zal ni, ker je bil od vselej tam. Ljudstvo je mo-bilizoval, vzel vse ustavne pravice, postavil si za svetovalce janičarje, ki sana Pruskem snežili nemškim lajtnarctom čevlje — in zdaj nima nikdo drugi besede. V Berolinu Unter den Linden že stavijo spomenik njemu, ki bo nosil tisti napis kot kajzerjev venec Bismarcka: dem gros-sen Diener des grossen Kaisers — velikemu hlapcu velikega cesarja.
Torej preostaja edini zeveznik Nemcev in ti so Turki. No, o njih ne bomo izgubljali bese-dij. Oni so na svetu za vzgled, kakšen ne sme biti človek.
Torej Nemci. Ze pred vojsko so imeli precej nasprotnikov, nekaj pristašev in občudovalcev, pa jako malo prijateljev. Znali so marsikaj prikrivati tako, da se je na zunaj vse svetilo kot kajzerjeva Čaka.
Prišlo je pa naenkrat veliko ogledalo in pokazalo ne samo solnčne, ampak tudi senčnate strani. In to ogledalo je sedanja svetovna vojska. Pokazala je:
1.	Da so se motili tisti, kateri so delili nemški narod od nemškega cesarja in njegove okolice. Česar ni do vojske verjel nikdo, to se kaže zdaj v vedno jasnejših barvah, namreč: da ni med nemških ljudstvom in nemškim kajzerjem nobene razlike. Ali je cesar po vzoru svojega ljudstva ali ljudstvo po svojem cesarju, resnica je le to, da je kajzer danes reprezentant, resničen 1 predstavitelj vseh Nemcev. Kdor loči med kajzerjem in njegovim ljudstvom, tisti ali ne pozna ali pa neče poznati Nemcev. Kdo je ustvaril te razmere? Šola. Zadnjih' štirideset let so počivali Nemci na lavorikah Sedanskih. Potom šol so po- ( tem zastrupili vse ljudstvo, ko so mu pripovedovali o slavi, o moči, o svetovnem vodstvu in sploh o vsem. Danes je prepojen vsak Nemec od severa do juga, od vzhoda do zahoda z enakim duhom. Pa vzemi <krofastega Korošca ali duševno zaostalega Tirolca, vsak je prepričan, da je "tajč" vse na svetu.
Take ideje so kot nalezljiva bolezen. Vsak je rad večji in slavnejši. Zato se prav nič ne cm-dimo, da je zastrupljenih s tem duhom tudi dosti Slovanov, in med njimi seveda preoqj Slovencev. Ne mislimo tistih, ki so zato na •svetu, da ima habsburški prestol eno nogo večt fcjnpak tiste, ki so kaj časa delali ali živeli med Nemci. Slišali so vedne hvale, vedno povzdigovanje, pa so še sami začeli pomagati. In če so se pozneje Vrnili v svoje rodne kraje, jim fe bilo vse nič — iamo Nemec vse.
Takih prekrščenih Miheljnov je precej. Sirote tolčejo tako nemščino, da bi jalova koza zvrgla. Rinejo se med Nemce,*kateri jih seveda neusmiljeno "vlečejo"', t| pa mislijo, da jih tako cbrajtajo.	(
Ne motimo se torej: boj ne velja Prusom in kajzer ju, ampak vsem Nemcem brez razlike. Išči jih v Ameriki, Aziji, Afriki ali doma, povsod so jednaki, povsod prepojeni z jednakim duhom. Povsod delujejo po pristno nemškem vz6ru, zdaj z ogleduštvom, zdaj z intrigami, zdaj z Uničevanjem raznih podjetij. Kjer je kak Nemec, tam je sovražnik."
2.	Nemci so pokazali, da je kultura, za Jcate-ro se bore, pravzaprav barbarizem. Poglejmo , dokaze: med civilizovanimi narodi obstajajo pogodbe1, katere vežejo dve ali več različnih strank. Te pogodbe so veljavne do svojega poteka pri vseh narodih. Če imaš v privatnem življenju, s 1 kom kako pogodbo, pa jo ne držiš, te oni lahko teži in država prisili, da izpolniš, Ikar si obljubil. A pri Nemcih? Belgija je imela pogodbo z Nemčijo, in z drugimi državami, da je v slučaji . vojske nevtralna, to se pravi, da ne sme nobena I vojska čez mejo. A kaj so storili Nemci? Pogod- ' br jim je bila krpa pajpirja in krivica vojaška po- ' treba. ;
Obstoji mednarodno pravo, po katerem so
1 1	1	»
zajamčene gotove pravice vsem narodom. Kaj so stprili Nemci ž njim? To kar z Belgijo.
Obljubili so v posebni noti, da ne bodo tor-pedirali nobene nevtralne ladje, ne da bi jo prej opozorili, da se lahko rešijo ljudje. Veste kako ,dolgo so držali to? Dokler jim je kazalo. Danes so zaprli morja za ladje vsega sveta, nevtralne ali ne nevtralne.
(Dobijo pa se ljudje, ki pravijo: pa ni treba tje iti. Taki ljudje povedo s tem vse in bolje, kot bi jih opisal v celi Iknjigi. Če si ti v hiši imaš pravico do ceste, kajne- Pa ti pride nekdo in ti pravi : ne smeš več na cesto. Kako dolgo ne pojdeš? Moraš k sosedu, moraš v trgovino, moraš na delo — kod pa pojdeš, če ne po cesti, ki je javna. Mogoče boš par dnij vzdržal potem pa začel premišljati, kako je to, da ne smeš na cesto.. Zgrajena je v ta namen, da služi vsem ljudem, ti imaš pravico do nje. In če ti nikdo ne prizna pravice, pojdeš sam ven in se boš boril za njo, pa če padeš ti ali nasprotnik.
Jednako je tudi z morjem. Morje je mednarodna cesta — po kateri je ves svet neprestano med seboj V zvezi. In tudi mora biti v zvezi. Ti imaš svoje ljudi v starem kraju. Zgodi se kaka važna sprememba"— pisal bo«š ali prejel sam pismo. Kod pojde pismo? Po mednarodni cesti, kajnei In če je ta zaprta, se vprašaš: kalko je to? Jaz vendar nisem z nikomur v vojni — torej mi tudi poti nihče ne sme zapirati. Ampak kljtrb temu ostane zaprta. Kaj ti (preostaja? To kar človeku, ki ima prepovedan izhod iz hiše: boril se boš za svoje pravice.
Nemci so tudi dokazali, da ni mogoče ž njimi nobena mirovna pogodba. Pogodba je pisanje, kajne. Ampak kot se drže jedne, tako se bodo druge. Z narodom, ki ne drži svoje besede in svojih pogodb, ni mogoče sklepati ničesar. Narod, ki se ne zaveda najprimitivnejših pogojev pogojev civilizacije, ni kulturen, ampak barbarski in to so Nemci'.
3. Nemci so brez čuta: humanitete. Ne poznajo usmiljenja, ne ljubezni, ne studijo se niti ipred naj-gršimi čini.
Kadar Nemca uniformirajo, preneha biti čiovek. On je lahko človeški mesar, lahko krvnik, lahko krivičen sodnik, morilec, nasilnež — vse je lahko, samo človek ne.
Da danes manjka eno tretjino ubozega Armenskega naroda je kriva nemška (kultura. Ker b! se bili Armenci utegnili zoperstavljati Turkom, ki jih mučijo že stoletja, ker bi bila morala Turška imeti nekaj vojaštva doma v ta namen,so sklenili v Berlinu, da je najbolje in najlepše, da se kolikor mogoče Armencev pomori. In tako se y; zgodilo. To pa samo zato, da je mogla turška dati nekaj več vojaštva kajzerju.
Kaj moritve, kaj solze sirot, molitev in kletev nedolžnega prebivalstva. Nemšlka vojaška potreba je to dokazovala na papirju — in moriti se je moralo. Tista vojaška potreba, ki je poga-zila Belgijske pogodbe, ki je kršila mednarodna prava, je pisala tudi osodo Armencev. In kaj Nemcu, če se ipiše s krvjo — drugih?
Nemci so napadali sela, kjer so bile žene, otroci in starčki, potapljali ladje, kjer ni.bjlo niti enega vojaka — pa kaj za to, če poginjajo — drugi? Bo vsaj več prostora za Nemce.
Človek, ki nima več človeških čutov, ni več človek ampak zver. Zveri se mora pa kot ljudem nevarne iztrebiti.
Kdor ne vidi, naj natakne dobra očaia, da se prepriča, da ni napram Nemcem samo par držav, ampak ves civilizovan svet. Da se večina držav resnično bori napram njim, da je nekaj nevtralnih ^ržavic samo zato, ker se boje Belgijske in Srbske osode. Da so proti njim velike svetovne države, ki žive v drugih celinah, kot mi, Brazilija, Argentifiija in druge.
Kdor ne sliši, naj si kupi aparat za ušesa, ca se prepriča vsaj o odmevih tistih vzdihov, ki jih je zadala človeštvu nemška kultura.
Kdor ne čuti, naj se izplahne v rekah krvi in potokih solz, Iki jih je provzročila nemška kultura — ne oboroženim nasprotnikom — ampak ubogim, slabotnim ženskam, otrokom in starč- -kom. Ljudem torej brez orožja.'
In kdor kljub vsemu temu še škili k njim, šc obožuje njih kulturo, še simpatizuje z njih dejanji — tega je najbolje poslati tje. Naj živi v kraljestvu kajzerjevem in naj uživa odrešenje tistega, katerega so rojenice zaznamovale že pri rojstvu, modernega Atile Viljema in njegovih vrednih zaveznikov.
"ČAS"
fn Hrbtobol •« eotu« »ub«, »na*«»»I j
»S	Ml, »ko »Imele dobrega teke in »ko I
. ■ Je val prebavni »Intern u nOk, tečrni
p nastane navadno valed »bit« S nereda v obistih in	Sa»erafa Balsam o£ Life
fcS «. . ■. u . , .„	(Severov Žlvljen«kl Balzam). I I
g hteva takošnjo zdravnifi- OnadprevLeprtjeli. utrdi ve. »letam. I S ko pozornost.	oeBtov. V lekarnah. | ^
i Cevera's
i ^ Kidney and Livar Remedy
js	(SEVEROVO ZDRAVILO ZA. OBUTO Df JETRA).
}5	Viivajt« to zdravilo, da odpravite nerodnosti. Priporoča se [
S	tudi pri vnetju obiati in mehurja, pri tiščanju ali odtoku f
k	motne scaline, pri bolestnem puftčanju vode. proti oteklim
S	nogam, vodenici in kislem želodcu. Cena 60c in $1.00*. ,
77~	SEVEROVA
Hrbtobol Je 1*1*0.	ZDRAVILA
Mr. K. Mllaneka*. II Hlchtand Ave.,
Min na »treni. In ko aem Atal v Ver	Zahtevajte eamo Severna. l»n-
Siem almanahu, aem »»čel rabiti Seve-	nI te po nered be. Ako ne morete
^mio^'il^^'ci^a^ 18	dobiti, kar anbtevat*, naroČite na-
^^^^^^^^^^^^^^^^^^	IHMltcd
W. Fe SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
iiarara^^
I	I
Čistenje in likanje oblek, fl
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
ICoik« oblek«.................$14)0 ženske kiktye.....................BOe
Molke suknje..............._|1.00 Ženske dolge tuknje........$100
Jopi«................................BOc Ženske obleke................$1.00
Till DJIMM DRY CLEANING Co.
Cent 73S-W J 574 £. 55th ST.	2014
A.J. DAMM, poslorodja.
BS
1
TEL. PRINCETON 183*4.
FRANK ČERNF !
A	SLOVENSKA TRGOVINA
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRMNO IN ZLATNINO. j
6033 St. Clair Are.
( I	s
1 >	Kadar lellte kopiti tfobro uro in drago ilatnlno, Colombia
J I grafofone, plotte t vseh jexikih, posebno importlrane slovenske ploSče is stare domovine ter tsc v to stroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno na svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna I !' odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako
blago je jamčeno. /	IL
V!............... i
J. S. Jahlonskt
Slovenski fotograf
m St Clalr Are.	MU Broadway
Izdeluje slike za ienitbe in d mlinske slike, otroike slike, po najnoTcjli modi In po niskih cenah. Za $&00 vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti sastoqj.
m- vse dujo je garantirano, -ei
1	'ii«|
.g, .8..j.4.4.■(■».n..1..»».t.I1'M11M A 1 IM I I++IH
f
Tet. Main 2063 Cuy. Central 1690
41
John L. Mihelich
j;	SLOVENSKI ODVETNIK
.	{ATTORNEY AT LAW)
'' 1
t »	I	V,
■ ■
902-04- Entfinim	\
m	SS14- St, Clair A.<Ve. 1
::	• M
.3. .j. .g. » ■!■ ■!■ »^.».»»^..g. ■» »»t' 11 ■!■
■ -- '
Fn--—--—s
NAJSTAREJŠA SLOVENSKO - HRVAT- ti ; - SKA TRGOVINA Z LIKERJI V AMERIKI
T	Ml prodajamo nejbolji« ž«»nj« po eleJejSIh cenah;
1	Brinjevec, 6 steklenic............................ f 7.00 1 j
1	Brinjevec, 12 steklenic........................... |13.00
a O	Posamezna steklenica............................. | 1.36	< <
T 5	Troplnoveo, gajpn............. |2.25, $2.50, »2.76 In | 3.0U	g I
12	6 steklenic................................. $ 6.50 I
f C	12 steklenic................................. flO.OO	p I J
< z	Slivovka, galon $2.76 in........................... | 3.UU	> J
Y <	Naše slavno znano "66" žganje, 7 let staro,
^	6 steklenic................................. 9 «.00	0 j
| 3	3 2 steklenic................................. fll.00	{5 I , I
A	Concord vino, rudeče, barel.............:......... I32.O0 Ll
? =»	Concord vino, rudeče. poi barel...........'......... ¥16.00 I
1 q	Po 5 In 10 galon za galono........................ $ .»0	50 I i
i o	Pesamezna galona................................ ? l.Ou	> [
1 <	Belo' vino, barel.................................. |38.0(1	Z I 4
J »	Belo vino, pol barel............................... $1».U0	3 I
^	Za 5 In 10 galonov, za galono..................... j 1.00 j
, "	Posamezna galona................................ % 1.26	^ I
, 1 ^ •	Pri nerožilu polljlle vtelej Jener money ordtir ali ček,	1'J
1	Za posodo so poBebne cene in sicer za 3, 4, In 4% ga-
' Ione posode 50c vaalta, 5 & 6, in 10 gal. posode po 91.00 j 1	ln za 26 gal. |1^0. Barelnl so zastonj.
;' THE OHIO BRANDY DISTILLING COMPANY,
6102-6104 ST. CLAIR AVE.,	CLEVELAND, OHIO
JL ____' » -■- rJšk- . -_.a!_____ J
11 Jugoslovani in ameriška vlada.
e Izvrševalni odbor "Jugoslo vanske Narodne Zveze" (Jugoslovansko Narodno Viječe) je poslal predsedni'kti Wilson« spomenico, ki se glasi: "Woodrow Wilson, predsednik Zjedinjenih držav Ameriških
d Gospod:—
Nam, podpisanim članom Tz-vrševalnega Odbora Jugoslo-r vanske Narodne Zveze, ki pred stavlja sto tisoče organiziranih 1, Jugoslovanov v Zjed. državah, t j. Srbov, Hrvatov in Sloven.-cev, upoštevajoč današnje med narodn ein notranje razmere, v rt katerih se naša ocetnjava na-r. haja, je čast poslati vaši ekse
lend sledeči memorandum: s Mi. v imenu naših sorojakov i- jugoslovanskega ,pokoljenja v n Zjed. državah, in ravno tako v s imenu vseh naših s'-rojaJtOv v S Kvroni. C.itiadi itižni Ameriki
„ Novi Zelandiji, Avstraliji, naj bolj oduševljeno odobravamo politična načela, katera ste vi
objavili v svojem govoru pirec ) senatom, dne, 3. februarjja ir i Dalje na tretji strani.
TEL. PRINCETON 127S R
■
'ml '
M. CERJAN
SE PRIPOPOČA SLOVENCEM ZA BARVARSKA DELA IN ZA PAP1RANJE STANOVANJ
m ■
6010 ST. CLAIR AVE.
■
iiinrtillllllllllimriTimillliiiiiiitTTitTrrm
1 1 ■ ,
fi^Bmki	Ali vas veseli narava?
Tedaj si preskrbite fotografski jSrrfll IIWVTi^W^ aparat, s katerim lahko delate najle-I lil 1 V P*e slike narave. Pa tudi slike vaših iRUn |H| I I Ul prijateljev in znancev.
ilPL	Nejbolje« aparat« dobite pri
Mi^ F. BRAUNLICH
HlMr^ I	LEKARNA
lq	H	1353 E. 55th ST.	MF
I Sloven. Dobrodelna Zveza. I
»baratan Mutnil Sfttr« JKm h.
ust. is. nov. f. ink. is. marca
l0io.	f rciyray	l914-
v državi ohio wf^kttf' v državi ohio
s*d*i: cunund, ohi® Trt. O. S. PrincMca 127« R	Vrh.Tni und: 1052 E. tirni St. I
I	UPRAVNI ODBOR:
»Predsednik: PRIMiO<2 KOGOJ, 3904 St Clair ave. I Podpredsednik: JOHN GORNIK. 6105 St. Clair ave. Tajtrik: FRANK HUDO VERNI K, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JE1RNEJ KNiAUS, 1052 E. 62nd Street.
NADZORNI ODBOR:
LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. ANT. M. KOLAR, 3222 Lakeside ave.
POROTNI ODBOR:
JOSIP KALAN, 6101 St. Clair ave./ AGNES ZALO KAR, 1081 Addisoii FRlANK ZORI'CH, 5909 Prosser ave.
FINANČNI ODBOR:
FRANK M. JAK5IC, 1203 Norwood Rd. ' FRANK ČBRNE, 6030 St. Clair ave.	J
ANTON GRDINA, 6127 St. Clair ave.
■ VRHOVNI ZDRAVNIK:	1
FRANK J. KERN, 6202 St. Clair ave.
GLASILO ZVEZE:
•*CLEVELANDSKA AMiEiRIKA", 6119 St. Clair ave.
Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika.
Vse pritožbene zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se iposiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan,
•Seje vrh. pdbora se vrše vsako četrto nedeljo v M mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. . B
8. Tuj podanik, o katerem I ima predsednik pameten jraz> I log, da pomaga ali skuša poma-I gati ali hoče pomagati sovraž-I niku Zjed. dnžav ali je nevaren I javnemu redu in varnosti Zjed. I držav, naj se odpelje v poseben I prostor, katerega določi pred-I sednik, in ne sme zapustiti do-I tičnega prostora brez posebne-I ga in izrecnega dovoljenja Zje-I dinjenih dtžav. I 9. Noben tuj podanik ne
I	sme zapustiti ozemlja Zjed. držav, dokler ne dobi taikega do-
II	voljenja kot ga ptredsediiik raz-I piše ali če tako določi sodnija, I sodnik ali mirovni sodnik.
io. Noben tuj podanik ne sme I priti v iZjed. države, razven pod I rfakim .pogojem, kot ga >pred-I sednik razpiše.
I 11. Če bo portebno, da se pre-I preči kršenje teh dotočb, tedaj I se bodejo morali vsi tuji poda-I niki popisati in se jih regsitri-I >rati.
12. In vsak tuji podanik, o I katerem se misli iz pametnih I razlogov, da pomaga sovražni-I ku aH je pripravljen .pomagati I ali da je nevarerf varnosti Zjed. I držav, ali ikdor se pregreši ali I je pripravljen pregrešiti se proti tem določbam, katere je .razpisal predsednik . Zjed. držav, I bo nemudoma prijet od marša-I la Zjed. držav ali njegovi po-I močnikov, v ječi ali v kanipi ali I v kampi ali v drugem zaporu, I kakor odloči predsednik Zjed. I držav.
Ta proklamacija se tiče vseh I tujih podanilkov, ki bivajo na I zemlji, ki spada pod vlado Zjed. I držav.
I Vzpričo tega sem jaz, Wood^ j row Wilson, predsednik Zjed. I držav se podpisal na te določbe I in sem povzročil, da se pritisne I pečat vlade Zjed. držav na ta
razglas. r Woodrow Wilson,
Robert Lansing, t	državni tajnik.
t ----
Pravila, društveni papir, plačilne knjižice, knjižice, plakate. kuverte, trgovske račune, goetilničarake tiskovine, label-. ne za vino ali žganje, sploh vse tiskovine izvršuje naša tiskarna cenejše in ličneje kot sploh kaka druga tiskarna.
NAZNANILO.
Članom dr. Clev. Slovenci, št-( 14. SDZ naznanjam, da odse-, daj naiprej bom .pobiral društ-< veni asesment določene dneve, i t. j. na mesečni seji navadni čas . ter vsako tretjo nedeljo v mesecu od 9-11 ure dopoldne ter . na vsakega 24. od 6-8 ure zvečer. Prosrm. da vsi to upoštevate. Anton Abram, tajnik.
Ena soba se odda v najem za enega ali dva fanta. 6303 Carl ave.	(42)
Nickel Plate Road j
NEDELJSKI j IZLETI i
Pr« izlet, 29. aprila. Tikati m prodajaj« takom poletja d« nth točk'
100 MIU IN POVRATEK 25c do $1.50
Vpralajta tikat a««nta sa informacije ali aa obrnite na
A. A. Akers, 733 Euclid av.
Male 7NO	Central 328
POZOR!
.Slavnemu občinstvuse-uljud-no naznanja, da priredi prva slovenska godba v Clevelandu "Bled" svojo prvp plesno veselico, in sicer v nedeljo, 15. aprila v Jos. Birkovi dvorani, pa 6006 St. Clair ave.
Ker bo to prvi nastop slovenskih godbenikov, so uljudno vabljeni vsi Slovenci in1 Slovenke, da se udeležijo. Začetek nb j 7. uri zvečer, K o-bilni udeležbi g I vabi	(32-42-43-44) ,
Slovenska godba "Bled *, r
ALI STE TUDI VI naročeni	J na velezanimivo revijo "ČAS"?	1 Ako še niste, to storite takoj. Vsaka posamezna številka je	t vredna toliko svoto, kolikor	] plačate za celoletno naročnino. Cena listu je samo $2.00 na leto in se naroča pri "ČAS", 2711	t So. Millard dve. Chicago, I1L	r ali pa pri "ČAS", 6033 St. Claii	t ave. Cleveland. Ohio. Naročite	s
■I 1	1	.n	' ■ ■■
Nadaljevanje iz 2. strani.
priporočili narodu v Zjed. dr lavah. Mi gojimo najbolj od kritosrčne simpatije napran vašemu mišljenju, da se ga rantira svobodno in neodvisni duševno, politično in ekonom siko razvijanje vsem malim na rodom ravno tako kakor veli kim; mi se iskreno divimo v a femu velikemu principu, k pravi, da mali narodi ne more jo, kakor mrtve stvari, preha jati iz rok enega vladarja v rq ke 'druzega, in zajedno se divi mo vašemu' principu, ki trdi da mali narodi ne morejo bit podložnitki enega vladarja, n< da bi narodi sami y to privolili Vi ste kot boritelj za te princi pe postali obenem tudi veli»k; zaščitnik Jugoslovanov, j Sfbov, Slovencev in Hrvatov ki si od pamtiveka že prizade vajo, da se osvobodijo tujeg? jarma v eno neodvisno, svobod no, demokratslko narodno vlado in državo, tako da boclejc sami določevali svojo usodo, in da nikakor ne bodejo izpostavljeni tiranstvu 'A'vstro-Malžirske ali sploh katere dru^e države, ki nima demokratičnih načel za vlado.
Mi' iz vsega srca odabravamq prekinjenje diplomatičnih razmer z Nemčijo in bodemo vedno in vselej odobravali vse ko rake, ikatere naredi suverena, svobodna vlada Zjed. držav.
Bodite prepričani, da so Ju goslovani v Zjed. državah že podvzeli vse prave koraike, da podprejo vaše besede z deja njem, in da bodejo lojalni Jugoslovani v Zjedinjenih drža vah ameriških storili vsako žrtev za obrano pravice, svobode in bumanitete, posebno pa za obrambo svoje adaptirane domovine, Zjedinjenih držav A-meriških.
V imenu naših organizacij, ki se nahajajo v vsaki državi k Unije, nam je čast dati na razpolago naše in njihne moči.
Zagotavljajoč vam naše glo boko spoštovanje, ostajamo
(Sledijo podpisi vseh članov IzvrŠujočega Odtbora.)
Iz predsenikove pisarne je dospel takoj odgovor, ki je ja ko obširen, in ki se glasi:
"Jako me veseli, ker morem izrabiti moje priznanje gledt vaš'e pripravljenosti, da služite interesom Zjed. držav. Jako me bo veselilo, če vaš Izvrše-valni Odbor stori vse potrebno, da razjasni onim vašim rojakom, kj še niso državljani Zjedinjenih držav, da jih Zjed. države tukaj gostoljubno »are-
1" m i	h	t '
svoji sredini tako tloLgo, dokle zajedno z nami priznajo posta ve in zakone, ki so v navadi vsaki urejeni družbi za koris skupnega napredka in blage stanja. Zeleč vam obilega uspe ha pri vašem plemenitem deli ostajam...
Opozarjamo na tu memoran dum Izvrševalnega Odbora Ju goslovanske Narodne Zvezi vse rojake sirom Amerike, pc sebno pa one, ki še danes mi slijo, da bodejo tukaj kaj z av strijaščino opravili. Jugoslo vanska stvar je danes dobri poznana ameriški vladi in y slednji temeljito razjasnjena hvala naši pisarni in Mr. Mar janoviču, <ki deluje z vso požrt vovalnostjo v Washingtonu..
Opozarjamo še posebno om Slovence, iki bi morebiti še da ties delovali ali se poganjali z; Avstrijo, na važno dejstvo, d; avstrijski poslanik v Zjed. dr žavah še ni priznan, in tudi ni bo, torej rojaki pamet, držit« se Zjedinjenih držav, borite s« za svobodo, ne pa za avstrijsko nemško suženjstvo.
o--
Nadaljevanje iz prve strani. PROGLAS PREDSEDNIKA WILSONA.
rih vlade so sovražniki Zjed. držav) se ne sme priblijžati in se .ga ne sme dobiti pol milje od katerega državnega forta, kampe, arzenala, zrakoplovnc postaje, vladne ali trgovske la-dije, zraven navy ali ziraven to-varen, kjer se izdeluje orožje za rabo Zjed. dnžav.
5.	Tuj podanik ne sme pisati, tiskati ali priobčevati ali napadati groziti vladi ali kongresu Zjed. držav ali posamezni zbornici kongresa, in ne sme pisati, tiskati, priobčevati, groziti ali napadati politiko Zjed. držav, lastnino Zjed. drŽav ali pa osebe, vojaške ali civilne v službi Zjed- držav, ali v v službah države ali teritorijev ali di-striktov Zjed. držav.
6.	Tuj podanik ne sme povzročiti kako sovražno dejanje napram Zjed. državam ali dati pojasnilo ali pomagati sovražnikom.
7.	Tuj podanik ne sme sta-lovati. ali nadaljevati svoje stanovale in sploh ne sme priti v nobeno vas, trg ali mesto, <atero označi predsednik Zjed. Iržav s posebnim razglasom iot prepovedan prostor, in kjer
sumi, da bi bila navzočnost aikega tujega podanika neva-r-lost za javni mir in red Zjed. lriav, raz ven oe ima do v olje-
1 1 .....* j 11
11 Vojšhpf Vojska! Vojska!
Kakor se ljudje borijo z ljudmi v Evropi, tako se ja* s ^ cenamj borim tukaj,
J\as prostor je bil prodan John Gorniku, in umakniti se moram v kratkem času. Moja zaloga je velika in mnogo časa bo vzelo, da vse razprodam. Vi veste, da je blago danes jako drago, toda vseeno §em znižal cene. Prodajal <bom po starih e cenalj. Velikanoč prihaja. Vi potrebujete mnogo blaga za sebe, ženo in družino. Moja zaloga Se niora razprodati I Po-» sebne moške in otročje obleke.
Ne čakajte do zadnje minute. 2 Čini preje pridete, toliko boljše 1 je za vas. Govorim v vašo last-
-	no koristi Pomnite, da je naša razprodaja vojska proti cenam,
" Mbške, ženske in otročje na-j rejene obleke. Ženske suknje,
-	obleke, bluze, krila, volneni jo-
-	piči, kimonos, kimonos predpasniki, 'kovtri, blanketi, pod-
5	^glavna pokrivala, volnene pre-
1	veze za vrat, nogavice volnene
-	in svilene, ženski klobuki, union i	obleke, šlinganje in čipke. Vse .	se bo razprodajalo po znižani i	ceni. Moške vrhnje suknje in
-	obleke, dežne suknje, hlačv,
-	klobuki in kape, moške in orto-,	čje čevlje.
Ne pozabite prostora. M. TOLSTOY, i Posebno dobre obleke dobi-, te pri nas. 6glasite se takoj. . Bolj nizka cena kot povsed
drugje, t	6217 St. Clair ave.
1 ummmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmmmiifnit
FRANK WAHČIČ, j
_ni	-
j Slovenska Modna Trgovina
L ;	74fl E. 152n(d STREET
COLLIN WOOD, OHIO
ifiiiMiiiiiiiiiiiiiniiinmiimnmnmmik
KJE JE
moj stric, Jernej Mlakar, bivajoč nekdaj v Springfield, 111
■	Za njegov naslov bi rad zvede
■	Izidor Selič, rusiki vojni ujet-* nik, naslov: Grotovski, Raz
■	Uralska žel. Doroga, pošta U ! rusovo, Grotovski Rudnik. Mel
nikov, Kuzakov, Kazanska gu-bernija, Rusija.	(45)
.................m 1 < ■ 1	.......
Posestnikom hiS.
iSe priporočam v nakup vsa-fkovrstnega papirja za papi-ranje hiš. Sprejmem tudi naročila za papiranje. Cene so zmeroie in točna postrežba. JOHN GORUP, 5816 St Clair ave.
■ , > ■ (43) mmmmmmmlmmtmmmm
Dr. L E. SIEGELSTEIN
3. NADS. PERMANENT BLDC. 746 EUCLID AVE.
blizu E. 9th St
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdravijo v
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Urtdna ur*:
9.	do 4. pop. 7. mf. do
10.	do 12 dop. ob nodotyah.
txre£itš ta oglas, da nt pozabite nasto-Va
SPOMLAD JE TU
in treba bo hiše barvati in po51 stavljati nove • piotove. Se pri poročam rojakom, ker imam ve Fiko zalogo vse, kar se potrebuje pri hišah in vrtovih. Se uljudno priporočam v obilen obisk }
CH. MANDEL, trgovina z železnino in pohištvom. 15703 Waterloo Rd. (44)
~ , NAZNANILO.
Naznanjam, da je dr. Ribnica, št. 12. SpZ pri zadnji redni mesečni seji izvolilo novegaj tajnika in sicer J6s. Bogolinti stanujoč na 5909 Prosser ave. Bratski p<sdr*j
Dobro iredstvo za vtretl
M »m* mtnjkatl pri nobenem dobro nr»Jtn«m dumo. Dr. Rtchtcr|«v
PAIN-EXPELLER
hn»i« Bad 50 let r^lltn primimjt med Sloranel w
0*ll IU hVotU.
Jedi no pravi « varstveno insmko sidra.
25o. In BOo. ▼ lek»rnith in nirmrncHrt od P. AD. RICHTER A CO. 7S-SO WMhlagtoa Stmt, New York, N. V.
KJE JE
Franc in Josip PavlenČ, doma iz Kostanjevice na Kranjskem. Za njiju naslov bi rad zvedel njih brat Anton Pavlenč, vojni ujetnik, volost Seglovo, Ke-merovski Rud. Tomsk guber-nija. Russia.	(45)
giiiiiinimitiiiHiiiiirtimtiMiniiiiiiHiiii
g/1 - 1
I SLOVENSKA
J GOSTILNA
Vior dobita fino pi> ■	jtčo, dobro po«tr«-
ibo. Prodajamo tfoi^o in Ukoijo tudi an domačo potreb* naataklonico in v«1om.
Con« imm i Mniald«)
I JOSIP KALAN,
6101 ST. CLAIR AVE.
niiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
I 3222 LAKESIDE AVL I
Se priporoča Slovencem t obilen oblak. Toina postrežba. Vedno areie pijače.
Nn»)onH« f>ni(ir Store' Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. iti 61. ceit« S posebno skrbnostjo izdeluje mo zdravniške predpise V zi logi imamo vse, kar je treb« v najiboljši lekarni	(45)
■ POZOR SLOVENCI.
i	. rj i^-
f	j j
Edini Slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojimi NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Firing, , Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princeton 833 VV.
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSA* DAN
VLOŽITE DENAR NA
LAKE ; SHORE < BANK <
ia v pravilih plačamo do ^ dnera, ko petafoeto dfaoar ^
1 4%' j
St Clair mdJMtlSl.	<
1 (
; ----——
POSEBNO NAZNANIM
Dr. Coinlrlck, irellkl ipedjallst, jo upeljal t CJereUodu vaa vJH za zdrarljenje ljudij. Tt) bo nadaljeval zdravljenje na način kot tfl klinikah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, pretakava z X larkZHI vsakemu bolniku, Co še zdravi pri nJemu. NIC ne dene ikollko^^H zdravite, pridite, da vidite itaii to Apecljallit lahko naredi za
Imate? ^^ gffT^Vaša |j|
nered v želodcu, k«- M^raT H I Tu je prttilfl
Revmatlzem? Glavo- H	jp^Vl
bol, zaprtje, neSiato p /^jjjRSl^ ■ H	iarkl. NIU
kri? Olabott, nervoz- ' PT^itit ■ H	nlate imeli
noat, bruh, kaielj. f ^gSv ^OiM H	Mke v mNlžj
ilaba pljuča? PrlVat- (	iWnjlv	°
$1000.00 x Žarki se rabuo za preiskavo n zdravl|I ČE STE BOLNI ISM
Pridite takoj In ta Apecljallat vaa popolnoma prelMe, potem k«m|H morete ozdr&veti, ker uspeh je o^vleen od prelakave. Njegovi kraanl «nH vseh delov aveta mu pomagajo, da Ima najboljši zdravnlikl urad ^Sfl Ko «0 druge metode zdravljenja zgubile moC, dobite tukaj oapeh. Dji^g^M 6anja, kakftno bolezen Imate, č zdravnik vidi, da ae da ozdravetl, bodMul prltanl, da kmalu ozdravite, ln nikomur nI treba zapraviti denarja, ae^jjfl dobil uapeh. Pridite ln pogori te te privatno z zdravnikom.
2047 E.9th St. DOCTOR COWDR1CK M«dl EmM
4. naaUt.	i^mu^im. Cleveland, o.	in Proapc^fl
Uradna urai «jutraj 4« t. •*. Ok nvdaljaK o4 10 d« 1.
■■" ■ 11 .... ..i in.— ....i..—. .......»m—■—dJja^B
KiiiHiimiiiim»mmMiuMnniiii»tiin^
^	^^	M
Ki imajo opehe^B N# Doma v zalogi fl
N	^
:	BELAJ & MOČNIK, 6205 St. Clair Ave. moška opreJH : JOHN GORNIK, 6105 St Clair Avenue, molka oprav* n F. GORNIK, 6113 St. Clair Ave. moSko opravo in I BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Clair Ave. modna trgoifl
3	JOSIP ŽOKALJ, 6408 St. Clair Avenue, moška oprflM
*	FRANK BUTALA, 6410 St. Clair Ave. trgov, z obq§H m	ANTON MARINČIČ, 5919 Prosser Avenue, ftijH S	ANTON KAUŠEK 6202 St. Clair Ave. rfiodna trgd^H 3	JOBN CENTA, 6030 St. Clair Avenue,
j	TOMŠIČ & ŠTAMFFEL, 6129 St. Clair, modna trg|H
3	AiNT. ANŽLOVAR, 6111 St. Clair Ave. modna trgtrf^l
3	RUDOLF CERKVENIK, 1115 Norwood Rd. gl^M
[	DROBNIČ & COMPANY, 1293 East 55th St. grŽBB
;	ANDREW SAMIC H, 1133 Norwood Road, grdM
:	ANTON LAUSIN, 6128 St. Clair Avenue,
3	ANTON LOGAR, 3837 St Clair Ave. modna tt^O^H
;	JOHN ERBEŽNIK, 1231 # East 61st Street, nJH
J	NOVAK BRATA, 1423 East SS^ Street; mesnica, j
S	JOHN* JAMMIk/ 6030 St.t Clair avemie.^|^|
3	GABRIJEL TRAMPUS, 4110 St. Clair ave.
j	IVAN TOMAŽIČ, 1383 East 53rd Street N. E. OfS
m	FRANK VESEL. 4030 St. Clair avenue N. E.
3	GEO. MLACHAK,' 4316 St. Clair ave. modna trgd^H
j	MIKE MARE5IC, 4322 St. Clair ave. močka o«
;	FR. VIDMAR, 4702 St. Clkir ave. mesnica in groč^H
*	FRANK ŠKULJ, 6214 St. Clair avenue, grocejflH
S FRANK POJE, 4015 St. Clair avenue, moika opriSM : JOHN ŠKCJLJ, 3908 St Clair avenue. grCfi^H
Od zadnjega imenika slovenskih trgovcev pa do di|H
J	je število narastlo na 30 trgovcev. Znak k temu jef dajH
;	icleja prišla do vrhunca, da se nasi Slovenci v Clevelaj|H
j	bolj resno začeli misliti na svoj Dom, na svoj lastni^ ImH
s	V katerem bi se skupaj zbirali, da bi se eden druzega bJ9
;	spoznali in ljubili, kakor se sedaj. Zadržek je ta, da il^H
;	mo pravih društvenih družabnih prostorov, imamo en iM
;	venski kulturen zavod, in ta je naša Slovenska Naro&fl
3	Čitalnica. Treba nam bo večjega, ker ta ne zadostuje, JH
5	se pa ta višek doseže, nam je treba skupnega dela in zouH
S	dela. Za to gre v -prvi vrsti čast našim društvenim zastoji
3	nikom, ki z energično pridnostjo prodajajo opeflce, delnkflH
3	naši rojaki in rojakinje nabirajo prostovoljne doneske mM
3	raznih zabavah, veselicah, botrinjah, itd. Na*še-<gospodi]jH|
«	fantje in dru^i, zahtevajo izključno opeke Narodnega
*	ma in vse to v korist nasi naselbini in samim sebi.
n	Le1 tako naprej, bližamo se enajstemu tisočaku. Sedlfl
J	se je že pomlad razvila, pride lepo poletje, o*b lepem vffl
j	menu gre naš narod rad ven na sveži zrak, tudi ob teh prijM
*	likah se ne sme pozabiti na Dom, vsaki najmanjši dar BH "	dobrodošel.
I	V glavnem uradu se je nabavilo novi card sistem aH
J	opeke, vsak trgovec bo imel svojo karto, da se bo videt|9
J	ikoliko in kateri razpeča opek ter bo od časa do časa ptitflH čano javnosti.
Izdelovatelja smodk 'pod imenom SND sta :
JOHN BRESKVAR, 3528 St Clair ave. SI MARY PRAV'ST, 6611 Wade Park ave.
Priporoča se našim kadilcem cigar, da v vsakem ajM 3 loonu zahtevajo te cigare, ki dajejo dobičelk S. N. D.''j n	DIREKTORIJ S. N. DOMAM
fVfHntM»i»mTmnn»^HM»Hnmti»mrt|^B
• ■ vjH^^B
(»^^^»C'^OOC'OOOOOOOO 0091 ^OOO^^^C^^^M
I Josip Demshar, I
slovenski kontraktor	J|H
NOVI NASLOV:
i; 1164 NORWOOD ROAD
( >	TEL. PRINCETON 1298 K .
) Se priporočam Slovencem ra Kradpj<i hiš po najbo^^l \ načrtih in trpežnega materijala. Izdelujem načrte xa X -vsakovrstna poslopja
:	1164 NORWOOD ROAD	|
I Napisal I. E. Tomič.	Poilovenil Stefan K ta na. T
»jLiL...........................................................................
Bfeospod Rafaj je imel boljši Bps od svojega tovariša Saiča. |Bpte dni, ko je preživel na Boji grajšeini, se je prepričal ■polj, da vsak hip izbruhne Hjfrr med knu-ti
RKar so ravenske kmetice HEj podžupanom govorile o KLgovi ženi, to je on V9e na-Hfcočul, pa je sprevidel, da ne Erie držati križem rok. Gospod K|aj se je pripravil /a vsak
(Neposlušnega in nezvestega Kina je "odpustil, a mesto nje-K je vzel drugega, ki je lice-Krsko hlinil svojo zvestobo Biram njemu: sicer je pa bil Hikor vsi drugi.
gfoospod Rafaj je napačno sto ^Mcer se je sedaj odpuščeni ■tri postavil na ček) nezado-Holjnežev.
■	Zadnje dni svečana 1755, je Butgospod Rafaj naložiti na
vse, (kar je bilo vredne-
■	v ravenskem gradu in to bi HgbUo moralo pred zoro, da bi
H|t ne videl, odpeljati v Va-Bždin. Istega dne tzjutraj se je ^■peljal s svojo ženo Amando IVaraždin. Ostalo pa je pre-Htil volji božji in oslkrbi no-■■ipana. Predno se je odpe-K is Ravne, je še napisal pi-Ko vicebanu Rauchu, kjer mu Gttjkel, da ne ve, kaj mu je ^EIpU Saič, a da se boji, da W)kič moti nad kmeti in da ^Hjvo napačno obvesti vice-Bu. "Jaz sam", je zaključil ^Kl oismo, "sem ibil osebno ■^grtdel sem na lastne oči in Hn zatrdel vasi velemož-1, da v se ne izvrSi srečno." Hnbfvši službeno izvestje od Hlppana Saiča in privatno od ^■pH znanca Rafaja. ni ve-Hppeban, kaj naj ukrene.
mu je zdela »umljiva; Hperaval je iti osebno v Kri^ ■fee, da vidi, ikdo ima prav. Br do tega ni prišlo t Kmetje Bpprehiteli vkibana ter se ^Hflprli, nego je on prišel
Hm|'J4. svečana je pričel bi-Hpt svona v ravenski cerkvi Bpfc obče usta je. Kakor da Hntati iz zemlje, so se -pri-Hovali ibesni obrazi ljudi, o-■plenih s puškami, sekirami, Bppi in kosami. ^Hp je hitelo ik cekvi, kjer so Hirali v nekaj minutah v ve-Btn številu, žugali in pretili. Hbdi njihove žene so se jim Hpruztle, da bbdo za pričo, Hidar pojde za gosposko kožo. »Odpuščeni Rafajev Span Mi-K)j Kušič je stal na čelu upor*
PZa menoj, ljudje!" je zakll-Biivši "grajski sluga, videč to-Bi: jeznih obrazov, "hajd na Hipi! Planite, planite, ubijajte, Kf; V|tn .pride pod roko! Ne Bftjte usmiljenja s temi pro-»etimi gospodi, kakor ga tudi BH niso imeli z nami." |>Vflhfteč visoko v zraku puško, i vodil Mihalj 'Kušič. uporne ■pete proti Rafajevemu gradu, fcmkaj naj bi slavila ustaji Brve svoje orgije. Tuleč ko div-B zveri «0 hiteli kmetje na Bp4- P1*' uhodu jih je čakal [pOv i špan <ter jim zročil ključe BL9Bwu 'n Pivnice, proseč ■age brate, da tudi njega vs-HjNjmejo v svojo sredo.
Krričelo se je sedaj plenjenje. HKafcor divje mačke so se raz-Bršili po gradu, grabeč in pleneč, kar jim je prišlo pod roko. pNajveč jih je šlo v pivnico, kjer jSO pričeli piti in raznašati vino, HU je bila na večer pivnica že Hjft£tta. Oplenili so hleve, svi-■tke —■ vse. Ko so že vse po-Hgpabili, da ni bilo nobene vred-Bosti več v gradu, so izapialili Brad in gospodarska poslopja. Hpirodavni Rafajev grad se je bremenil v velik požar, in Bietje so pozdravljali ogenj z Bvjim vriskom, veseleč se, <la ■ padlo v prah in pepel to pro-Hrleto ^rajskto gnezdo.
I Zasnovana ustaja se je širila rat okoli kakor lava.
I^Takoj drugi dan, so oropali mi oplenili isti kmetje grad Vu-RL. Jelačiča irf Ignjata Kačne-m čegar ženo toliko da niso Bit; komaj se je rešila z be-
gom. Tako je šlo od gradu do 1 gradu. Zapalili so tudi Jaleš, grad Hadrovičev in od tukaj ■ so hiteli uporniki na sam Gra-dac, posestvo zagrebškega škofa.
Oskilbni-k škofov ni pričakoval, da bi se kmetje drznili na- j pasti sam škofov gTad. Saj jim škof ni ničesar zakrivil, a bil je ^ vendar njihov vrhbvni pastir, ji A kaj se meni za to pobesnelo q ljudstvo! škof je grajščak, kakor vsi drugi; ima »kmete, s ka-terimi postopa ravno tako, ka- * kor vsak drugi plemič: s plemi-či drži in tudi on snuje načrte za uničenje kmetov — torej; ne ^ prizanesi mu, temveč opleni, ^ požgi in odnesi, kar je njeg>o-vega! V gradu je bilo veliko ^ število svobodnih kmetov, ki bi ^ utegnili pokazati kmetom pot g naprej do škofovega gradu; in j, tudi ti niso slutili, da bodo 11-porniki tudi pri njih počenjali ^ grozodejstva, kakor v Ravni in njeni okolici.
Uporni kmetje so navalili na ^ škofov grad in pred očmi ne-pripravljenih in prestrašenih g svobodnih kmetov, so ga ople- jj nili od strehe do temelja in ga p zažgali na fo. Nobenemu ni pa- p dlo v glavo, da bi se protivil po- ^ besnelim kmetom.	g
Škofov oskrbnik je vtekel y prt ko vinogradov naravnost v 2< Zagrelb, kjer je še istega dne y javil to veliko nesrčeo svoje- g| mu gospodarju. Škof T a it* i je g] bil ves iz sebe od same jeze. Nekdanji dubiški poveljnik je p( hotel takoj oditi v svojulcočiji g v Gradec in se takoj spoprijeti s kmečkimi psi in izrodi, kakor -t jih je krstil v svoji jezi. Komaj so ga odvrnili od tega vrato-lomnega dela, predfečivši mu, da bi mogel ta korak plačati z £t lastno glavo, ker uporniki ne gledajo ne na ugled, ne na čast njegovo. Škofu ni preostajalo dtfizega, nego da je sporočil §t vicebanu v Lužnici, naj pride takoj v Zagreb na posvetova-
nje.	št
Medtem so prišli še ^labši	I ^
glasovi. Okoli Vrbovca je na-	g] stala druga ustaja, kateri je bil na čelu Radovič, oskrtmik grofa Peta^iča. Ti uporniki so o-
plenili Vrbovce, zažgali poslop-	p(
ja vdove barona Aleksandra	g,
Patačiča, na to so še požgali	y
vse plemiške pristave okrog	gj Dijaneža in grad grofa Ljude-
vita Patačiča v Rakovcu. Na to	p,
so se olbrnili, pleneč in požiga-	fj
joč, preko Novega mesta in	jj
Negovca pod grad Bisag, po-	g]
sestvo kraljevega svetovalca	§]
Antona Jankoviča, da ga uniči-	1(
jo in napravijo iz njega pralh in	,
pepel.	,
V	istem času, ko so se dvi-	, griili kmetje v Ravni in okoli	, Vrhovca, so se uprli kmetje	r »koli Kjalnika. Tem je načelo-	j val Patačicev špan Kelek; ople-	\\ nili in požgali so gradove in	, plemiške pristave v Lovrečini,	j, Pongačecu in Preseki, za temi	§1 rkalec, posestvo jezuitov, Bre-	p iane, grad predsednika judici-	jn iarne tabule, M'agdaleniča.	SI
Kmetje so delali po dogovoru; uprli so se na en hip in grozno iznenadili svojo gospo-io. Na smrt preplašeni plemiči ;o zbežali breobizirno na druge SI gradove, šireč žalostne vesti o uporu kmetov. Mesta Koprivnica in Križevci, ki sta bili obdani z zidom, a še bolj Zagreb in Varaždin, so (bila polna be-žečega plemstva, ki je v h\tri-ci pobralo najvrednejše stvari in zbežalo v ta mesta.
žalost in obup je obšel Vso gosposko. Ta upor se je dvignil tako nenadno in se razširil tako 'hitro po vse'j križf veki župa-niji, da se je bilo bati še kaj hujšega. Naj minejo še nekateri dnavi, pa pridejo kmetje pred Zagreb, ako jih vojska ne ustavi in razkropi. Kmetje so dali razglasiti, da požgo Koprivnico in Križevce, da zanesejo ustajo med Zagorje, si osvoje Varaždin in udarijo na to z združenimi močmi na Zagreb-
V	Zagreb so dohajala najhujša poročila o kmečkem upo-
■PH^pp—W npp--wmmm —	- --
ru. Begunci iz upornih krajev, in oni, ki so bili sosedje, so pripovedovali, da je že skoro 40.-000 kmetov, ki so se abrali, da 1 rajlše umrjejo, nego da bi dalje trpeli gosposki jarem.	j
Znano je tudi bilo, da so v zvezi z Vlahi v varaždinski žu- _ paniji, ki jim pridejo v pomoč, kakor hitro pošljejo stanovi na ( nje oboroženo moč.
(Dalje prihodnjič.)	4
Takoj dobita dcfcfdva dobra slovenska unijskaplanpentarja. Zgladita naj »e (pri Jos. Demšar, 1164 Norwood Rd. (42)
mil
Kdor ima hiio naprodaj za 2 ]
tri družinie, naj se oglasi takoj pri J. 'Mjoris, 1065 E. 66. (43)
Krojaški pomočnik dobi delo j takoj ali po Veliktyoči. Zglasi-te se pri Fr. Fajfar, 3422 St. Clair ave.	(42)
RAČUN "SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE" od. 1. januarja do 31. decembra, igi6.
DOHODKI:
Posmrtninski asesment krajevnih društev.$16,127.77 $16,127.77 4% obresti od naloženega denarja:
A.	The Garfield Saving Bank...........$ 95.24	•
B.	The Lake Shore Saving iBank........$ 142.14
C.	The Cleveland Trust Co.............$ 99-4J $ 33^79
6% obresti od posojila na posestva:
št. i parcelna št. 8 v Clevelandu, O----$ 127.67
št. 2 parcelna št. 347 v Clevelandu, O... .$ 291.05 št. 3 parcelna št. 4 v Clevelandu, Q... .$ 53.S3
št. 4 parcelna št. 580-584 v Cleve. O.....$ 20.00
št. 5 {parcelna št. 32 v Clevelandu, O... .$ 74-44 št. 6 parcelna št. 145 v Clevelandu, O... .$ 43-98
št. 7 parcelna «t. 2 v Clevelandu, O----$ 63.67
št. i i parcelna št. 35 v Clevelapdu, O----$ 33-75
št- 12 parcelna št. 11 v Clevelandu, O----$ 36.00 $ 744*39
Skupaj......•t....................... $17,208.95
Bolniški asesment krajevnih društev.....$12,628.31 $12,628.31
4% od naloženega denarja
A. The Lake Shore Bank Co.....- -.....$ 105.92 $ 105.92
6% obresti od posojil na posestvih:
št. 8 parcelna išt. 21 v Clevelandu, O----$ 46,00
št. 9 parcelna št. 22 v Clevelandu, O.46.00
št. 10 parcelna št. 1-2 v Clevelandu, O----$ 25.67 $ 117 67
Skupaj ..............................$12,851.90
Upravni sklad krajevnih društev........JU 2,582.40 $ 2,582.40
Pristopnina novih članov-ic............$ 280.50
Plačilne knjižice ......................$ 96.80
Znaki............................... $ 97-20
Spremembe oporok, potni listi, itd......$ 3I»75
Vrhovni zdravnik.....................$ 52-25 $ 558-50
2(/f obresti od ček. računa. Cleve. Trust. $ 4^0 $ 4.60
Tisk za mimagraf..............t-.-".....$ 6.75 $ 6.75
Skupaj............................... $ 3.152.25	1
Skupnih dohodko............................... $33»«$-i°
STROŠKI:
Posnirtnine .......................... $ 2,900,00
Bolniške podpore ......................$ 7,925.21 $10,825.21
št. 12 plača uradnikom.................$'1,306.50
št. 13 pregledovalci računov........... $
št. 17 Vrhovni zdravnik1................$ 155*75
št. 21 Ins. Depr't dr. Ohio za License... $ 25.00 ^
št. 22 najemnina pisarne............... $ 126^00
št. 23 tiskovina...................... $ / 87$4
št. 24 znamke, telefon in expres.........$ 60^9
št. 25 pisalne, hišne ih druge potrebš ine $ 76.26
ik. 26 Glasilo...........................$ 7S%|0
št. 28 Odvetnik..'......................$ 35.ČD
št. 33 varščina vrh. i» dr. uradnikov.....$ 4^-5^
št. 34 razno in nagrade za nove člane.... $ 73-55
št. 35 Aktuarij, drž. zapriseženi izvež---- $ 65.00
št. 36 stroški druge redne konvencije----$ 3554^ $ 2,555.99
Skupaj ........................................ $13,38i-«>
v Dohodkov v letu 1916----$33tai3 I<>
Stroškov v letu 1916......$13,381.20
Preostanek v letu 1916----$19,831.90
Posmrtninskega asesmenta............. $14,308.95
Bolniški asesment .................... $ 4,926.69
Upravni sklad........................$ 59626
Skupaj......................................:.. $19.831-90
GOTOVINA Z DNE 31. DECEMBRA 1915:
Posmrtninskega asesmenta ..............$22,345.88
Bolniški asesment ....................$ 5*984.39
Upravni sklad ....................... $ 3812.16
Skupaj......... .............................. $28,7«.43
Skupaj v gotovini dne 31. decembra 1916.......... $48,544.33
100 možkfti znakov ©40c ........................$ 40.00
1 Oliver pisalni stroj, št. 5.......................$ 80.00
1 Burroughs seštevalni stroj..................... $ 150.0b
1 železna blagajna f............................... $ 100 00
1 stroj za številke................... .............$ 10.00
1 stroj za čeke .................................$ 20.00
1 Mimpgraf.................................... $ 35 00
Mize in stoli ................................... $ 25.00
1 omara za shrambo pisalne potrebščine........... $ I5-00
Tiskovine, itd .................................. $ 200.00
Skupaj.................. .....................$49,219.33
Dolg na neizplačanih posmrtninah Fr. Bernrk
in J. Jerše......................................$ 1,300.00
Skupno premoženje Zveze 31. decembra, 1916...... $47,919-33
Denar naložen na hranilnih vlogah po 4%
1' The Garfield Savings Bank........... $ 8,419.70
2: The Lake Shore iBank Co............$ 6,524.35
3. The Cleveland Trust Co..............$ 4,910.78
Skupaj ..................... ......... $19.854-83
Denar izposojen na posestvih po 6% £
1.	parcelna št. 8...................$ 2,000.00
2.	parcelna št. 347.................... $ 3,300.00
3.	parcelna št. 4....................$ t,000.00
4.	parcelna ^t.580-584....................$ 1,500.00
5.	parcelna št. 32.,..................$ 2,200.00
6.	parcelna št. 145................... $ 1,300.00 .
7.	parcelna št. 2....................$ 2,000.00
10. parcelna št. 35......•____t."........ $ 1,500.00
12. parcelna št. 11................... $ 2,000.00
Skupaj ................................ $16,800.00
Na hranilnih vlogah.................... $19,854.83
Skupaj posmrtninskega asesmenta.'. v. . $36,654.83
Denar naložen na hranilnih vlogah po 4% 1- The Lake Shore Bank Co............$ 4^81.31
2.	The Cleveland Trust Co...............$ 1,312.38
3.	na čekovnem ra. unu................$ 7I7.(39
Skupaj .....,v........................ $ 7,0x1.08
Izposojen na posestva po 6%
8.	parcelna št.' 21...................... $ 1,500.00
9.	parcelna št. 22......................$ 1,400.00 .
10.	parcelna št. 1-2...................... $ 1,000.00
Skupaj ................................. % 3,900.00
Na hranilnih vlogab.....................$ 7,011.08.
Skupaj bolniškega asesmenta.. ..........$10.91108
' 4J>-m Maftffil
U The Cleveland Trust .Co..............$ 956.57
2. Ročna blagajna tajnika............... $ 19.85
Skupaj...................... ......... $ 978.42
Posmrtninskega asesmenta......$36,654^3
Bplniškega asesmenta...................$10,911.08
Upravnega sklada____'...... ............... $ 978.4a.
Skupaj . ...............................$48,54433
V Clevelandu, Ohio, dne 26. jan — 28. marca, 1917. JERNEJ KNAUS, blag. FRANK HUDOVERNIK, taj. PR. M. JAKSIC, nadzornik IGNACIJ SMUK, nadzornik.
W. A. COY, Actuary. Opomba: Da se je račun zakasnil, je vzrok, da narti ni bilo preje mogoče dobiti državno zapriseženega izvežbanca, kateri ie šele zadnje dni v marcu prišel knjige pregledat. Koliko ima Zveza procentov, se poroča pozneje, ko dobimo od njega pismeno poročilo.	^
Da Zveza vsako leto lepo napreduje, nam kažejo ra uni. "Glede tega člani in članice, prilporočajte vedno Zve^o prvo, predno kako drugo Zvezo ali Jednoto. Zveza je na dobri finančni podlagi, ima dovoljenje za poslovanje v državi Ohio, ima popolno svobodo, ne oziraje se ne kako prepričanje. K Zvezi laiiko pristopi vsa'k zaveden Slovan, 'bodisi tega ali onega prepričanja.
■AKOl
-flpi
PririjtB B^iiRV« U pi
Jar [QfuUf Malk	Vfc
raj/	lE
m -SOROL- I
Wl	— h Irnkm«! eti^rk* — ililti	V|
I	*rdr u ielodcu iti trtbuku,	U
I	w7 bolan vrat, naduho, glavo
I	LlM. ugubo Uho, prehlad v	||
B	JUk glavi. itd. itd.	I
91	Priradi ga tialA ksnoaniia ^fi
mil*11*« Ll J!u	F..1- V '
KRI wiSr^iZ^Jte: 1
p3L|| H	»Jrf»*nj«. P»m«len E
HIJ H tmIm pri roklk" 28 ill'sOc I
mkUk»TMk »)I|MI>H
P. AO. RlCHTEa A CO. mtT" 7440 Wukinit*a St. g
N«w. York
Sprejme se štiri fante na stanovanje in hrano. Kopalna soba v pora1x>. 1084 E. 64 tih Street.	(42;
V o zor !
J^azncLTijcLtn slevdnemu ohčinsInJuf da	k se bo dem preselit dne 15. apr. iz sedaj-
ni h prost or oi) 6034 St. Ctair-aV. %)	1
druge nJečje prostore na	i
/ ff-IT St. Clair	I
A*>enue,
}
Kjer bodem imel poleg obrti tudi %>eliKp zalogo *VsaKpx)rstnih strešnih papir-je*>, roberjex), smole, bar*) za strehe, zleboHie i. t. d.
W	C* 'Kf f \	in edini *to*)in*ki kJ*r>ar
H JLim kJ j^^f^/j^y in strtJni Kro%>§c Cl*t*§landu H
Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi
za mesec jan. 1917. Asesment No. 39.
b 6 H 6 D K i	*	j erfioiK. -
' I	s s JTi
O -S -C - c C '.a. ' 8 rt	O T
>	n 3 Č Z > . g* 'c .. N -33 žs	f s
>% p. 5 - B C 'S t 5 ^ - Sc.	c S
g gS rS E cL- -g 1 S •£ 3 8 •§	^ is
Q ž-8 £8 g* Ž C -iS	^
1	I 790.27 387.86] 338.81 58.35 1.50I 2.oo|.....I 1.25 .50I 177.00 177.00I	398
2	j «87.46 40.91 34 25 9.30 2.00 1.00----,-.[..............................................62
3	j 108.81 53.16 48.00 7.65........................[..........................53
4	I 432.8^ 231.68 152.25 40.65 2.25 5.00......25J «»75 11900 119.00	295
5	I 94.17 4J3f.47 42.75 7.95........................... 18.00 18.00	55
6	I 87.40 46.90 33 75 6.75......................... 95.71 95.71	45
7	I 117 47 57.76 49.61 8.85 1.00............25..... 26.00 26.00	59
18 I 70.13 34.03 30.25 5.85.........................1 34.00 34.00	40
9' I 188.08 9157 78.11 14 40 2.00...... 2.00...,....... 48.00 48.00	100
10 j 127.62 57.57 55.75 10.80 .75 2.00......50 .25 33.00 33.00	79
m I 189.66 100.28 69.00 17.40 1.00 2.06............... 1000 10.00	114
12 I 102.08; 54.83 39.75 7 50........................... 146.00 146.00	54
H4 I 177-3l 81.66 78.75 12.90 2.00 2.00..»............. 7000 70.00	90
16	I 21.48 15.33 ' 2.25 3.90I................................................26
17	j 153.24 82.51 60.23 10.50........................... 86.00 86.00	72
18	1 43 57 27.61 12.11 2.85 ...... j.00.— — 52.00 52.00	19
|$279i. 6o|$i4<>7.13|$ii25.6a|$235 -€o|$I3. 50 [Ji? oo|$a.oo|$2 .35|$z.5o[$9i4.7i($gi4.7i|	1561
Fr. Hudovernik, tajnik.
>	' '	<
j Lovrenc Urbanija.	i
^ —--------... -- «—... , -	i
1 - - Naznanjam vsem Slovencem v Clevelan- - j
V	du in okolici9 da obiščejo mojo na novo urejenp	J
KROJAČNICO,	i
k
F kjer izdelujem fine moške garantirane obleke po meri v va«	^
m šo največjo zadovoljnost. Vsi moji doiedajhi odjemalci >0	{
W bili vedno zadovoljni, in tako bodete tudi vi, če naročite	<
L sv6J° °bleko pri meni	J
M Se vam priporočam v obilen obisk	i
VA
H Lovrenc Urbanija,	\
0 Novi prostori: 4212 ST. CLAIR AVE.	\
V	J	[l