Posamezna Številka 1 Din, mesečno, če se sprejema list r upravi,naročnina 4 Din, na dom in
f>o pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratoni po dogovoru
PONEDELJSKI

VENEC
Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 29% — Rokopisi se ue vračajo
Uprava: Kopitur-jcvu ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179 Telefon štev. 2549
Kako sodijo o Avstriji v državah Mate zveze
Evropa naj jamči za neodvisnost
AvStftfC	gtos o notranjepolitični spravi
Praga, 29. jul. TG. Vaš dopisnik se je glede položaja, ki je nastal v Avstriji, obrnil na merodajne osebnosti zunanjega ministrstva ter dobil o stališču Češkoslovaške in sploh vseh držav Mule zve/o tledeču obvestila:
Za države Male zveze (Jugoslavija, češkoslovaška, Romunija) ostane slej ko prej najvažnejše vprašanje popolne neodvisnosti Avstrije. Pred enim letom, ob priliki podpisovanja pakta štirih, je francoska vlada (takrat je bil zunanji minister Paiil-Boiicour) na tihem prepustila Italiji, da brani avstrijsko neodvisnost proti hitlerjevski ofenzivi. Danes, po umoru avstrijskega kanclerja in ko preživljamo državljansko vojno v notranjosti Avstrije, imamo torej dovolj dokazov za to, da je s a m o italijansko jamstvo bilo nezadostno in da ni bilo pametno, dn so velesile prepustile varstvo avstrijske svobode sani o Italiji. Izkazalo se je, da Mussolini nima veliko vpliva — če ga sploh kaj ima — na Hitlerja. Avstrijski zvezni kancler dr. Dollfuss je s svojim življenjem plačal svojo lahkovernost, da mu bo žc Italija jiomagala, da premaga hit-lerjevskega sovražnika. Mesto, da bi bil lani predložil svoj spor Zvezi narodov in tam zahteval mednarodno jamstvo za neodvisnost svoje države, se je zanašal na Mussolinija. Ta lahkovernost ga je stala življenje, ker Mussolini ni mogel zmanjšati hitlerjevskega navala.
Oslanjajoč se na italijansko varstvo se je spustil v zelo nevarno vojno proti dvema tron-tama, proti socialistom in proti hitlerjevcem. Na Mussolinijevo željo je izvedel najpreje napad na socialiste, potem pa je hotel iztrebiti liitlerjevce, kamor so se po večini zatekli tudi socialisti. Mi na češkoslovaškem smo Avstriji in Dollfussii neprestano svetovali, nnj tega nikar ne napravi, naj se rajši zaenkrat /.veže z umerjenimi in zmernejšimi socialisti, ki so vsaj Avstrijci in pro-tihitlerjevci, da uniči ves hitlerjevski pokret. Toda naših nasvetov Avstrija ni poslušala. In danes gledamo pred seboj razvaline sanj, ki vsled osnovne pomote v taktiki nikdar niso mogle biti nresničene. Pod razvalinami pa leži truplo tragičnega junaka dr. Dollfussa samega.
Kdo bo sedaj vladal Avstrijo? Starhemberg ali Schuschnigg? To niso tako močne osebnosti, kot je bil Dollfuss, to je eno, drugo pa je, da niti eden niti drugi ni popolen idejni pristaš Dollfussovega avstrijstva. Dollfussovo avstrij-stvo je bilo visoko etično, na vzvišenih verskih načelih sloneče, Starhembergovo in Schuschnig-govo, da ne govorimo o majorju Feyu, pa ie av-strijstvo priložnosti in politične konjunkture. Mimo njega so strumno korakali morilci. Čc ga je bilo tako strah pred njihovimi revolverji, da ni mogel braniti svojega umirajočega šefa, ni verjetno, da bo zastavil svoje življenje, da izvede tndi šefove ideje. Hitlerizem pa bo dregal naprej, o tem ni dvoma. Menjal ho samo sredstva. In nobene Mussolinijeve prošnje ne bodo ovirale von Papena, da počasi a z gotovostjo omamlja manj značajne Dollfussove naslednike in jih zvablja v hitlerjevski raj. Preje je stala med Avstrijo in Nemčijo ideja vere in domovine. Danes med heimvvehrovskim in hiflerjev-skim fašizmom ne stoji drugega ko< ograjica osebnih ambicij.
Češkoslovaška in ž njo vse zaveznice Male rveze torej si ne dela nikakih iluzij glede bodočnosti. Neodvisnost Avstrije je še vedno v ne-
1.	V notranji politiki Avstrije mora na vsak način in za vsako ceno priti do zbližanja med krščanskimi socialci in med zmernimi socialisti;
2.	V zunanji politiki pa je potreben dobro premišljen skupni nastop vseh držav, ki so ko-iikorkoli na Avstriji interesirane. Toda ta nastop se mora posluZiti Zveze narodov in nobene druge poti.
Berlin, 20. julija. E. Nemški obveščevalni urad objavlja izjavo odstavljenega nemškega poslanika na Dunaju dr. Riellia o dogodkih na Dunaju. V tej izjavi, ki je uradna, beremo, da je nemški poslanik posredoval šele, ko ga je izrecie "osli šef policije Friedrich in pozneje še min Neu-statter-Sliirmer. Med uporniki v kanclerjev, palači in tain ujetimi ntinietri, med katerimi je bil Fey. je bil sklenjen sporazum, da bodo ministri spuščeni, če 6e upornikom dovoli svoboden odhod v
Nemčijo. Ta sklep je bil sjioročen tudi članom vlade, ki so pod predsedstvom ministra Schuschnigga pripravljali protinapad, da u|>ornike s silo izže-nejo. Nemški poslanik |>ravi, da so na prigovarjanje Fcyu ministri okrog Schusrhniggii. ki so pred-stuvljali dejansko in pravno vlado, na sklep pristali in naprosili njega, dr. Kietlia, da posreduje. Najbolj zanimiva pa jo izjava nemškega poslanika, da so Seliuschnigg in ministri okrog njega že točno vedeli, da Dollfuss ni samo ranjen, ampak da je ie mrtev, ko so nn prigovarjanje Feya ugodili upornikom, da smejo brez vsake kazni oditi t Nemčijo. Šlo je torej predvsem za »reševanje« majorja Feya. Ta izjava meče čudno tajbistveno luč. na dunajske dogodke in postavlja vprašanje, katero vlogo sta igrala Fev in Srliusrhnigg, popolnoma v ospredje. Ali dr. Dollluss le ni bil izdan ml svojih »sotrudnikov« in »prijateljev«?
Dr. Rintelen živ in zaslišan
Dunaj, 29. jul. m. Jutranje časopisje poroča, da nasprotno mnogim vestem o smrti bivšega poslanika dr. Rintelena, ta še vedno živi. Uradno se naglasa, da se je na predsnočnji seji avstrijske vlade govorilo o njegovi usodi in je bilo sklenjeno, da se pošlje takoj nota italijanski vladi, s katero sc ocfpoklicuje sedanji avstrijski poslnnik nn italijanskem dvoru dr. Rintelen. O tajinstveui vlogi dr. Rintelena v zadnjih dogodkih prinaša avstrijsko časopisje i/. Rima vest snočnjega »Tempsa«: V lej vesti se naglasa, da je dr. Rintelen zaprosil za avdijenco pri Mussoliiiiju, ki je dr. Rintelena sprejel. Mussolini je bil zelo iznenaden, ko je čul iz ust dr. Rintelena načrt o reformi Avstrije. Rintelen je izjavil Mussoliniju, dn je v interesu pomirjen ja Avstrije, da se odslovi vlada dr. Dollfussa in sestavi nova vlada, kateri bi načeloval on. V tej vladi bi sodelovali tudi predstavniki narodnega socializma. Te besede so Mussolinija zelo razburile in je Mussolini v imenu italijanske vlade odločno odbil Rintelenove predloge. Izjavil je, da je v Avstriji možna samo Dollfus-sova vlada, ki vodi tisto avstrijsko politiko
Dunaj, 29. jul. m. Snoči pozno se je stanje dosedanjega poslanika dr. Rintelena zelo zbolj-šalo, ker je operacija popolnoma us|K'lu. Tako je bil Rintelen šele snoči prvikrat podrobno zaslišan. Že pri snočnjem zasliševanju je tir. Rintelen podal zelo važne izjave, ker je priznal, da je tudi on aktivno sodeloval pri ptiču. Iz vsega tega. kar je dr. Rintelen pri zasliševanju povedni, se vidi, da je 011 smrti dr. Dollfussa mnogo bolj kriv, kakor jia sije to avstrijska vlndn mogla misliti. Stanje dr. Rintelena je še vedno zelo resno, uli upanje obstoja, da bo kljub teinu ostal pri življenju. Od njegu bo avstrijsko vlada nn daljnji preiskavi o puču in umoru dr. Dollfussa izvedela Se. dragocene jKidatke. Verjetno je, da se bo dr. Rintelen hotel razbremeniti in da bo tudi snm dvignil težko obsodbo proti narodnim socialistom, in sicer v prvi vrsti proti Habichtu in Frauenfeldu. Ob postelji ope-rirunega dr. Rintelena vršita neprestano dežurno službo dva policijska agenta, ki pazita, dn ne bi Rintelen znova poskušal izvršiti samo-umor.
Kalifa in Bolgarija
Niti, ki popuščajo.
Slrah Italije pred jugoslovansko-bolgarskim zbližanjem
varnosti in nevarnost danes ni prav nič manjša, da še večja je, kot je bila pred usodepolnim strelom, ki so podrli na tla junaškega Avstrijca Dollfussa. In_ nevarnost bo po našem mnenjn vsak dan bolj naraščala. Zato je pravilno, če se razne evropske vlade m posebej še vlade držav Male zveze med seboj pridno ra/.govarjajo in posvetujejo. Toda že danes, ko je zmeda še precejšnja, je popolnoma jasno, da mora Avstrija ostati neodvisna tako od Nemčije kakor od Italije in da sta za to potrebna, neobhodno potrebna dva predpogoja:
Belgrad, 29. julija.
Italijanski listi s skrbjo zasledujejo okrep-ljen.ie prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo in prizadevanje italijanske diplomacije gre za tem, da bi bolgarsko vlado prepričala, da prijateljstvo z Jugoslavijo ni baš v njenem interesu. Ker pa ta prizadevanja Mussolini jeve politike očividno nimajo učinka, če celo ne pospešujejo zbližanje med obema državama, zato je pisanje rimskih listov tembolj značilno.
Najbolj so se v Rimu ustrašili načrta, da naj bi se trgovska pogodba, ki je bila sklenjena med Jugoslavijo in Bolgarijo, izpopolnila v smislu pristne in prave carinske zveze. Fašistično časopisje pravi, da je bila bolgarska vlada po tej /.elji, kateri je dal izraza jugoslovanski trgovinski minister Demetrovič, iznenadena, češ, da Bolgarija sicer želi čim ožjih prijateljskih in gospodarskih stikov, da pa nikakor ne misli na tako unijo. Očividno pa je, da ni g. Kimon Georgijev tisti, ki tega ne želi, ampak g. Mussolini. zakaj italijanski listi takoj do-
286 hiilerjevcev na poti skozi Maribor
Maribor, 29. julija.
Staofii smo doživeli na mariborskem kolodvoru pribore, kakor so bili običajni med vojno, kadar so pnihajaii transporti vojnih ujetnikov. Iz Radgone in iz Dravograda so prispeli v Maribor prvi transporti hitlerjevski h beguncev iz Avstrije, ki so pobegnili z orožjem v rokah iz strahu pred avstrijsko redno vojsko na naše ozemlje. Vsega »kupaj se je nabralo na kolodvoru 286 beguncev, večina od njih tnlečnozobih mladičev, pa tudi večj« število starejših inteligentov je bilo med njimi. Večina je izgledala zelo klaveirno. Fantje vsi pobitih obrazov, v povaljani obleki, nekateri z manjšimi praskami na telesu, na katerese so s pono som kaizali kot v boju zadobljene raine — kar pa je bilo spričo bojazljivosti, ki so jo pokazali na »froai-ti«. malo verjetno. Vsi pa so imeli samo ta strah le nazaj v Avstrijo nikar. Želijo si vsi v Nemčijo in to čimprej, kar pa je zaenkrat seveda izklju čeno. V Mariboru nismo bili pripravljeni ua tako velike transporte ter so se naše obmejne polieij-ske oblasti znašle v zadregi, kako prehraniti to množico. Dali so jim sinoči za večerjo samo kruha — in sicer dovolj za vsakega, dn je bil sil, pa je večina mrmrala in kazala, da so pričakovali kaj boljšega za pod zob in mislili, da bodo deležni prijaznejšega sprejema. S težavo so jun objasniili, da zaenkrat pač še ni predvidenega kredita da pa bo v stalnem taborišču bolje. Se sinoči so iib potem s posebnim transportom, kateremu
so priključili tudi v Mariboru bivajoče begunce, odposlali v Varaždin, kjer jim bodo uredili nekako osrednje lifhorišče, dokler se ne odloči njihova usoda. Danes se pričakuje v Mariboru še večje število takih beguncev z novim trn nsjior toni iz Koroškega.
■
stavljajo vzrok, zakaj naj bi se Bolgarija bala carinske zveze z Jugoslavijo. Spominjajo se namreč govora senatorja Kralja, ki je dejal v svojem govoru v senatu, da naj bi bila carinska zveza saino uvod za gospodarsko in politično konfederacijo balkanskih ilržav. Kakor znano, je pa taka konfederacija največje strašilo za Italijo, ker bi to pomenilo popolno likvidacijo vseh njenih političnih in gospodarskih teženj na Balkanu.
Najbolj pri srcu pa je Italiji usoda organizacije makedonskih revolucijonarjev, tako zvane O r i in. Zelo zamerjajo Georgi-jevu, da v svojih govorih in izjavah nikoli ne omenja praviee Makedoncev, ki bivajo izven Bolgarije. To da dela zaradi tega, ila bi odstranil vsako oviro, ki stoji še na potj podpisu balkanskega pakta. Toda to še ni zadosti, pravijo v Rimu. Georgijev je celo razorožil okraj Petrič, ki je bil dozdaj nekaka država v državi, jc razpustil makedonsko organizacijo in celo več revolucionarjev zaprl. Sedaj pa — tako tožijo v Rimu — se zahteva od Georgijeva, da postavi makedonske voditelje pred sodišče, da ne bi s po-močn.jo starih politikov skušali strmoglaviti novega režima.
Fašistični listi ee tolažijo s tem, da bolgarski režim, kakor so oni informirani, baje nikakor nima namena, da makedonske revolucionarje preganja, ampak je zadovoljen s tem, da jih je razorožil in prisilil, da se odpovejo svojim dosedanjim predpravicam in da se obnašajo tako, kakor vsi drugi državljani. Kar je Georgijev naredil proti Ma-
1
antuiif
>.*"»• I
Avstrijski zvezni podkaneler knez Starhemberg
kedoneein do sedaj, to se da popolnoma opravičiti s stališča avtoritativnega režima, ki ne more trpeti poleg sebe kakšne avtonomne oborožene organizacije, toda — tako nadaljujejo organi rimske vlade — če hi se dal Georgijev zapeljati po »tujih vplivih« do tega, da hi makedonske revolucionarje v pravem pomenu besede preganjal, lii ne imel za seboj javnega mnenja Bolgarije...
Da se Italijani bojijo, da ne bi Georgijov v svoji konciliantni politiki napram Jugoslaviji, kateri baje skuša čim bolj ustrezati, da lii omogočil pristop Holgarije k balkanskemu paktu in ustvaritev balkanske konfederacije, šel predaleč, to dokazuje nadaljnje pisanje njihovih listov, ki povdarjajo, da si bolgarska javnost še vedno ni na jasnem, kakšne politične cilje in namene ima g. Georgijev, in na koncu svetujejo g. Georgijevu, naj ho previden in naj ne gre predaleč, ker hi sicer »spravil v nevarnost notranji mil Bolgarije in svoj lastni režim«.
Zadnja fraza fašističnega časopisja jasno dokazuje, da ima niti makedonske revolucionarne organizacije v rokah Italija, ki se. boji, do ne bi v makedonskih teroristih izgubila svoje zadnje politične opore na Balkanu.
Georgijev pridno trebi makedonske organizacije
Sofija, 20. julija m. Tekom včerajšnjega popoldneva je izvršila sofijska policija v treh okrajih
"lil » U JV li.II UIIM	|----J	-	----- -----I---
blokado in izvedla podrobno hišno preiskavo v vseh stanovanjih, v katerih so stanovali zadnji čas člani prepovedane makedonske organizacije VMRO.
V tej akciji je bila policija oborožena s puškami, strojnicami in plinskim maskami. Aretiranih je bilo pri tej priliki 20 uglednih osebnosti, ki so bile odvedene v policijske zapore. Med aretiranci se tudi nahaja Jordan Tkadrov, eden izmed voditeljev makedonstvujuščih. Zatrjuje se, da je policija zaplenila pri njem ogromen arhiv VMRO ter naši? tudi blagajno le organizacije, v kateri je bilo š« 1,200.000 levov. V blagajni so še tudi našli čeke, glaseče se na 7 milijonov levov. V njegovem stanovanju je tudi bilo majhno skladišče orožja z velikim številom mask.
Z ozirom na to racijo policije so se včeraj razširjale tudi vesti, da ie bil aretiran ob tej pri liki tudi bivši minister Vcrgil Timov. Ta vest p; se ni mogla potrditi, ker policija ni hotela dati nobenega pojasnila.
Ta akcija sofijske policije se spravlja v zveze
s tem, da je nova bolgarska vlada zadnji čas sprejela zelo mnogo grozilnih pisem od vodstva VMRO V teh pismih se predsednik vlade poziva, da takoj
preneha z akcijo proti VMRO ter da preneha s konfiskacijo premoženja članov te organizacije. V nekem pismu sporoča Vanče Mihajlov, da je vodstvo VMRO obsodilo celo novo bolgarsko vlad«, na smrt in da se mora ta smrtna kazen izvršiti v najkrajšem času.
Predsednik vlade Kimon Georgijev pa se te grožnje ni ustrašil in je izdal policiji podroben načrt ,kako naj izvrši blokado treh okrajev v Sofiji in izvede preiskavo.
VMRO je zadnji čas zelo razširila svojo delavnost. Na tajnem kongresu se jc izvolilo novo osrednje vodstvo in izdelal sc je podroben načrt o lem, kako kompromitirati novo vlado v Bolgariji in inozemstvu. Od neke tuje države je dobila zadnji čas la organizacija zopel veliko svoto denarja Na zunaj pa hoče novo vlado diskreditirati predvsem na la način, da bo organizirala več oboro-čenih tolp, ki bodo začele zopet vpadati na ozemlje sosednjih držav.
V političnih krogih sc zatrjuje, da je policija ob priliki včerajšnje racije dobila veliko potrdil s podpisi bivših ministrov vseh vlad, po katerih je dokazano, da so tudi oni dobivali denar od VMRO. Nekateri pa zopet trdijo, da je bil ob priliki včerajšnje racije ujet Vanče Mihajlov Ta vest se ne potrjuje.
Medtem ko so na Dunaju ubili Dollfussa
Dolfussova žena in sinova v italijanskem kopališču Ricci-one, kamor je nameraval priti koncem julija tudi Dollfuss, da bi se sestal z Mus-solinijem.
Osebne vesti s Koroškega
Biserno sv. mašo Ivi dnrovnl 2. avgusta g. Janez Boštjančič, župnik v p. 40-letnico maš-niškega posvočenja je obhajal 22. julija kne-zo-ško krški dr. Adam llefter. — .tn-letnico ninšni-štva obhaja tudi podkrnoški jirošt Ivan Brnbe-nec. — 40-letnlco duhovniške službe obhaja še Josip Eichholzer, župnik v p. — Srebrno sv. mašo bo durovol Josip Ožgan, župnik v Štebnu pri Beljaku. — Za doktorico filozofije je promovi-rulu 110 Dunaju Slovenka Marija Sadnikarjeva, hčerka trgovca Sadniknrjn v Celovcu, ki je rodom iz Kamnika. — Vsem uredništvo in upruva <>d srca cesti tuta.
Naš poročevalec na Koroškem
Konec hitlerjevshega punta
Čudne vesti o „delovanju" Italije - Brzojavka iz Monakovega - Punta/ji v Dravograda
Maribor, 29. julija.
Hftlerjevska tragikomedija na Koroškem gre očiv.idno h koncu. 1-e skromen kotiček so še obdržale čete narodnih socialistov od celokupnega koroškega ozemlja in šo ta količek ne nahaja tik naše meje, v tako nesrečnem položaju, da ie direkten napad na |>ostojanko ujKrrnikov (hI struni vladnih čet izključen. Postojanke, obstoječe _ m strelskih jarkov na bregovih nad cesto in močno utrjenih strojničnih gnezd ob železnici in cesti ležijo namreč tako, da bi streli vladnih čet dosegli naše ozemlje. Zaradi tega se Heimwehr ne upa izvršiti napada. Narodni socialisti se tega dobro zavedajo in so postali zopet predrzni. Z orož-je.m so dobro preskrbljeni, ker se jim je posrečil napad na neko bližnjo vladno postojanko, na kateri »o osvojili 20 minometalcev in imajo poleg 24 strojnic, obilo pušk in še minometalce, s čemer se je njihov stralegični položaj znatno zboljSal. Zaradi tega so tudi odklonili vsaka pogajanja z vladnimi četami, ko so iim jih |>otom svojega parlamentarca ponudile. Vladne čete so se -zaradi lega določile včeraj za drugačno taktiko. Hotele so upornike izstradati.
Vstaši so od avstrijskega zaledja popolnoma odrezani, za hrbtom pa imajo jugoslovansko mejo, ki je tudi močno zastražena od naših obmejnih čet. Takoj. ko prestopijo mejo. so internirani in razoroženi.
Vstaši so radi tega v ponovni zadregi in njihova predaja ie sedaj samo še vprašanje časa. Organizacija vstaskega taborišča in fronte dobro posluje. Imajo celo direkten priključek na vladno telefonsko omrežje, polom katerega so danes J zvedeli o novem uporu v Feldkirchnu na Koroškem. Po teh vesteh so hitlerjevci danes tam napadli orožuiško postajo ter obesili S orožnikov, kraj pa držijo trdno v svojih rokah. Zvedeli so ludi o novih nemirih v zgornjem Štajerju. Zaradi teh nemirov se je moral bataljon lleiuivvehra. ki ie korakal preko Kokosnjnka proti upornikom, vrniti nazaj ler je bil poslan proti upornikom na šln-ierskem.
Vas diipi-nik jc dat i dobil v roke direktno
Poluspeh Poljske na Baltiku
Varšava, 20. julija. E. Poljski zunanji minister Beck se je vrnil s svojega potovanja v Tallin (Re-val) in Rigo. kjer je obiskal estijskega in letonskega zunanjega ministra, pretln la dva odpotujeta v Moskvo. kamor ju je obenem z hlevskim zunanjim ministrom povabil ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Danes je mogoče povedati s približno gotovostjo, zakaj je Beck potoval med ballske države in kaj je tam dosegel. Poljska vlada je hotela zvedeti za stališče baltskih držav v dveh vprašanjih: I. kako sc bodo zadrzale k predlogu o sklepanju velikega vzhodnega pakla, ki ga predlagala Francija in Rusija, a ki ga Poljska odklanja, in 2. kako bi iste države sprejele poljski načrt o baltski zvezi, ki naj bi obsegala Letonsko, Litvo. Estijo in seveda ludi Poljsko. Tako Eslija kakor Letonska sta pristali glede prvega vprašanja na poljsko stališče in se zaenkrat v/hodnemu paktu ne bosla približali, (ilede druge točke Beckovega potovalnega načrta pa sla Eslija in Letonska zastopniku Poljske odgovorih, da baltska zveza za enkrat ni nujna, predvsem za to. ker obstojajo še sporna vprašanja med Poljsko in Litvo, ki jih je treba razčistili. Potovanje poljskega zunanjega ministra, ki je holel proti vzhodnemu paktu uveljaviti svoj čisto poljski baltski blok, je bilo lorej le deloma uspešno. Sedaj je •reba samo [>očakati. kaj bodo sklenili na konferenci baltskih držav v Moskvi.
Kruta obsodba rimskega tribunala *
Belgrajske vesti
Belgrad, 29. julija, m. V dvorani hotela Ko-larar se je danes dopoldne vršil sestanek delavstva tukajšnjih usnjarn. Na shodu je govorilo več govornikov, ki so silno osl.ro napadli Bato, ker je ta v zadnjem času ustanovil 138 novili podružnic. Govorniki so zahtevali ml vlade, da prepove tej tovarni delo v naši državi.
dokaze, da so nahaja vodstvo vstaje resnično t Nemčiji. Že sinoči jc namreč prišel za nekega gospoda. ki se je zadnje dni sukal okoli koroške
meje, nujen poziv na pošlo
. Ker ga ni bilo. jc prišla davi na njegov naslov šifrirana brzojavka. Vaš dopisnik je imel pn čudnem naključju priložnost, da je dobil vpogled v brzojavko.
Dravograd so jc danes znebil beguncev, ki so stanovali nekaj dni v šoli. Poslali so jih naprej v Maribor in od lam v Varaždin, kjer je centralno taborišče, v katerem je baje že nad 1000 beguncev iz Avstrije. Vsi begunci so bili veseli, da se nahajajo na našem varnem ozemlju. Sedaj se pričakuje. da se bo njihovo taborišče v kratkem pomnožilo z.a nove stotine, ki bodo gotovo v najkrajšem času pribežali iz Labudskega odseka na naše ozemlje.
General Bardoll aretiran
Dunaj, 29, jul. b. Tukaj se širijo vesti, ki
sicer še niso potrjene, tla so oblasti na Koroškem aretirale generala Bardolfa. General Bnr-rlolf je bil svoječasno šel vojne kabinetne |ii-sarne prestolonasledniku Franca Ferdinandu.
— Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-Ijenost, plašljivost. živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josel« grenčico kmalu odpravili Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. >
Planinitc pod Šmarno goro
Blagoslov prapora slovenskih alanink v Šmartnem
Šmartno pod Šmarno goro, 29. julija.
Nadvse prijazen in idiličen kotiček so 6i letos i »lira le slovenske planinke stega kraljice Alenčice z.a svoje vsakoletno taborjenje. V Gameljnah jiod šmarno goro ob Savi se blesti med ponosnimi borovci 1"» ličnih belih šotorov — tabor planink, kjer kraljuje sama radost in zidana volja. Prijetno so si uredila brhka dekleta, večinoma same dijakinje in visokosolke, življenje v neoskrunjeni prirodi. Ves dan jim j>oteče v znamenju >tlulce et utller, ki si ju znajo koristno združiti. Kljub temu pa vlada v taboru vzorna disciplina, vsa dekleta se brez pardona pokore visokošolki Miški, ki veli taborenje in zna tudi strogo ukazati, če je treba.
Danes so imele taboreče planinke prisrčno slovesnost. Hazvile so svoj novi prapor. Ze rano zjutraj je bilo v taboru vse v mrzličnih pripravah, da bi slovesnost lejiše uspela. Nato so dekleta v strumnih vrstah, veselo popevajoč, odkorakala v Šmartno pod šmarno goro pred farno cerkev- kjer jih je nagovorila kumica prapora ga. dr. Novakova. Med drugim je dejala: >Prve sle med žensko mladino, ki razvijate svoj lastni pravor. Bodite zgled vašim naslednicam in sprejmite ta prapor kot simbol skavtske misli. Vaša obljuba zahteva
od vas, da služite Bogu, kralju in domovini. Ohranite si pod vašim praporom v skupnem stremljenju vernost v vaših mladih srcih, domovini pa služite s tem, da ji [^omagate vzgajati otroka v dobrega, -/.načajnega človeka, ki ljubi Boga, kralja in narod in se vedno zaveda svojih dolžnosti. Vaša mladost je za nas vse ena sama velika nada. liazvijani prapor in ga predam 9tegu kraljice Alenčice, z željo, da se pod zaščito tega prapora veselite narave in življenja in fcisvetite vse svoje duhovne sile dobrobiti človeštva.:
Iskrene besede kumice so napravile ua planinke globok vtis. Potem so se |K>iale planinke s kuinico v cerkev, kjer je šinartinski župnik blagoslovil novi |>rapor. Nato je bila maša za [>o-kojno planinko Andrejo Senekovičevo, ki je pred nekaj leti umrla v cvetu mladosti. Meti mašo so pele na koru planinke same. Po maši je četa zopet strumno odkorakala nazaj v tabor, kjer se je razvilo pravo ekavtsko veselje, ki gn ni zmotil niti bud naliv, lei je f>opoldne presenetil Gorenjsko.
Planinke ostanejo v svojem kraljestvu še nekaj dni. nato j>a se. okrepljene in jKiživljene, zo-j>et razkrope na svoje domove.
Mestni delavci o socialnem zavarovanju
Ljubljana, 20. julija.
Ljubljanska občina daje kruha poleg velikemu številu uradnikov in nastavljencev tudi okoli 500 delavcev. Ti delavci pred vojno niso imeli ugodnega stanovskega jjoložaja, pa tudi takoj po vojni je bil njihov položaj skrajno slab. Sele, ko jc prevzela mestno občino nekdanja Zveza delovnega ljudstva pod pokojnini županom dr. Peričem, se je njihov položaj bistveno obrnil na boljše. Mestnemu delavstvu so bile priznane najbolj nujne pravice, med temi samoobsebi umevna pravica starostnega zavarovanja, ki ga sicer delavstvo zasebnih |)odjetij še nima. Deset let je preteklo, odkar je bila ustanovljena Mestna delavska zavarovalnica, v katero so se včlanili delavci vseh mestnih podjetij in uradov. Današnji občni zbor je bil torej nekak majhen jubilej. Položaj mestnih delavcev se je za časa župana dr. Pcriča tako utrdil, da ga niso mogle — tudi ako bi hotele — jroslabšati vse druge občinske uprave, ki so v poznejših letih sledile. Vse zahteve mestnega delavstva, ki so sicer zelo umevne in opravičene, na pr. glede stalnosti, še niso uresničene, vendar pa je mestno delavstvo in uslužbenstvo |x>nosno na svoje socialne ustanove, med katerimi je poleg uslužbenske bolniške blagajne najbolj važna Mestna delavska zavarovalnica. Vsakokratni občni zbor te zavarovalnice je nekakšen socialen parlament mestnih delvcev, na katerem iznašajo poleg rednih zadev, tičočih mestne zavarovalnice same. tudi druge svoje želje in pritožbe.
Današnjega občnega zbora, ki je bil dopoldne v mestni posvetovalnici, se je udeležilo mnogo članov, tako, da je bila dvorana polna. Občnega zbora
Naš predobri, preblagi in nepozabni mož in oče, sin, brat in stric, gospod
GIDO ŠETINA
ravnatelj tovarne pletenin v Jaršah
je v nedeljo, dne 29. julija t. 1. ob pol 11 dopoldne, po dolgotrajni holezni v 53. letu starosti, previden s tolažili svete vere mirno v Gospodu zaspal.
Truplo blagopokojnega bo na njegovo lastno željo odpeljano v ponedeljek ob 9 dopoldne iz mrtvaške veže Stara pot št. 2 v Črnomelj, kjer ga bomo v torek, dne 31. julija 1934 ob pol 4 popoldne položili v domači grudi k večnemu počitku.
Jarše, Ljubljana, Črnomelj, dne 29. julija 1934.
Blažena roj. Baxova. žena. Vida, Danica. Breda, hčerke. Boris, sinček. Josipina Šetina, mati. Dore, Franci, Jhr$Hj, Lojze, brat je — in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
sla se v imenu župana in občinskega sveta udeležila občinski svetnik Kosein in Štrukelj, v imenu mestnega načelstva pa direktor Jančigaj, ki tudi zastopa mestno načelstvo v ujiravi zavarovalnice.
Občni zbor je otvoril načelnik g. ftlažič. Obširno poslovno poročilo o zavarovalnici je podal nato g. Kogovšek. V svojem jioročilu je najprej pohvalno omenjal skrb direktorja g. Jančigaja, ki sc je v vodstvu skrbno zanimal za vse poslovanje. Članov je bilo ob koncu lela 350, z družinskimi člani 1176. Samo letos je pristopilo 35 stalnih delavcev. Lani vse lelo je zavarovalnica izdala 1420 nakaznic za zdravnike, kolikor je bilo primerov bolezni.
Zanimive so številke o stroških zavarovalnice: za zdravniške honorarje je zavarovalnica izplačala 30.000 Din. za babiške podpore 5700 Din, za zdravnike specialiste 20.370 Din, za dečje opreme 10.200 Din, za zdravila 43.127 Din, za bolnišnice 30.000 Din, zdravilišču na Golniku, v Laškem in v Dolenjskih Toplicah 20.182 Din, za prevoze v bolnišnico 3360 Din, za pogrebnine bolniškega zavarovanja 5740 Din, hranarina pa 0107 Din. Te številke so že zaradi tega zanimive, ker se v istem razmerju gibljejo tudi številke drugih delavsko zavarovalnih institucij.
Upravni stroški (kar je res vzorno) so se znižali na polovico proračunskega zneska.
Zelo pereče pa je starostno zavarovanje mestnih delavcev. Lani je imela zavarovalnica 65 rent-nikov, ki so prejeli okoli 100.000 Din. Letos doseže starostno mejo 21 delavcev, ki bodo imeli pravico do rentnine okoli 550 Din mesečno, kar bo znašalo letno za vse 139.000 Din, prištevši z dosedanjimi okoli 240.000 Din mesečno. Starostni prispevki pa so znašali dosedaj 167.000 Din ter se bodo dvignili kvečjemu na 175.000 Din, torej bi bilo starostno zavarovanje pasivno za okoli 65.000 Din. Zavarovalnica ima sicer dohodke od obresti naloženega kapitala in obligacijskega posojila, vendar te komaj krijejo primanjkljaj ter je treba iskati drugih poli, da se sanira delavsko starosino zavarovanje.
Zanimivo je bilo poročilo mestnega fizikata o bolehanju. Obolelo je 307 članov, kar jc zelo veliko. Največ bolehajo člani za boleznimi črevesja, dihal in za revmatičnimi obolenji, kar jc umevno, če pomislimo, da jc mnogo članov cestarjev, snažilk, delavcev v raznih podjetij. Važna je ugotovitev, da zelo pogosto obolevajo člani, ki stanujejo daleč iz Ljubljane, po pet, deset in celo 15 km daleč ter prihajajo na delo zirtučeni. Med svojci jc mnogo slabotnih, bledih in sicer boleznih otrok.
Načelnik Blažič je nato poročal o nakupu zemljišča za dom v Srednji vasi ter se pri tem zahvalil ma*?. direktorju Jančigaju za uspešno posredovanje.
Sprejet je bil računski zaključek, ki izkazuje 1,159.000 Din dohodkov s 83.000 Din prebitka. Odobren je bil tudi proračun, ki izkazuje za bolniško zavarovanje 344.000 Din izdatkov in 235.000 Din za starostno zavarovanje, med tem, ko znaša pokritje za bolniško zavarovanje 330.000 Din, od tega prispevki mestne občine 136.000 Din, za starostno zavarovanje pa 235.000 Din, od tega prispevek mestne občine 80.000 Din.
Na predlog načelnika Rejca je bil jiodeljeii odboru ahsolutorij. Pri volitvah v nadzorstvo odbora so bili izvoljeni: Rejc in Porenta, za namestnika pa Justin in Munda.
Byrd pogrešan?
London, 29. julija. Znani polarni raziskovalec admiral Byrd je v neki sneženi koči. ki je zelo oddaljena otl glavnega taborišča njegove ekspedicije na južni tečaj, opazoval vremenske razmere. ?.e neknj časa sem je bila brezžična zveza z Rvrdom prekinjena. Iz glnvnegn taborišča so poslali reševalno ekspedteijo, ki se je pa morala zaradi silnih snežnih viharjev vrniti. Boje se, da je Bvrd izgubljen.
Zadnja poroilla
Vatikan, 29. jul. p. Iz vatikanskih krogov se doznava, tla bo sv. Oče ob prti priliki spregovoril o avstrijskih dogodkih in umoru kanclerja tir. Dollfussu, Pričakovalo se je, tla bo sv. Oče obsodil zločinsko početje že pri sprejemu italijanske katoliške mladine, toda z gotovostjo se pričakuje, tla bo spregovoril pomembne besede Jtltl uvslrij. mladincem, ki ga obiščejo v torek, l i mladinci kampirajo v bližini Kima in ,so prptlmet velike pozornosti z italijanske strani.
Newyork, 29. jul. p. V Ncvvvorku se je začel nov ogromen štrajk. ki je zajel skoro 100.000 delavcev. I oh 100.000 delavcev jc zaposlenih t zidavo več blokov hiš v rednosti skoro 600 milijonov dolarjev ler tlela nov most čez. roko I ludsoii.
Madrid, 29. jul. p. španski monnrhističui listi pišejo, da je poslanik pri \atikanu ltoiner-ro izjavil, tla bodo pogajanja med Vatikanom in Španijo zaključena, ker ne bo prišlo do ugodnega zaključka. Uomciro se vrne v Madrid in je pričakovuti tudi delne krize španske vlntle.
To ur de France
Danes je bil zadnji ilun največje cestna dirke sveta: Tour tlt: France, ki obsega v 25 etapah 4.565 km. Zadnjo etapo, ki se zaključuje v Purizu, so začeli voziti ob 9 tlopoldne, proti 5 popoldne pa so prispeli prvi tekmovalci. Zadnjo eta|Mi 225 km jc prevozil Belgijec Silvcrnaes v času 7 ur in 21 minut, torej povprečno 31.2 kn» ua uro. S tem je bila proglašena končna klasifikacija tekniovulcev- prvi je Francoz Antoine Magne, drugi Italijan Marlano, tretji Franeoz Lapebic, četrti je Belgijec Vcrvvaecke, peti pa Francoz Vieto.
Juventus : Admira 2:1 (2:1)
V Genovi se je danes odigrala tekma Ju-vculiis:Admira zu srednjeevropski |>okal. Juventus jc bila /lasti v začetku v ofenzivi in je dosegla v 15. minuli po liorelu prvi gol. V 52. minuti jc zabil iz bližine 15 m Orsi drugi gol, šele v zadnji minuti preti koncem prvega polčasu ie dosegla * Admira iz kazenskega strela en gol. V drugem polčasu se rezultat ni izjire-menil, igra |>a je izostala izredno surova. Ker Juventus ni izenačila svojega zadnjega poraza (5:1). pride setlnj v finale za srednjeevropsk' pokal Admira, ki bo tekmovala z F. G. Bologno
Zagreb. 20. julija. Hašk : Gradjanski 1:0 (0:0).
Belgrad. 28. julija, m. BASK:Badnički (Kragujevac) 0:0.
Bečkerek. 28. jul. m. Jugoslavija (BclgraH)i Železničar 1:1.
Mariborski drobiž
Maribor, 20- julija.
V poročilu o pogrebu generala Maistra se )o pri telefonskem prenosu vrinilo nekaj pomot. Tpko je izostalo, tla so korakali z.a člani Narodnega sveta Maistrovi borci v mogočnem sprevodu, vsi z znaki na prsih. — Ob odprtem grobu ni govoril dr. Ferd. VI j ler v imenu izgubljene Koroške, temveč dr. Fellacher. Ban dr. Marušič je pri pogrebu zastopal vlado, ler je v imenu vlade in v svojem imenu izrekel pokojnikovi vdovi in sinovoma so ialje.
Vlomilci iiropali poslančevo vilo. Ravnatelj ruške tovarne dušika in narodni |>oslanec g. Krejči ima vilo v Bezeni pri Rušah. V vili je imel te dni nepovabljene goste, ki so mu lepo opremljeno stanovanje skoro docela izpraznili. Vlomilci so prepilili železne križe na straniščnem oknu tor »o zlezli skozi ozko odprtino v notranjost. S sekiro so nato razbili vrata v stanovanje, kjor so našli v mitnici ključe do V6eh prostorov ui od vseh omar. S tem jc bilo nadaljevanje dolgoprstnega dela zelo olajšano. Odnesli so srebrni jedilni servis za 18 oseb, več moških oblek, 2 stenski uri, daljnogled, samokres, j>obrali s postelj in omar vse posteljno perilo in razne druge opremile predmete. Kar niso mogli odnesti prvič, so povezaii v svežnje ter »i jih pripravili za prihodnji obisk, katerega pa niso več utegnili ponoviti. Vseeno so samo s prvim po-seloni napravili nad 15.000 Din škode. Za vlomilci, katerim so bile razmere v vili golovo zelo znane. ni zaenkrat nobenega sledu. V Bezeno je šel daktiiloskop mariborske policije g. Grobin, da bi ]>oenel pnstne odtise, ki so jih pustili nepreviidni vlomilci.
Po sili v Dravo. Kozburljiv prizor se je odicTi*! sinoči na dravskem mostu. Ljudje so v zadnjem tremi t k u prijeli neko žerwko. ki je plezala fm ograjo ter se nameravala strmoglaviti v globino. Pni tein se jim je ženska iztrgala in pobegmHa proti drugemu koncu mostu, da bi tam uspešnejše ponovila svoj jx»skus. Tudi sedaj bo jo še pravočasno prijeli in ji preprečili namero. Konec je na-jvravil siraž/nik, ki je očividno nekoliko slaboumno 27 letno Kristino Z. odvedel na stražnico.
Tatovi na Irgu. V tržnem vrvenju je imnniknil
včeraj neznanec ročno torbico Ani Lipovnrk i«z Limbuša ter jo olajšal za 100 Din.
Raeija... Včeraj ponoči jo jc izvršila policija JK) vseh mariborskih lokalih in ulicah. Bila je kaj uspešna, ker se je ujelo nekaj že dolgo iskanih tk5kov. Najtežjo vest ima ined njimi neki Alojz Polik. ki so ga izročila radi številnih tatvin sodišču.
UmTla je kot žrtev jetike 21 letna Olga Mlač v ulici Ob brodu št. 5. Naj počiva v miru!
Vlom pri Bobenčku
V noči na nedeljo si je neki neznan vlomilci, izbral z.a žrtev znano gostilno pri Bobenčku« na Sv. Petra cesti, katere lastnica je gospn Marija Kromarjeva. Vlomilec je preplezal ograjo vrla v Kolodvorski ulici. Z vrta se. je splazil v kuhinjo, kar mu jc bilo lahko, ker ni bilo nikjer resne ovire. V kuhinji je odprl predale, kjer jc našel nekaj zlatnine, last gospodinje, v gostilni pa predal natakarice, ki je imela v njem okoli 150 Din. Vlomilec je gospodinji odnesel zlato zapestnico iz, ploščic z uro, zlat« broško, zlato verižico in zlate uhane, natakarici pa vso gotovino, ki jo jo. našel. Vlomilec se je l>okazal precej nagajivega, zakaj raztresel je j>o miznli vse papirje, ki jih je. našel, razložil vse kozarce, z.a čudo |>a se ni dotaknil ne vina nc jedač, do katerih je prišel. Neko pokvarjeno uro, ki jo je tudi našel, je pustil kar na vrtu škoda znaša okoli 2000 Din, ker je gospodinja zlatnino hranila le nekaj dni v omenjenem kuhinjskem predalu in ker je vlomilec prijel pc lako zaviti j>oti v gostilno, sklepajo domači, tla je bil to kdo, ki je razmere dobro nozual ali si jih vsaj prej dobro otrledaL
Tragedija koroškega slovenstva
Slovenske župnije, ki zaporedoma tonejo v nemštvu
1'rocesija sv.kesnjcga letcsa v Kojanu leta 1934. — Skupina narodnih nos
Evropa se zgraža nad Hitlerjem s ..a pozablja na krvnike fašizma
Goriško bogoslovje ukinejo?
Dočim so v mednarodni politiki nastopili mirnejši dnevi, jo italijanska notranja politika vedno bolj nervozna v manjšinskem vprašanju. Ze zdavnaj so sicer podrli stavbo našega kulturnega in gospodarskega napredka, ponižali šolo in pavperizirali kmetu in delavca, vendar nc najdejo miru in iščejo s histerično nestrpnostjo, kje hi hilo šc kaj takega, da hi sc zatrlo in prepovedalo. Odkar so to pomlad dvignili gonjo proti tržaškemu škofu, češ da dela težkoče razna rodov a I ni akciji, piše kronika že mnogo norih dogodkov, ki se nc smejo pozabiti.
Najbolj kričeč je pač dogodek z bogoslovnim učiliščem v Gorici. Dvu profesorja sta kon-finirana v lepi deželi Umbriji, trije pa pod slro-gitn policijskim nadzorstvom v sami solučni Gorici, da ne smejo nikamor ven na počitnice. Ordinacije nbsolv entov. pripada jočih tržaški in poreški škofiji, so bile od kompetentnih višjih oblasti za nedoločen čas ustavljene: samo goriški administrator je imel svobodno roko ter ie dal svoje kandidate ordiniruti v Vidmu, iz-ločivši enega Kurlann za kazen, ker se je bil izjavil ob neki priliki v prilog škoiu logarja. Zdi sc. da je neka tendenca, da sc goriško centralno semenišče, kjer se je vzgajalo okrog Sti bogoslovcev. sploh razpusti. Druga tendenca bi »e zadovolji In z, izločitvijo latinskega učnega Jezika, ki naj se raje vpelje med kmeti, kadar hočejo v čast božjo katero zapeti.
petje pri tej procesiji. Opuščeni so bili tudi evangeliji in je sploh procesija naredila k lave cn vtis nn ljudstvo. V isti župniji je prefek-tura udarila po organistu; črtala je iz občinskega proračuna neko vsoto, namenjeno za organistu, to pa zato, ker se pri nedeljskih mašah ni šc odpravilo vse slovensko jietje. Enako so udarili organista v ltojnnu.
V Nabrežini je imel župnik namesto biro plačo od občine. Letos mu je občina samovoljno ustavila plačo'zato, ker ni šc odpravil vse slovenščine iz cerkvc.
„Apostolski" administrator
Administrator Sirotti ima zu raznarodovanje na cerkvenem polju sledeči načrt, ki ga skuša postopoma izpeljati, kakor sc kje nudi prilika:
1.	Ukine sc vse slovensko petje v cerkvi.
2.	Vpelje sc dvojezična pridiga, laška dolga, slovenska le kratka.
3.	Pri popoldanski službi božji sc pojo lita-nije po latinsko in tako tudi vse drugo, po ti javni funkciji smejo verniki privatno moliti glasno skupno molitev, čc sc jim ljubi, in dalje ostati v cerkvi in če se kdo opogumi, da moli glasno naprej.
4.	Verstvo naj duhovnik poučuje za majhne otroke le v laškem jeziku, šele od 14. leta dalje smejo imeti isti pouk v materinščini. To so smernice apostolskega« administratorja za reformo goriške nadskofijc.
Ne more nam biti vseeno, kaj se godi z našim narodom na Koroškem. Mi vsi skupaj tvorimo organieno celoto, naši sonarodnjaki na koroškem so člani naše narodne družine. Veže nas sorodstvo krvi in jezika. Dolžnost in prnviro imamo, dn sc brigamo za nje!
Neverjetno hitro sc tekom zadnjih dveh desetletij poncmeiije naš rod na Koroškem, kdor ima le šc iskrico rodoljubne ljubezni v sebi, ga mora boleti srce, ko čuje, kako rapidno propadu in umira slovenstvo na Koroškem. V žalosti in v upravičenem gnevu se nam stiska srcc, ko premišljujemo, kako postaja t« lepa slovenska zemlja z vsakim dnem bolj nemška. In če bo šlo tako dalje, ni več tako daleč dun, ko bo v nemškem morju izginil slovenski Ko-rolan. Čc drugega ne moremo, vsaj protestirati moramo proti temu brezobzirnemu potujčeva-nju slovenske zemlje! — Narod, ali spiš? Ali se še vedno nisi zbudil? Zo enkrat si zamudil svojo uro na Koroškem. Čc bo šlo tako dalje, kmalu ne boš imel več kaj reševati na Koroškem. Protestiraj vendar, ko hočejo popolnoma po-tujčiti tvojo zemljo na Koroškem! I voja pravica in tvoja dolžnost je, da protestiraš proti temu, kar se godi na Koroškem! i"'c si nnprnm temu gorostusnemu nasilstvu nnd svojo lastno krvjo, nad udi svojega narodnega telesa, lop in brezbrižen. ne zaslužiš, da se imenuješ civiliziran nar.sl! Narod ki je brezbrižen, ko mu odmirajo udje Listnega narodnega telesa, zasluži prezir in zn učevanje!
Jakob ob cesti
Le oglcpno si malo položaj na Koroškem. Začnimo s čt. Jakobom pri Celovcu ali ob cesti.
ve 20 let ni od liga, ko jc bila župnija šc popolnoma slovi nska; akoravno narodno nezavedna, a slovensko se jc govorilo. Za časa vojne jc postala župnija že dvojezična; v cerkvi se je začela do polovice uporabljati nemščina, a pred desetletjem jc slovenščina izginila iz cerkve. Danes jc v cerkvi iu pri katehe/i v šoli vse nemško! Otroci nc borio več z.niili slovensko, št. Jakob ob cesti leži eno uro hoda vzhodno od Celovca. Celovec je do /daj mejil nn vzhodu in na jugu (Vetrinj) neposredno na slovensko okolico. In ni še dolgo, ko so bile tudi župnije nn severu (Št. J u r) in nn vzhodu (Ca jnče, Breza) šc popolnoma slovenske. V kratkem pn bo tudi vsa okolica Celovca nemška.
Slovenska nabožna pesem - zločin jucfj v Kanalski dolini
/.ačelkom juliju so bili vsi župniki goriške provincije poklicani ua županstvo, lam so jim prebrali okrožnico goriške k vest ure z dne 2S. junija t. 1., št. 07626 Gub. Okrožnica prepoveduje vsako slovensko nabožno petje izven cerkve (fuori dci loeuli destinati ul Culto). To velja zlasti zu slučaj procesije, seveda. Milostiji-vo sc pu šc dovoljuje pri procesiji slovensko moliti. Okrožnica določa dalje, da je od L septembra naprej prepovedan vsak slovenski napis na zastavah in banderih. Dosedanji slovenski napisi sc morajo popolnoma odstraniti, izčupati (sncamarc), ne morda samo pokriti. Kdor bi sc določbam tega fermana kaj proti vil, ga jc naznaniti kvesturi.
Reški škof Santin jc v juniju izdal okrožnico na žiipue urade, v kateri prepoveduje vsako rabo ljudskega jezika v cerkvenih funkcijah (krstih, pogrebih itd.).
V Trstu jc pri Sv. Ivanu vsako leto proee-tlja v nedeljo po prazniku sv. Janeza Krstnika. Letos jc kvestura prepovedala vsako slovensko
Žrelec
Tu jc do plebiscita župnikov al dr. Arnejc. Slovenska župnija, v cerkvi vse slovensko. Otroci. kakor v št. Jakobu ob cesti, tako tudi tukuj jako nadarjeni. Tudi Zrelee jc komaj uro hodu oddaljen od Celovca. Razprostira sc južno od župnije št. Jakob ob cesti. Po plebiscitu so prišli v Žrclcc nemški duhovniki in so odpravili slovenščino iz cerkve. Mladina sr v/gaju popolnoma nemško. Ko dorasle novi rod in pomi je stari, lio župnija čisto nemška.
Grabštajn
Popolnoma slovenska župnija, četudi ima nemško ime. A slovenski kraji so pogosto dobili imena |h> nemških gradovih. N. pr. Rajlien-burg. Plibcrk (iz Blciburg), Bekšta.jn (iz l in-kenstein), Važcnberg (iz Waisenberg), Wern-berg itd. Grabštajn leži dve uri hoda vzhodno od Celovca. Grabštajn je prva postaja, čc si; pelješ iz Celovca v smeri proti Mariboru. \ Grahštajnu je župnikoval do plebiscita vrli Čeh Štefan Bavcr. Tedaj jc bilo v cerkvi vse slovensko. Potem jc prišel nemški duhovnik in je odpravil slovenščino iz cerkve. Nemški župnik jc sam priznal, da so otroci, ko pridejo v šolo, povečini Slovenci. A to ga ni oviralo, da nc bi
Videmski nadškof Noga r a je raztegnil asimilacijski pritisk na Kanalsko dolino, čeprav jr ob prevzemu dekanata slovesno zagotavljal, da bo pustil ljudi pri miru. Njegovo besedo so pojedli drugi... Dočim sc po Italiji mladina uči mnogo latinskih formul (oecnaš, vero itd.), zahteva on, naj se v Kunalski dolini uči tc formule po laško. Očividno je »za vse enaka pra-vicat, liorror patcrnac linguac...
Poročali smo žc, da po vsej deželi trosijo ___
med otroke laške molitvenike (molifvcnik »Lc
inic preghiere«), izdan od raznarodovalnc orga- razprave na narodno, kulturno in gospodarsko nizacije v ta špeciclni namen. Otroke, ki ga ne smrt. /.akaj se poklicani zgražcvalci ne z.gra-nosijo v cerkev, kaznujejo s tepenjein, zapo- ?„j0 tlaf) t0 perverznostjo državniške pameti?
rom ali globo. Duhovnike, ki zahtevajo od otrok " •	= - /-»..-nj;---.....— i-
rabo slovenskih molitvenikov, kličejo na odgovor pred oblastva.
Evropa se zgraža nad hitlcri/mom, ker je i/ državne potrebe« moril ljudi. V Italiji sc z ■»državno potrebo« zagovarja moralna tortura cciegu naroda, obsojenega brez krivde in brrz.
Morda porečejo: Quotidiana vilescunt. Ali sc jr prav greha navaditi? Res, zatiranje je. v Italiji v navadi, todu Evropa ne more iti brezbrižno mimo tc satanske navade, ki zastruplja nc samo razmerje dveh držav, temveč velikega dela Evrope in se protivi načelom človekljubja, ki so moralno jedro naše civilizacije.
Tako naokrog
»Veš, kar nič ni treba zabavljati na Ljubljano: Ljubljana jc prav lepo mesto, čisto, snažno. prijetno in prikupno, da ji ne pravijo zastonj »bela Ljubljana«. — je razlagal zastaven ljubljanski meščan svojemu znancu, ko smo sedeli tam nekje pod d ivoli v hladni senci na dolgi klopi — »zato pravim, lc ne zabavljaj preveč; v«c. kar je prav .. .«
»No, no, saj nič nc rečem, bela je. Ljubljana res. če nc. drugače, pa poz.imi, ko jo sneg pokrije. Sedaj, poleti, ima pa dve barvi: zeleno in črno. Okolica je zelena, ljudje so pa črni kakor zamorci, neka j jc pa tudi zelenih vmes od same jeze in nevoščljivosti, ker tudi oni nc morejo biti črni. Le poglej ljudi, ki hodijo mimo, kakšni so: vsi so zagoreli kakor konjski hlapci, oblečeni pa tudi niso dosti boljše! Bože, bože. kam smo prišli! Ves. oni dan sem bral...«
»Ti, poglej no tja gori na konec glavne poti,« prekine prvi drugega, ali niso to...?«
»So, so; prav »ata« so; jih poznam po hoji-Ljubljanska korenina, da malo takih! In napred-njak — m-in-m ...! Čc bodo vse ugnali, tega pa ne bodo; ata ne dajo do sebe nikomur! Tn kar rečejo, io rečejo in lako tudi jc, pa čc tudi stokrat nimajo prav. Ata so ata .. .<
Počasi sr. jc primajala znana postava do naše klopi. Ata so bili oblečeni v bele hlače in v pisano srajco, ovratnik so imeli odpet, slamnik pa so si pritrdili z vrvico na gumb na srajci. Korakali so še čisto dobro, lako da bi si bili rekli, če. bi nc bili pogledali v ogledalo, da so šc »ganz stramm. fpseh und jugendlich«. Beli platneni čovlji so bili kar res za parado. V rokah so pa nesli nekaj zelenega, zavito v papir časopisa velike oblike.
» A so a Sauhitz'!« — so dejali, ko so se ustavili pred klopjo in potegnili velik robec iz žepa, da si obrišejo potno čel [o in obraz, — »pa ravno v Ljubljani mora biti tnko vroče! P-h-h - p-h-h! Tnko mi je vroče,« so rekli nato, »kakor če hi okrog sebe videl same, kle . .. no ja, saj nisem nič hudega mislil (pri teh besedah so prav postrani pogledali mojo malenkost) —kaj ste sc pa pogovarjali?«
»Nič posebnega,« pravi eden; »ta pravi, da je Ljubljana bela. jaz pa pravim. da je črna i«» dn bo še bolj črna!«
»Kdo? Ljubljana?« — so sc oglasili ata, »Ljubljana, da bo kdaj črna? Nikoli! Ali niste slišali, kaj se je zgodilo na Dunaju? Nc? Nu, os seids mir dic richtigen! Dollfussa so umorili, den Dollfuss, der vvas vvar kanzler und Exzel-lenz, bitte schr!«
Kaj nc poveste!« sta se oglasila oba: »kaj je pa naredil? Zakaj so ga pa? Kdo pa ga je?«
psst« __ so rekli ata in dejali prst na usta in so sc zopet pritajeno ozrli name, »veste, naredil ni eigentlic.h in pravzaprav nič in čisto dober človedt je bil und Kanzler vvar er a, bitte schr, in vse bi bilo dobro in prav, če nc bi bil a so a verdummter kle. .., no, pa jaz nisem nič rekel! (Na tiho:) Ampak veste, če bi ga bil imel jaz, v rokah, bi ga bil tudi, pa ne ustrelil, ampak špika I bi ga bil kakor zajca, pa v kozo bi ga bil dejal in cvrl, cvrl, cvrl ..., ker kaj drugego tudi ne zaslužijo diese verd ... — no ja, i hab nix g'sagt — ti ljubljanski pa že celo nc! fc bi šele. te
Jaz bi jih tudi,« se oglasi drugi, ampak pomagaj si, čc jih pa več ni! Postava je postava in če postava pravi, ka kakšne reči ni več, je tudi ni, ker je ric sme biti. Ampak tistih črnih seda j kar mrgoli po Ljubljani, kakor sem že poprej rekel, tako da bo Ljubljana kmalu vsa črna! Ali niste brali, da imajo sedaj neko novo božjo pot?
»I, tam nekje na Hvaru. Jaz sem ugibal precej časa, če imajo lam kakšnega novega svetnika ali kali, pa nisem nič pametnega pogodil. Pa tudi tega no razumem, zakaj bi se jim bilo Brezje tako z.amprilo ali pa 'Žalostna gora ali pa Zaplaz, ko se vendar dobi povsod dosti lecta in odpustkov. Ampak seda j je moda Hvar.«
>K.je pn je to, livar?« — so vprašali ala, »ali jc, to tam krni blizu Rudnika?«
»Nc, nc,« pravi nrvi, »to jc še od Rudnika naprej — daleč, daleč, potem sc pa pride na livar. Okoli Hvara je pa okoli in okoli samo morje. Tudi fige rastejo na Hvaru, kakor pravijo, za borovnice pa nc vem, če jih jc kaj.«
»A tako« — so se začudili ata, »das is aber interessant, aber schon schr interessant! Torej na Hvar hodijo — lej no lcj! Izgovor ui napačen: kopat smo se šli v morje! Ampak čc bi jaz bil tam, jnz bi jih že okopal, da nc bi prihajali nazaj še bolj črni kakor so bili. ampak tako pobeljeni, kakor ho pobeljen nnš magistrat, ko bo kaj denarju. Taka romanja bi morala vlada pre-
povedati; čemu jo pa imamo? Pa še denar tja doli nosijo, kakor pravite? Na, so was! Nc, ne, tu je treba nekaj ukreniti,« so rekli ata in sc globoko zamislili...
»Veste kaj, gospodje, bi jaz. predlagal?« — pravi prvi.
Ata z napeto pozornostjo): Kaj pa?«
»Jaz bi dejal, da bi bilo najbolje, če bi vlada tisto romanje tja na livar, ki šc ne vemo prov, kje da je, kar prepovedal, namesto lega pa odprla božjo pot v naši ljubljanski kazini! Kakšen prostorček bi se žc šr našel, pa kakšnega svetnika bi sc tudi dalo dobiti, pa bi mogoče šlo!
»Bravo,« so pritrdili ata navdušeno, >to bi bilo pn res nekaj! Pu prav veliko puščico bi dali napraviti — so ganz vvas extra — o, to bi neslo, še mnogo več kakor tisti kino. Kino jc siccr prav lepa reč, posebno čc igrajo kakšne igrr, kjer nastopajo hiizarski ali pa dragonski oficirji — ganz kaisc.rlich in koniglich, bitte schr — ampak romarski darovi, to, to! Ja. to bi bilo silno pametno! (Nekoliko bolj tiho:) Ja dass irh ilincn erzahl' — ali ste vi tudi slišali, da tam mrd gospodi v kazini ni vse tako, tako? Mislimo, da se razumemo! Sam Bog nas varuj škandala, rla bi kazino nekega dne zasedli diese verd ... pardon, jaz nisem nič rekel — ali pa, da bi prišlo morebiti kar na licitacijo — jessas-marand-anna! — To bi bil škandal vseh škandalov ...«
Žc sama misel na škandal jc ata tako prevzela, da jim je zdrknil sveženj iz naročja na tla; papir sc je raztrgal in rože so sc razgrnile.
' Na, sedaj pn šr to,« so sc jezili ata naprej; •najprej mora človek tja za Rožnik, čc hoče nabrati nekaj popeljčkov — o. to nesrečno pikanje in cukanje v nogah! — potem ti pa šp vse /.leti na tla, ko se človek žc komaj pripogiba. Ko bi le žc enkrat hilr nove volitve! No, kaj mc pa
-l-J-i- i 1- - .l.U-l-9 Al:______i- j- i	'
pastiroval čisto nemško, /akaj sc nemškemu duhovniku ni ukazalo, da bi vsuj otroke učil moliti tudi slovensko, naj Li vsaj molil v cerkvi tudi slovensko? Dn bi se nemški duhovnik tega ne bil mogel naučili, ko sr morajo vendar tudi misijonarji naučiti jeziku neciviliziranih narodov!? Vse kaže, da so sr na višjem mestu strinjali /. nemškim pastirov nit jem župnikov im
Sv. Tomaž
Slovenska župnija, v kateri se jc pastirovalo vedno po slovensko. A ko jc odšel vrli f eh župnik Brabcnec. se jc tudi tu v cerkev uvedla nem ščinu. A dasi sedanji župnik zna slovensko, a je po mišljenju Nemec, ga z višjega mesta nihče ne sili, naj pustiruic v jeziku naroda. Tužnu nuni majka. zakaj nuj bi nemški duhovnik pastirovul slovensko, ko pn ve, da je nemška pastori/.acij' višjim krogom čisto po volji!
Pokrče
Lepa in velika slovenska župnija nd Celovški ravnini. V župnijo spada bo/jepotna cerkev Marija v Dolini. Tudi tu so po plebiscitu uvedli v cerkev samonemško petje in tudi pridiga jc en krat na mesec nemška,
Timenica
Slovenska župnija, v kateri se je vedno pa-stirovalo slovensko. Tu je pokopan župnik Jožef Pogačnik, rojen na Breznici na Gorenjskem. Bil je župnik v Timenici in jc tu ti ni rl j. I'M>2. Po plebiscitu so prišli v slovensko Timcuico nemški duhovniki in so pontedli slovenščino iz. cerkve. Mladina se vzgaju popolnoinu nemško. V cerkvi se pridiguje sanio nemško in vendar najdete v župniji dovolj ljudi, ki nemško nc razumejo dobro, ki bi slovensko pridigo mnogo bolje razumeli in ki bi jim šla mnogo bolj do srcu. Nemški duhovnik uči otroke samo nemško moliti. Nemški župnik je ob školijski vizituciji sum priznal, rla otroci domu povečini slovensko govorijo. K i ko se ta nemška pastori/acija u jema s kanotioin l.atcranskcga koncilu iz I. 1215, ki pravi: Ker v marsikaterih krajih in v istem mestu ali škofiji stanujejo ljudstvu različnih jezikov, ki sn edini v veri. toda deljeni v obredu iu navadah, zaukn-žnjemo strogo, da škofje dotičnih mest in škofij nastavijo sposobne može. ki v različnih obredih in jc/.ikih opravl jajo službo božjo, delijo zakramente, z besedo iu zgledom ljudstvo podučijo.
Šl. Lipš ob Krki
Idilična slovenska fara, v katero spada božja pot Sv. Krištofa, 900 iii visoko. I n je /upnikova! prej župnik Ruzgoršek. V cerkvi jc bilo vse slovensko. Zdaj jc že nud 10 let v šl. Lipšu nemški župnik in v cerkvi in pri katehezi v šoli je vse nemško. Otroci žc ne /nujo več slovensko moliti in ko odraste mladi rod in stari rod poinrje. b" župnija nemška. K Sv. Krištofu prihaja od blizu in daleč mnogo procesij iz slovenskih župnij, a nemški župnik slovenskim romarjem nr zna slovensko propovedovati, ne jih slovensko spove dovati.
Otmanje
Tndi v tej lepi župniji živi še mnogo Slovencev. čeprav sr ir župnija v zadnjih desellet jih močno ponemčila. \ crrkvi in pri katehezi jc vse nemško. V to župnijo s-padn ccrkcv *v ilrlrar na gori z. istim imenom. / gore sr nudi rotnnrju in izletniku prelep razgled v bližino in v daljavo In gora je mejnik med nemško ir slovensko Koroško.
Vetrinj
Tu jc župnikoval do plebiscita žii|»nik Men-tc„ znan daleč naokrog po svoji vrsrli naravi in po svojem humorju. Poslance Grafenuuer mu je nekoč pisal karto z Dunaja z naslovom: Mentr. k.;irntcii«, in g. Mente je karto prejel. Oče mu jr bil Ziljan. mati Podjunčanka in v ujmi s)h združeni podjunsku mehkoba in ruhločutnost / ziljnnsko vesclostjo in zgovornostjo, l oliko »me ha ne najdeš /lepa kje. kakor med slovenskimi Ziljani. A po plebiscitu je moral tudi g. Mente ki zna vedno kako veselo in kratkočasilo pove dati, zapustiti Vetrinj. Prišel jr nemški duhov nik in cerkev jr |>ostala nrniška. Tako se mladi rod potuji li j c zdaj i v šoli i v cerkvi.
M arija na Žili
I u je župnikoval mnogo let pisatelj Ksave Meško in v cerkvi p bilo tedaj vse slovensko /n g. Meškom je prišel na /.ilo nemški duhovni! iu zdaj jc v cerkvi vse nemško.
Podhlošter
Tu jc župnikoval g. dr. Cukala. ledu j jr bilo v cerkvi pretežno slovensko, /daj je v Pod-kloštru nemški duhovnik in v cerkvi jc vse nemško. Sosedna župnija so Vrata. Tu je bil prej v cerkvi vse slovensko, zdaj je nn Vratih nemški duhovnik in v cerkvi se šopiri nemščina.
G rebinj
Nrmškntarski trg. ki gu obdaja okolica s (i soč slovenskimi kineti. /daj jr v Grrbinju. kjer sr jr prej samo evangelij bral tudi nemško, v cerkvi po pretežni večini nemško; nemško sr moli. nemško sp |ioje. pri eni maši ob nedeljah samonemška pridiga, pri drugi slovcnskn ic nemška, katrhez.a nemška. — Nn Rudi. kjer je bilo prej v cerkvi vse slovensko, je /dsj polo vico pridig nemških.
In na Krčanjah
v tej gorski slovenski župniji nu pobočju Svinje planine, kjer je bilo od pamtiveka dušno pasti i -stvo slovensko, jc zdaj v cerkvi v sr nemško. Župnijo soobskrhujc nemški župnik z Golov icc po rodu Švicar, popolnoma nezmožen slovenskega jeziku.
Če vsr to premislimo, moramo reči: res tu-žen Korotan! 'južen zato, ker tuko brezobzirne iztrebljajo in ubijajo naš slovenski živelj na koroškem. Piižen. ker se tako rapidno potujčujc ta prelepi slovenski svet. S polno pravico govorilne o trngediji slovenstvu na Koroškem. A če je. nc nc moremo /ubraniti, vsaj čutiti moramo, kaki
gledate tako debelo? Ali nc veste, da jr. vsega žaloigro doživlja naš narod na Koroškem! kajti trga kriv gospod župan? Ali ta ali pa prejšnji. prelepa jc ta koroška slovenska zemlja in čisto
to jr vseeno! Namesto da bi bili dali ohšcjnti vse tivolske travnike s tavžentrožami, s kamilicami, s popeljni in z. žajbljem. pn nc raste nikjer nič drugega kakor sam rmanec in trpotce! Če nc bomo dobili drugačnih županov, bom *r sam postal — črn! Es is a Kreuz und a Janimer — sedaj pn »zdravo«, gospodje.«
Ko so ata vsem — meni tndi — segli v roko, so mogočno odšli, jnz srm pa obsede! še tnko dolgo, da je prišel čas — saj veste: Hel*t y Tivoli dober vtis.
slovanski jr koroški slovenski rod po svoji na ravi. Kako je vzljubila Koroško ona slovenska učiteljica, ki jc bivala pred plebiscitom leto din na Koroškem, in ko jc po plebiscitu morala Koroško zapustiti, jr pisala: »Ne morete si misliti, da jr, mogoče tako ljubiti, skoraj oboževati kak-šen kraj in ljudi, kakor ljubim jnz Koroško in ljudi, v katerih sredi som se počutila kakor do ma. Tako ruda sem jih imela in nc morem ji!> nn/.nhiti.c — Tndi eelokntwn iini nnr<vt jforošV.p nc sme jiozubiti!
jVedel/slcl spori
Državno prvenstvo v plavanju
Rekordni uspehi - Lep napredek ilirijanshih waterpolistov
f" ' ••■•• • :••'•: -rs?" v -.v.- v •••£:■:•:.;• »:•>"*• • •-;-•:	".....-••♦••»-••-•v -------_ — _ -
|	j
---- .. ....... ----- .. * ............•-...... -	«••;',,,„... .... ..:,,. . . . .■ ...... •.....dj
Dirjanska skakalna elita v zraku. Izbirno tekmovLevo zgoraj in desno spodaj prvak Z i h e r 1. — anje ra troinatch Jugoslavija, Italija in Madjarska. Desno zgoraj Strnad in levo s|>odaj pa gospa
Paumgartnerjeva (vsi od Ilirije.
Ljubljana, 29. julija.
Največji praznik naših plavačev je njihovo državno prvenstvo. Športno kopališče dobi o priliki tega prvenstva vselej praznično obličje in nenavadno živahno postane tiste dni v Ljubljani ne samo v kopališču, temveč tudi v mestu samem. K nam pridejo tedaj plavači in plavačice iz naših obmorskih krajev in drugih mest naše države, da se pomerijo med seboj za najvišji naslov v državi: za državno prvenstvo. Kopališče Ilirije je ko nalašč za take prireditve in tekmovalci iz vseh krajev — kakor je videti — prihajajo zelo radi k nam.
Prvi del letošnjega seniorskega tekmovanja se je vršil v Ljubljani na kopališču Ilirije. Tekmovanje je bilo določeno za tri dni in to za petek, soboto in nedeljo Ker pa ni bilo onega števila tekmovalcev, kakor se jih je prvotno prijavilo, so morala skoraj vsa predtekmovanja, ki so bila določena za prva dva dni, odpasti. Zato je vladal ves ta čas precejšen dolgčas, izvzemši par waterpolo-tekem, ki so vzbudde med občinstvom mestoma precejšnje zanimanje. Tudi skoki, ki so se vršili v petek in katerih posnetke naših prvakov nam kažejo spodnje slike, so spravili mnogoštevilno občinstvo iz običajnega ravnovesja. Le škoda, da ni bilo pri skokih vseh najboljših. Omenjeno bodi, da ti skoki ne štejejo za državno prvenstvo, ker se le-ti vršijo kasneje v Karlovcu, ampak je bilo to izbirno tekmovanje za tromateh, ki se vrši med Jugoslavijo, Italijo in Madjarsko meseca avgusta v Budimpešti.
Radi popolne slike navajamo tudi rezultate prvih dveh dni, ki takole izgledajo:
Skoki z deske (3 m): 1. Ziherl Branko (Ilirija) 102.52 točk, 2. Keržan (Ilirija) 69.26 točk.
Skoki s stolpa: 1. Ziherl (Ilir.) 93.50 točk, 2. Strnad (Ilir.) 82.46 točk.
200 m prosto (izbirno za Magdeburg) L Miha-lek (II.) 2:32.3, 2. Oazzari 2:33, 3. Frič 2:35, 4. Bibiča 2:36.4.
Štafeta dam 3X50 m mešano: Ilirija 2:04.2. Nov jugoslov. rekord.
200 m prsno (izbirno za reprezentanco): 1. Ma
tošič (Jadran) 3:12. 2. Strmac (Concordia) 3:12.8.
200 m prosto: Izven konkurence in izven programa je plaval Wilfan omenjeno progo v času 2:25.6, s čemer je postavil nov jugoslov rekord, ki pa ne bo priznan, ker ni bil oficielno merjen.
Waterpol-tekme
Ilirija : Viktorija 5:2 (2:1).
Jug : Hašk 20.0 (12:0).
Jug : Victorija 7:2 (3:0).
Ilirija : Hašk 7:0 (5:0).
Nedeljski program
Nedeljski program je bil izredno zanimiv in (udi borbe so bile ogorčene. Ker ni bilo nikakih predtekmovanj, se tudi ni jiovsem točno vedelo, v kaki formi so posamezni tekmovalci. Zato je vladalo za današnje borbe velikansko zanimanje, ki se je stopnjevalo od točke do točke Škoda, da niso prišli vsi klubi z vsemi svojimi tekmovalci, ker bi bile poten posamezne točke še zanimivejše. In kljub temu so bili uspehi taki, kakor se je že vnaprej prerokovalo: rekordi so padali.
1500m (Startalo ie 7 tekmovalcev): t. Mihalek (Ilirija) 22:29.5, 2. Bibiča (Jug) 22:34.2, 3. Jesih (Ilirija) 23:42.6, 4. Napolič (Jug) 24:29, 5. Stoher (Viktorija) —. Prvi in drugi imata boljši čas od drž. rekorda (22:51)
Točke: Ilirija 18, Jug 11, Viktorija 2.
400m dame (tri tekmovalke): 1. Lampret (Ilirija) 7:08.5, 2. Medanič (Viktorija) 7:54.9, Ena tekmovalka je izstopila.
Točke: Ilirija 31, Viktorija 10, Jug 11.
200 m prsno, gospodje (7 tekmovalcev): 1. Or-kinič 3:10.6, 2. Hribar 3:15.7, 3. Roslahar 3:16.4, 4. Kramar 3:23.9.
Točke: Ilirija 42, Viktorija 23, Jug 13, Concordia 5, Hašk 1.
100 m hrbtno, dame (4 tekmovalke): 1. Vidmar 1:36.4, 2. Bradač (Ilirija) 1:39.7, 3. Lampret (Ilirija) 1:43.6, 4. Zalokar 1:56.
Točke: Ilirija 58, Viktorija 36, Jug 13, Concordia 5, Hašk 1.
100 m prosto, gospodje (7 tekmovalcev): 1. Fritsch (Ilirija) 1:04.4, 2. Mini 1:04.7, 3. Cijanovič 1:04.8, 4. Polšak 1:08.1.
Točke: Ilirija 71, Viktorija 46, Jug 21, Concordia 6, Hašk 1.
Štajefta 4X100 m prosto, dame (3 štafete, 2. Ilirija, 1 Viktorija): 1. Viktorija (Medanič, Drolič, Žiskov, W i m mer) 6:15.3, 2. Ilirija I. (Babnik, Se-/er, Lampret, Bradač) 6:24.5, 3. Ilirija II. (Keržan, Paumgarten, Zalokar, Ravnikar) 7:40.3.
Primorje: Ilirija
2:1 (0:1)
Ljubljana, 29. julija.
Kako ogromno zanimanje je vladalo za današnje srečanje med Primorjem in Ilirijo, najbolj jasno dokazuje udeležba. Okrog 4000 gledalcev se je namreč zbralo na Stadionu k današnji prvenstveni tekmi, ki je kljub nalivu, vsled katerega se je tekma zakasnila za četrt ure, vztrajala in to kljub temu, da velikanska večina ni imela dežnikov. Menda je prišlo vse na tekmo, kar se je danes kopalo na Savi v bližini Ljubljane. Pa zakaj tudi ne? Saj sta se srečala stara rivala, in zraven še dogodki zadnjega časa so pa to zanimanje le še bolj dvignili. Več ali manj so tudi vsi prišli na svoj račun: na koncu siccr niso bili vsi zadovoljni. Gotovo pa je, da so se veselili eni v prvem, drugi pa v drugem jiolčasii. In v tem stilu se je vršila tudi današnja tekma.
Vsled naliva se je pričela tekma ob pol 6. Sodniku g. Hadži-Rakič-u sta se predstavili moštvi v naslednjih |>ostavah:
Ilirija: Rožič—Berglez, vetic, Belak, Sočan, Bogme—lec, Sandi, Lah, Pikič, Luce in Pfeifer.
Primorje: Starec—Ilassl, Bertoncelj—Zem-Ijak, Slainič, Boncelj Janežič, Jež, Makovec, Pepček, Zemljič.
V nervoznem pričakovanju otvorijo igro v prvem polčasu črno-beli. Ilirija se kmalu znajde, dočim Primorje dolgo otipava in se kar ne more uveljaviti. Iliriju igra smiselno igro in skuša izkoristiti vsako situacijo, dočim črno-beli nekam nesigurno oklevajo. Moštvo se ni moglo pokazati v oni formi, kot smo ga videli v zadnjih tekmah in izgledalo je, da se mu zmaga oddaljuje. Čc bi imelo iti v tem praven naprej, niti neodločenega rezultata Primorje ne bi doseglo. Napad je igral raztrgano in tako-rekoč nobenega ni bilo videti v tem delu igre. Vsled tega jc imela halflinija in obramba dosti dela, ki ga pa tjidi ni opravila zadovoljivo. Gol, ki ga je spustil Starec, ni bil ubranljiv. V half-
liniji jc bilo največ videti Slamiča, ki je bil ves čas zelo agilen.
Ilirija pa je nasprotno pruv lobro igrala v prvi polovici. Odlikoval se je zlasti vratar Rožič in ožju obrumbu. Tudi halflinija je v tem delu igre nudkriljevnla svoje vis-a-vis kolege. Posledica tega je bilo ofenzivno delo napada, ki je kljub slabim krilom, zlasti na levi strani, potresel po Pikiču v 24. minuti mrežo Pri-morjašev. Gol je bil zaslužen in je bil plod boljšega dela belo-zelene enajstorice. Nekaj nevarnih situacij pa je bilo i pred enim i pred drugim golom in je samo sreči pripisati, da ni bil rezultat nekoliko drugačen.
Drugi del igre otvorijo belo-zeleni. Toda črno-beli kmalu prevzamejo vodstvo in držijo igro krepko v rokah. In to ne povsem brez krivde ilirijanskega napada, ki je poslal dva moža nazaj. Primorje je začelo takoj s pravo taktiko in ves čas močno napadalo. Moštvo se je naenkrat znašlo in tako zaigralo, kakor smo ga videli že večkrat, kadar je zmagovalo. Posledica tega je bilo ne samo izravnanje, temveč še plus, ki jim je prinesel dve dragoceni točki. V 12 minuti namreč izenači Jež s krasno bombo, v 26. minuti pa zabije še Janežič zmagonosni gol ter poslavi končno stanje. Prav zadnje minute je zastreljal še dve sigurni šansi Zemljič, ki je bil namreč sam pred golom in nato reši sodnikova piščalka moštvi, ki sta bili že utrujeni na eni, ter občinstvo, ki je nervozno sl®-dilo borbi, na drugi strani.
Končno bi še pripomnili, da je bila igra t splošnem šc dosti fair. Par neizogibnih foulov, katerih sta sc posluževali prav obe enajstorici, n! preveč kaz.ilo igre. In tudi občinstvo se je zadržalo, kakor je treba in je menda že enkrat sledilo našim večnim apelom.
Tekmo je sodil prav dobro g. Hadži-Rakič iz Sarajeva.
Ilirija B:TrigIav 3:2 (1:1).
V predtekmi je ilirijanska rezerva prem« gala Triglav. Sodil je g. Cimperman.
Tčke: Ilirija 142, Viktorija 127, Jug 68, Concordia 8, KSU 5, Hašk 1.
Štafeta 3 krat 100 m, mešano seniorji: 1. Viktorija 3:49.8, 2. Jug I. 4:00.6, 3. Jug II. 4:04.8, 4. Ilirija I. 4:10.00, 5. Ilirija II., 6. Concordia.
Točke: Ilirija 107, Viktorija 98, Jug 47, Concordia 8, Hašk 1.
400 m prosto, seniorji (8 tekmovalcev): 1. Mihalek (Ilirija) 5:33.3 nov jugoslov. rekord! 3. Mini (Viktorija) 5:34.8, 3. Stoker (Viktorija) 5:42.2, 4. Duvniak (Jug), 5. Na|X)lič (Jug), 6 Jesih (Ilirija).
Točke: Ilirija 121, Viktorija 111, Jug 52, Concordia 8, Hašk 1.
100 m prosto, dame (4 tekmovalke): 1. Bradač (Ilirija) 1:22.8, 2. Lampret (Ilirija) 1:25.00, 3. Račič (KSU) 1:26.5, 4. Medanič (Viktorija) 1:27.4.
Točke: Ilirija 142, Viktorija 113, KSU 5, Concordia 8, Hašk 1.
100 m hrbtno, gospodje: 1. Marčeta 1:21.2, 2. Bjelončič 1:24.9, 3 Ciganovič L. 1:46.3. 3 Iočke: Ilirija 142, Viktorija 127, Jug 68, Concordia 8, HSU 5, Hašk 1.
Ne fair je početje Jugovega Ciganoviča, ki je na cilju nalašč zaostal, da bi s tem Viktoriji pripomogel do prvega mesta.
Viktorija je vložila protest za točko 400 m, ker je baje Mini udaril v stopnice ter s tem izgubil na času. Protest je bil z večino glasov odklonjen.
200 m prsno, dame (4 tekmovalke): 1. Wimmer 3:38.00 (diskvalificirana), 2. Kovašiček 3:45.8, 3. Babinek 3:48.2, 4. Sever 3:42.5.
Točke: Ilirija 155, Viktorija 127, Jug 68, Concordia 28, HSU 5, Hašk 1.
Ker je bila VCimtnerjeva diskvalificirana, je prišlo do prerekanja med zastopniki Viktorije in sodniškim zborom, vzrok diskvalifikacije je bil slab obrat. Viktorija se je vsled tega vzdržala nadaljnjega tekmovanja.
Štafete 4 krat 200 m, prosto, seniorji: 1. Jug 10:32.2, 2. Ilirija I. 10:51.5, 3. Ilirija II. 12:32.5.
Točke: Ilirija 181, Jug 94, Concordia 8, HSU 5, Hašk 1.
Štafeta 3 krat 100 m mešano, seniorke: 1. Iliri-jal. 4:48.1, 2. Ilirija II. 5:43.4.
Obe štafeti diskvalificirani.
VCaterpolo-Viklorija : Hašk 3:0
Vsled odstopa Viktorije se je priznala Hašku zmaga po triminutnem čakanju v vodi.
Jug : Ilirija 8:1
Propagandni lakoattelski miting ASK Primorja
Ljubljana, 29. julija.
Stojimo tik pred balkansko olimpijado. Za to trenirajo atleti vseh naših klubov, ki pridejo v poštev za jugolovansko reprezentanco ter se z mrzlično naglico pripravljajo na največji praznik jugoslovanske lahke atletike, ki bo koncem avgusta in začetkom septembra v Zagrebu. Primorje, ki bo dalo morda največ svojih atletov v našo reprezentanco jasno ne drži križem rok, ampak pridno pripravlja svoje atlete, ker se dobro zaveda odgovornosti, ki jo čaka na teh igrah. Zato je priredilo v soboto in danes propagandni lahkoatletski miting, katerega se je udeležilo lepo število klubskih atletov, skoraj vsa elita, in ki so dosegli zadovoljive rezultate. Glede na to, da so atleti sedaj dlje časa počivali, niso bili taki uspehi kakor so jih oni v stanju doseči, bodo pa sedaj po odmoru boljši.
Doseženi so bili ti-le rezultati:
Metanje krogle: 1. Marek E. 11.85 m; 2. Serše 11.56 m; 3. Martini 11.35 m.
Skok v višino z zaletom: 1. Martini 1.75 m; 2. Marek E. 1.70 m.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Martini 6.34 m; 2. Korče 6.02 m; 3. Perpar 6.01.
Tek na 100 metrov: 1. Kovačič 11.1; 2. Cerar Drago 11.5; 3. šušterčič 11.6. Pri teku je oviral te-kalce protiveter.
Tek na 200 metrov: 1. Žorga A. 24.9; 2. Ožur-da 24.9; 3. Skušek 25.4.
10 tekmovalcev je zboljšalo čase glasom tabele petdesetih najboljših, ki jo je nedavno izdal Hašk.
Tega mitinga, ki je bil otvoritev v strog kon-dicijski trening za balkansko olimpijado, so sc udeležili skoraj vsi atleti. Rezultati so zato nekoliko slabši, ker so prišli atleti s počitnic, ki so jim b'!c potrebne radi težke naloge, ki jih čaka v Zagrebu.
Maribor, 29. julija. SK Železničar : Varaždin-ski SK 4:2 (4:1).
Kolesarske dirke za prvenstvo
f)rn»«bp hnnnnmp Prvak seniorjev je Abulnar .. .	uunuvtnc Franc (Hermes), pri juni-
orjih pa je zmagal Avbelj Valentin (Hermes)
Ljubljana, 29. julija.
Kolesarstvo je ona športna panoga, ki se tudi med našim narodom zelo mnogo goji. Sicer ga naši ljudje ne goje kot šport, ampak iz praktične potrebe, da pridejo hitro naprej in da morejo v oddaljenejše kraje v službo, kar bi jim bilo brez kolesa onemogočeno. V zadnjem času je postalo tudi za kolesarjenje kot šport večje zanimanje, kar dokazujejo razne dirke, ki iih prirejajo naše kolesarske organizacije. Tudi gledalcev je vedno več, kar samo potrjuje, da gremo tudi v tej lepi športni panogi boljšim časom nasproti.
Današnja kolesarska dirka na progi iz Maribora do Ljubljane, ki znaša 135 km, je bila določena za seniorje in je bila to glavna dirka. Juniorji so pa dirkali iz Celja v Ljubljano, katera proga meri samo 70 km. Borba je bila zlasti v glavni skupini ogorčena, saj so dirkali najboljši slovenski dirkači iz Ljubljane, Maribora, Ormoža in Jesenic. Pa tudi ponosni naslov prvaka dravske banovine in krasno darilce, spominski pokal, so stvari, ki mladega fanta vlečejo, da napravi vse, kar se napraviti da. V juniorski skupini je bila borba še ogorčenejša, kajti tu so nastopali enakovredni dirkači. Obema skupinama je delal precej preglavic trojanski klanec, prva pa je bila še toliko na slabšem, ker je morala poleg daljše proge premagati še nekaj vzponov med Mariborom in Celjem. Proga je bila v najslabšem stanju od Maribora do Konjic, kjer je na novo nasuta z gramozom. Zato je bilo razmeroma precej defektov, kakor pri• Gregoriču, pri štirnu (celo dvakrat) itd., vodstvo se menjava, dokler ne prideta v ospredje Rozman in Oblak. Nato pa so spredaj Grabeč, Abulnar in Valant. To skupino je Oblak dohitel pred Vranskim, nakar je ostal zadaj Grobec, ki je bil truden. Po trojanskem klancu so vozili skupaj prej omenjeni. Tu je Gartner
padel. V juniorski skupini sta vozila spredaj Avbelj in Močnik; slednjega je Avbelj tik pr ciljem prehitel.
Za dirke je vladalo jx> vsej progi veliko zanimanje. Največ ljudi pa se je zbralo na cilju na Dunajski cesti, kjer se je dolgo pred prihodom dirkačev zbralo toliko gledalcev, kakor jih že dolgo let nismo videli. Izgleda, da postaja zanimanje za ta šport tudi pri nas vedno večje in vodstvo, ki jc vzorno organiziralo to dirko, je dobilo danes tako od občinstva kakor od sijajnih uspehov dirkačev svoje popolno zaJm-ščenje.
Rezultati
Glavna dirka: Maribor-Ljubljana
1. Abulnar Franc (Hermes) 4:17:20; 2. Oblak Janko (Primorje) 4:17:22; 3. Valant Ivan (Zarja-Jesenice) 4:17:24; 4. Gartner Franc (Liubljana-Dobrunje) 4:25:00; 5. Grobec Ivan (Primorje) 4:37:57; 6. Rozman Štefan (Železničar-Maribor) 4:38:41; 7. Kemperle Anton (Maruton-Maribor) 4:46:00. Eden je bil diskvilificiran, štirje pa so izstopili. — Oblak je pred ciljem padel (na Je-žici) in zato ni bilo takega konca, kakor je bilo pričakovati.
Dirka juniorjev: Celje-Ljubtjana
1. Avbelj Valentin (Hermes) 2:19:11; 2. Močnik Valentin (Sava) 2:19:12; 3. Hamberger Slavko (Hermes) 2:20:00; 4. Arčon Josip (Primorje) 2:20:00 eno petino; 5. štefančič Ivan (Sava) 2:20:00 dve petini; 6. Golob Armand (Primorje) 2:26:51; 7. Selan Josip (Sava) 2:28:11; 8. Praprot-nik Stane (Zarja) 2:32:58; 9. Kosi Milan (Sava) 3:0b:00; 10. Sojič I. (Maraton-Maribor) 3:08:10; 11 Klopčič Milan (Hermes) 3:08:15. — Eden ie bil diskvalificiran.
Lahhoatletsko prvenstvo Maribora
Maribor, 29. julija.
V petek, soboto in nedeljo se je vršilo na novem igrišču SK Železničarja na Tržaški cesti lahkoatletsko prvenstvo poedincev. Ob tej priliki se je izvršila nekaka neoficijelna otvoritev lahkoatletskih naprav na Železni-čarjevem igrišču. Vse naprave so v vzornem redu, za kar gre vsa zasluga SK Železničarju.
Rezultati sami so sledeči:
800 m: 1. Muraus, Železničar 2:08,6; 2. Hoffer, Rapid 2:08,9; 3. Visnovič, Rapid 2:10,9. — 5000 m: 1. Starman, Železničar 17:08,1; 2. Kangler, Maraton 17:12,1; 3. Podpečan, Železničar 17:41,1- — 100 m: 1. Mtihleisen, Rapid 11,7; 2. Monderer, Rapid 11.8; 3. Venuti, Železničar 12. — Krogla: 1. Kleut, Maraton 11,93! Novi mariborki rekordi 2. Vidic, Maraton 11,21; 3. Požar, Železničar 11,01. — Daljava: L Mtihleisen, Rapid 6,21! 2. Požar, Železničar 5,85; 3. Černee, Železničar 5.77. — 1500 m: 1. Muraus, Železničar 4:35,1; 2. Štrucl, Maraton 4:38,8; 3. Visnovič, Rapid 4:39. — Palica: 1. Kokol, Maraton 3 m; 2. Heller, Rapid 2,85. — Kopje: 1. Rudi, Maraton 45,47 ; 2. Kleut, Maraton 42,70; 3. Ribarič, Maribor 40,11. — 4.100 metrov: 1. SK Rapid v postavi Monderer, Jeglič, Mtihleisen, Mesarec 47.2; 2. SK Železničar v postavi Perme, Požar, Venuti, Starašina 47,4; 3. Železničar II. — 200 m: 1. Mtihleisen, Rapid 24,2; 2. Jeglič, Rapid
25,2; 3. Pruš, Železničar 25.3. — 10.000 metrov:
1.	Starman, Železničar 36:42; 2. Kangler, Maraton 36:49,4; 3. Hoš, Železničar 37:54,6. — Skok v višino: 1. Jeglič II, Rapid 155; 2. Požar, Železničar 150; 3. Jeglič I, Rapid 150. Slabi rezultati. — Disk: 1. Požar, Železničar;
2.	Vidic, Maraton; 3. Rudi, Maraton. — 400 metrov: 1. Mtihleisen, Rapid 55,4! 2. Hoffer, Rapid 56,6; 3. Visnovič, Rapid 57,3. — Kladivo: 1. Rudi, Maraton 31,65; 2. Vidic, Maraton 30,88; 3. Verbošt, Maraton. — Troskok: 1. tSropnik, Železničar 12,10! 2. Požar, Železničar 12,05! 3. Jeglič, Rapid 11.28. — 800,400, 200,100: 1. Rapid v postavi Hoffer, Mtihleisen, Jeglič, Monderer 3:45,1; 2. Železničar v postavi: Muraus, Pruš, Požar, Stropnik 3:49,9;
3.	Maraton v postavi: Seidler, Štruel, Vidic, Verbošt.
Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozirkov, stolie, holenderjev, malih dvokoles tricikijev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače
tovarne ..TRIBUNA" C Ratjel, Ljnbljana. KarlovAka e.4 Nnjnitje oeoel — Cenik franko.
IGW. VOK
Ljubljana, Tavčarjeva ul.
Podružnice:
Kranj, Novoinesto Celje. ■■■■■■■■■■■■
širile »Slovence«!
Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Stavbne parcele
v Trnovskem pristanu 22, naprodaj. Pojasnila daje Jakob Goli, Trnovska ul. št- 1-_(p)
Kmetovalec!
Mlatilnice vseh vrst, (Jep-Ije, čistilnike, motorje, slamoreznice, pluge, brane in vso železnino dobiš po znižanih cenah pri tvrdki Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. Razstreljiva, jermena, čebelarske potrebščine, kuhinjska posoda za neveste vedno v veliki izberi v zalogi.	(I