97. številka. Ljubljana, v ponedeljek 28 aprila XVII. leto, 1884.
SLOVENSKI NAHOD.
Uhaja vsak dan »ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrij sko-ogorske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje fle od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in npravniStv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „GledaliSka stolba". UpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
veh> za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „  50 „
„  četrt leta .   . .....3   „   30 „
„ jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. 8 pošiljanjem po pošti velja:
Za		...   15 gld. —	kr.
n		•   •   •   8   „ -	n
n		.  .  .  4 „ -	n
n		...    1   . 40	n
UpramUštvo „8lov. Naroda".
Deželna kmetijska enketa.
(Dalje.)
O nasvetu gosp. dr. Vošnjoka: „naj bi se na Kranjskem ustanovili kmetski domovi", pravi gosp. Svetec, da predlogu dr. Vošnjaka oi odrekati dobre volje in da se hoče ustvariti res kaj koristnega. Ali drugo je, ali se bode s kmetski mi domovi ustreglo kmetskemu prebivalstvu, tedaj treba to vprašanje jako natančno preuduriti in računiti z nu-Bledki take določbe. Kranjski kmet je bil sedaj že 70 let navajen svojo posest prosto deliti in težko mu je vzeti tako staro pravico. Ako se vpraša, zakaj kmet pri nas razkosava zemljišča, so u z roki ti, da je jeden gospodar zapravljivec, drugi je v stiski, da mora prodajati, da pokriva potrebščine za svoje zemljišče, v prvej vrsti davke, tretji pa stori to kot umen gospodar, da proda kos svoje zemlje in dobi za to drugi kos boljše zemlje, s katerim si svoje posestvo okroši (arondira). Kar bo tiče za-pravljivcev, je pač malo uzroka braniti jim razkosanje, kajti iz rok takih slabih gospodarjev pride posestvo dobrim gospodarjem v last. Ako se brani prodaja takim, ki to store iz sile, prouzroči se le, da se ne bode moglo zgoditi, kar se zgodi v sto slučajih,  da kmet s prodajo  kosa posestva reši
ostalo kmetijo. Še manj pa se more braniti razkosanje gospodarjem, kateri hote svoje posestvo aron-dirati, kajti kmet ne bode prodajal, da bi kupil posestvo, katerega ne potrebuje. Najboljša bramba proti razkosanju zemljišč je v kmetu samem, kajti silno nerad izpusti kos posestva iz rok, če ni že skrajna sila, druga bramba pa je tudi ta, da se na drobno prodani kos pridruži večjemu in tako sicer jedno posestvo manje, drugo pa večje postaje, kar ne na-pravlja stanje slabeje. Tedaj misli g. Svetec naj se to vprašanje pretrese na vse strani, da se ne stori kaj, b čemer bi se več škodovalo nego koristilo.
Dr. Namorš naglasa, da se kmetski posestniki zelo pečajo tudi z razno kupčijo, za kar potrebujejo novcev. Denar za kupčijo Že dobe, dokler je njih zemljišče za varščino posojene svote. Zemljišče zadolžiti bode potem tudi jako težko, isto tako rešiti s prodajo malega dela posestva ves drugi del. Govornik se izjavi proti zakonu.
Gosp. Planinec je zato, da bi se prosta prodaja le omejiti morala, kajti na prodanih kosih napravijo se koče, v njih pa se utaborijo kočarji, ki so na škodo občinam. Ako ni drugače, naj bi se omejila prosta prodaja vsaj v toliko, da bi kupil odprodani kos le tak gospodar, ki si z njim posestvo razširi. Tudi občinam naj bi šla pri prodaji kosov beseda, je li potrebno ali ne, da se ustavi Zloraba.
G. Ogulin je proti taki postavi. On vidi v njej le „kmetski fideikomis", ki bi pa kmetskemu stanu ne pomagal nič. Kmet se mora postaviti na jednako stopinjo, kakor obrtnik.
Dr. Sterbenec opomni, da je kmet ponosen na to, da s svojim posestvom vsekdar prosto razpolaga.
Dr. Namorš izraža mišljenje, da ne gre, da bi on kot lastnik svojega posestva, nakladal naslednikom dolžnosti.
Gosp. Detel a pravi, da taka posestva dobe postavno varnost še le takrat, ko se upišejo kot kmetski domovi. Lastnik ima pravico svoje posestvo razprodati, razkosati, kakor koli hoče, ga tudi zapraviti. A dober gospodar Želi zapustiti svoje posestvo svojej rodbini. Zato se ne bode branil, da se upiše za kmetski dom.
Poročevalec dr. Vošnjak pravi, da ga ugovori neso popolnem nič prepričali, da bi ne bili kmetski domovi koristni.   Zapravljivec rodbini le
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XX. Poglavje. Veseli 1 j udje.
fDalje.)
Nikita Romanovič skušal se je iztrgati proč od njega, in pogledal je Godunova.
Obraz Borisa Teodoroviča bil je popolnem miren. — A potem, — nadaljeval je, povzdignivši glas, Maljuta, — dovoli meni, hudorodnemu, izre-Jzati jermen iz tvojega hrbta. — Dovoli meni, hlapcu, odreti vašo bojarsko kožo na konjsko čaprako! — ■ Dovoli meni, malovrednemu sužnju, s tvojim bojar-/ skim mesom nakrmiti pse.
/ Maljutin glas, ki je že bil po navadi surov,
j   podoben je bil zdaj Šakalovemu tulenju, spominjal je nekaj na smeh, nekaj na jok.
Lasje ježili so se Serebrjanemu. Ko ga je prvi
pot Ivan obsodil k smrti, šel je pogumno na mo-rišče; tu v temnice pa, zakovan v verige, zdelan od glada, ni bil v stanu prenašati tega glasu in pogleda.
Maljuta se je nekaj časa radoval z utisom, kakeršnega je on napravil na Serebrjanega.
— Milostljivi knez, — rekel je žvižgajoč, vrgel nož proč od sebe, in postavil se je na nogi! — dovoli, da ti poprej častno poplačam svoj dolg.
In zaškripal je z zobmi, priuzdignil roko in zamahnil je na Nikito Romanoviča.
Kri je Serebrjanemu udarila k srcu, in k nje-govej nejevolji pridružilo se je gnjusenjt?, katero prouzročuje blizost take nečiste stvari, ki se hoče dotakniti nas.
Uprl je svoj obupni pogled v Godunova.
To trenutje obstala je Maljutina roka v zraku, obdržal jo je Boris TeodoroviČ.
— Gregor Lukjanovič, — rekel je Godunov, ne zgubivši Bvoje mirnosti, — če ga ti udariš, razbije on glavo ob zid, in nikogar ne bova imela povpraševati. Jaz poznam Serebrjanega.
ukrade posestvo. Veže se po nameravanej postavi le neki del zemlje, za katero je določen minimum 25 gld. čistega prinosa od katastra. Da bi ne smel potem umni gospodar svojega posestva arondirati, ni res, vsaj obstoji vender postava o komasaciji. Dobrota, da se bode vezalo štiri petine zemlje, bode gotovo velika, da se bodo ohranila večja posestva in ne bode postal sam proletarijat. Vsaj se poroča iz Krškega okraja, daje tam navstalo v kratkem času 720 malih hišic (koč) brez vse zemlje, iz druzih krajev poročajo župniki, da se najmanjše kmetije dele* na dva tudi na tri dele iu da so se pričele deliti tudi že hiše po kmetih. Tedaj je treba kaj storiti, da se to zabrani in dr. Vošnjak se čudi, da se nasprotuje tako koristni napravi. Pri glasovanji vsprejme se predlog dra. Vošnjaka s 27 od 42 glasov.
V drugem vprašanji: Ali naj se upisovanje kmetij mej kmetske domove prepušča prosti volji lastnikovi, ali naj bodu obligatno (uradno), pravi poročevalec dr. Vošnjak, da ako se mislijo ustanoviti kmetski domovi, se to ne bode dalo drugim potom doseči, kakor uradno. Kajti, če se bode lastniku prepuščalo, hoče li svojo kmetijo mej kmetske domove upisati, tega skoro gotovo ne bode storil, če prav bi sam izprevidel korist. Zadržavali ga bodo razni premisleki, zlasti njegov sum proti uradnim pisarijam. I 'pisanje mej kmetske domove se bode moralo vsekako uradno vršiti in sicer po nasvetu občine. Kako se naj glede evidence ravna in ali se naj posebne knjige za kmet&ke domove pri sodnijah napravijo, ali pa se naj le v navadnih zemljiščnih knjigah pri dotičnih posestvih zaznamuje, da so kmetski domovi in katera zemlja je vezana k temu domu, o tem bodo morale o svojem času sodni izreči svoje mnenje. Konečno nasvetuje: Pod zakon o dednem pravu na kmetih spadajoče kmetije (§. 1 zak.) se imajo uradno upisavati v javne knjige za kmetske domove.
Dr. Sterbenec podpira ta predlog, kmet sam je prepočasen, vsaj so še ?daj mnogi ljudje upisani, kateri so že davno umrli.
Dr. Namorš misli, da bi se lastnikom postavili v občinah oskrbniki, da bi se lastnikom potem silno omejila njih svoboda, zato predlagaj naj bi se sklenilo prostovoljno upisovanje.
Gosp. Ogulin pravi, da bi se s tem ponovila 1. 1848. odpravljena postava, za to je zoper predlog.
— Proč! — zarjovel je Maljuta: — ne oviraj me, veseliti se nad njim! Ne oviraj me, poplačati mu za Pagansko Lužo!
— Pomisli, Gregor Lukjanovič! midva sva odgovorna zanj carju!
In Godunov je zgrabil Maljuto za obe roki.
Kakor divja zver, ki čuti kri, tako se tudi Maljuta ni za ničesar več zmenil. S kričanjem in kletvami zagnal se je v Godunova, skušal ga je vreči, da bi potem vrgel se na svojo žrtev. Začela se je borba mej njima; bakla, katere se je zadel jeden izmej njih, pala je na zemljo in ugasla pod nogami Godunova.
Maljuta je prišel k sebi.
— Jaz bodem povedal carju, — hropel je, sopeč, — da se ti poteguješ za njegovega izdajalca!
— A jaz, — odgovoril je Godunov, — povedal bodem carju, da ti hočeš ubiti njegovega iz-dp.jalca, kar se bojiš njegovih izpovedeb!
Nekaj tulenju podobnega se je izvilo iz Ma-ljutinih prsij; in planil je iz ječe, poklicavši rablja seboj.
Gosp. De v pravi, da bi se moralo v zem-ljiščni knjigi zaznamovati, katera zemljišča so kmetski domovi.
Gosp. Detela pa je mnenja, da bi se vzela posestnikom pravica do njih posestev, zatorej priporoča dr. Namoršev predlog.
Dr. Vošnjak odvrne, da se bode svoboda omejila v toliko, da se pri eksekutivnih dražbah pod polovico cene ne bode smel prodati kmetski dom. Upniki bodo bolj premišljevali komu kaj posodijo, ker se bodo bali, da ne dobe denarja nazaj. Saj kmet ves dom lahko proda in jih vseh ne bo več, ko kakih 10000.
Pri glasovanji obvelja predlog g. dr. Namorša, da se upisujejo kmetski domovi le prostovoljno. (Dalju prib.)
Politični razgled.
Notranje iležele.
V Ljubljani 28. aprila.
Justični odsek državnega zbora se je
predvčeraj bavil z reformo odvetniškega reda, odsek ga posojilnice z urejenjem zastavniške obrti. Tudi odsek za regulovanje gorskih voda je imel v soboto sejo. — V sredo se bo poljski klub posvetoval o decentralizaciji železnic in o pogodbi s severno železnico. — Odsek za odpravo časniškega koleka izdelal je svoje poročilo in se je že to poročilo razdelilo mej poslance. Odsek priporoča sledeči načrt zakona: §. 1. Dosedanje kolekovne pristojbine za časnike, naznanila in koledarje se odpravijo. §. 2. Ta zakon stopi s 1. jaouvarjem v veljavo. §. 3. Finančnemu ministru se naroča izvršiti ta zakon Vlada se bode temu načrtu protivila iz finančnih ozirov, kakor sc govori. A čudno bi bilo, če ne bi naša vlada mogla pogrešiti teh prihodkov, ko že Oger-ska več let brez njih izhaja, če tudi finančne razmere na Ogerskem neso nič boljše, kakor pri nas. — Več moravskih občin je poslalo peticije državnemu zboru, da se razširi zakon proti pijančevanju, ki sedaj velja za Galicijo in Bukovino, tudi na Moravsko in Šlezijo. V peticijah se prosi ob jednem, da bi se povišal davek od žganja, /ito pa ponižal davek za pivo in se prejiovedalo ob nedeljah in praznikih točiti žganje. — Justičua komisifa gospodske zbornice je precej spremenila zakon o odškodovanji nedolžno obsojenih, kakor ga je bila sklenila zbornica poslancev.
Šef generalnoga štaba, FML barou Beck, podal se je v južno Dalmacijo in Hercegovino, da tam ogleda nove utrdbe. Nazaj pojde čez Neve-sinje-Mostar-Metkovič, da ogleda, kod se bode zidala ondu ozkotirna železnica.
Če tudi se vodi preiskava proti atentatovcu Malankieviczu jako tajno, vender so čuje, da je Krakovska policija prišla jako raz^ii jenej skupini socljallstov nu sled. Več oseb je zaprtih, mej njimi vhć inozemc^v. Malankieviez pa neki neče skoraj ničesar izpovedati, in še vedno ni bilo moči, izvedeti od njega, kdo mu je dal bombo.
Kakor se „Narod. Listom14 poroča iz Zadra so dalmatinsko namestništvo, deželno višje sodišče, deželno finančno ravnateljstvo, poštno in brzojavno ravnateljstvo dobila ukaze od dotičnih ministerstev, da takoj poroče, ali more vsak uradnik nemški in laški, ali le laški tekst prevesti v hrvatski, kateri uradniki so toliko zmožni hrvatskega, da morejo koncipirati v tem jeziku, ali je vsak uradnik zmožen s strankami občevati v tem jeziku. Ako se to potrdi, misli vender jedenkrat vlada resno izvesti jedoakopravnost. Da bi se le nje dobra volja zopet ne razbila nad trdo-vratuo-stijo uradov.
Vnuiu*' države.
Srbska skupščina sklicana je na 13. dan maja v Niš. Predložila se jej bode predloga, da se
povišajo plače ministrov s 2500 na 4000 tolarjev in ; plača ministerskega predsednika 8 3500 na 6000 > tolarjev, in predloga novega odvetniškega reda.
Multi Vzhodne Riimellje. Aledur Rabim ' efendi, poslal je okrožnico vsem mahomedanskim ob ! činam, v katerej navaja, da so skoraj  vsi neredi I odpravljeni, ter je svoboda vseh Rumeljcev zagotov-j ljeca. De je nekaj mahomedanskih hiš bilo požganih, t iz tega se še ne sme sklepati, da je vse kristjansko prebivalstvo sovražno mahomedancem.   Mufti potem opominja, da naj ne zapuste dežele,   kjer počivajo njih prpdedi. K koncu pa izraža upanje, da se bode povsod povrnil mir in  blagostanje. — Kandidatura Vogoridesa za guvernerstvo ae nikakor ne jemlje več v poštev, ker ga Rudija nikakor ne mara. Sedaj on provizorično vodi dela, dokler ne bo izbran mu naslednik. Kdo pride na njegovo mesto, Be še nič ne ve. Turčija še ni naznanila uobeuega kandidata.
Italijanski kralj in kraljica prišla sta v petek v Turin, kjer je v saboto kralj otvoril umetniško in obrtno razstavo. Ljudstvo je z velikim veseljem pozdravilo kralja, iz vseh oken so letele cvetlice kakor dež.
Francoski generalni sveti se v tem zasedanji bavijo samo z raunj važmrni stvarmi. Dva, Ailierski in Morbihauski sta že zaključila svoji zasedanji.
Nemški državni kancelar se je močno prehladi), zato ne more v državni zbor, a doma se pa bavi z državnimi deli. — Kakor poroča „Post" je cesar 20. t. m. dovolil, da se sklice državni svet. Sentavljen bode tako, kakor je to določeno po zakonih s 1816., 1817 in 1848. leta. Čiani tega sveta so, kakor stoji v teh zakonih, vsi polnoletni princi, min;8tri, feldmaršali in druge veljavne osebe, katere poklice cesar. Ta zastarela naprava bode brez dvombe samo zavirala svobodo v Nemčiji, zmanjšala bode veljavo državnega zbora, morda tudi zveznega sveta. — Komisija za pretresovanje socialističnega zakona se je jako zanima za Windthorstove nasvete, in jih bode najbrž vsprejela. To pa ni po volji vladi, in oficijozna Norddeutsche Allgemeine Zeitung že zato hudo napada Poljake in katoliški centrutn. Prvim mej drugim tudi očita, da bi radi razrušili dobre razmere mej Avstrijo in Nemčijo, kakor so skušali razrušiti dobre razmere mej Rusijo in Nemčijo. Ta časnik pri tem kaže na nek članek, katerega je priobčil Dzinnrik Poznanski, in kateri svari Avstrijo pred nemško nenasitljivostjo.
120 poslancev opozicijske kmetske stranke švedske spodnje zbornice je 22. t. m. brzojavno poslalo levici norvežkega storthinga adreso, v kojej izraža svoje simpatije in odobrava postopanje stor-tbinga, da je posadil uorvežke ministre na zatožno klop.
Na   /iiigleškem   je  sedaj  vca pozornost obrnena v Egipt.   Egiptovsko vprašanje vznemirja I javno mnenje po vseh krogih. Giadstone je v spod-{ njej zbornici v četertek priznal, da  je Anglija od j govorna za varnost Gordona paše. Optimist: iz tega I že Hklepajo, da bode angleška poslala močno ekspe-! dicijo v Sudan, od drugih stranij se pa to še močno dvomi. V ministerskem svetu v Kajin morali so angleški gospodje slišati kaj britke stvari.   Tega mi-nisterskega sveta sta se udeležila prejšnja minister-ska predsednika Šerif in Riaz, in poslednji je naravnost izjavil,  da je  Anulija kriva  vse  bede v Egiptu in v Sudanu.   Timesovemu  dopisniki izjavil se je Nubor paša,  da  je  mešana  vlada \ Egiptu samo tako dolga mogoča, dokler jo on vodi, on bode pa odstopil,  ako bode  angleška vlada  urivala angleški protektorat. Pali Mali Gazete pravi, da se je bati, resnih uemirov ne le v zgornjem Egiptu, ampak tudi mesarjenja Evropcev v Kajiri. List zahteva, da vlada takoj pošlje  5000 mož v Egipet.   če pa vlada tega ne stori, je pa najbolje,  da se angleške čete umaknejo  iz Egipta  in se fraucoske podajo tjakaj.
Angleška okrožnica, da se skliče konferenca o i urejenji egiptovskih financ  se je že izročila
Mej tem, ko ata ona dva hitela gori po stopnicah, začutil je Serebrjani, da so odjenjale verige, da se on more zopet dvigati.
— Ne obupaj, knez! zašepetal mu je na uho Goduuov, krepko atisuivši mu roko: — glavna stvar je, da si pridobimo časa!
In hitel je za Maljuto, previdno zaprši duri za seboj in skrbno zapuhnivši pahove.
— Gregor Lukjanovič, — rekel je Skuratovu, dohitevši ga. dajajoč mu ključe vpričo straže, — ti nesi zaprl ječe. Tako delati ni dobro; lahko bi kdo mislil, da si ti sporazumljen s Serebrjauim!
Ta čas, ko se je to godilo v ječi, sedel je Ivan v svojej sobi, mračen in nejevoljen. Neko čudno čuvstvo se ga je vedno bolj polastilo. To čuvstvo je bilo neprostovoljno spoštovanje do berebrjanega katerega predrzna postopanja so vznemirjevala njegovo samodrštveuo srce, a vender neso strinjala se z njegovi mislimi o izdaji. Dozdaj je srečal samo javno trmoglavost, kakor pri bojarih, ki so omručili njegova otročja let«, ali grdo nepokorščino, kakor pri Kurbbkein, ali pa hlapčevsko udanost,   kakeršno je
videl pri vseh, ki so ga okroževali. Serebrjani pa ni pripadal k nobenim izmej teh. On je delil prepričanja tega veka v posvečeno nedotakljivost prav Ivana; umstveno se je on podvrgel tem prepričanjem, in vajen bolj delovati, kakor misliti, ni nikdar vedoma prestopil mej pokorščine carju, katerega je imel za božjega predstavitelja na zemlji. Pa vzlic temu uzki-pela je v njem nevolja, kadar je videl javno krivico, in njegova iskrenost in pravicoljubje zmagali sti pravila, v katere je veroval. Tedaj je, sam sebi v začudenje, in skoraj nevedoč ravnal proti tem pravilom, in v istini se ni zgodilo povsem to, kar so mu predpisovala. Ta plemenita nedoslednost nasprotovala je vsemu Ivanovemu mišljenju, in zbegala je njegovo poznanje človeškega srca. Odkritosrčnost Serebrjanega, njegov nepodkupljiv značaj in nesposobnost zasledovati lastne interese, bili so očevidni tudi Ivanu samemu. Vedel je, da Serebrjani ne sle-pari, da se more nanj brez skrbi zanašati bolj, kakor na katerega koli prisežnega opričnika, in vnela se mu je želja, približati ga k sebi in narediti iz njega svoje orodje; pa zraven tega je čutil, da mu to orodje,  četudi zanesljivo samo na sebi, utegne iz-
dotičnim vladam. Dunajska in Berolinska vlada se ne bosti nič izjavili o tej noti, dokler tega nn storiti Francija in Turčija, ki v tej zadevi ima t; največ interesa. Francija bode pač skušala pri kouferenci spraviti Važen finančnega še druga politična vprašanja, tikajoča se Egipta v razgovor, t > pa najmanj ugaja Angležem. Rusije z začetkom neso mislili vabiti k tej konferenci, ker Rusija ni bila zastopana v mejnarodni komisiji, ki je izdelala egiptovski likvidacijski zakon. Ker bi pa to utegnilo v Petrogradu napraviti slab utig, so jo pa povabili. Manjšim državam, katere so podpisala egiptovski likvidacijski zakon, a se Beda j neso povabile k konferenci, bodo pa sklepe konference predložili, <!a je sankcijonirajo.
Dopisi.
S Krasa 25. aprila. [Izv. dop ] (Dva učitelj 8 ka grobova). Nij še dolgo tega, kar seje zemlja sklenila nad Štijaškim učiteljem g. Brešča-kom, vrlim mladim rodoljubom in nadarjeoim muzikom, — in že imamo maloštevilni Kraški učitelji obžalovati dve novi izgubi mej nami: umrla sta g. Šuc, učitelj v Pliskovici in Jelšek učitelj v Po-viru!
G. Šuc, brat podpresedniku okrajnega šolskega sveta našega, bil je stare korenine poštenjak, blaga pohlevna, dobra dušica, mož prav po „volji božji." Izdihnil je v 67. letu svoje dobe; plučnica in otok na nogi naredila sta konec blagemu starčku. Pogreb je bil predvčerajšnjim v Pliskovci prav do-Btojen. Udeležilo se ga je 20 kraških učiteljev in c. kr. okrajni glavar sam. G. nadučitelj, Anton Lobanje imel presunljiv nagrobni govor, ki je na-vzočne ganil do solz in zaradi česar so mu kolegi in o. kr. okrajni glavar čestitali.
Včeraj pa smo se večina kraških učiteljev zbrali pri pogrebu dražega nam kolege Jelšeka v Poviru. Ubogi mož je blago dušo izdihnil jedva v 50. letu svoje dobe, zapadši neozdravljivej bolezni — sušici. Milo-tožno so mu peli kolege pri sv. maši in na grobu, a učitelj Sežanski, g. Mute Kante imel je primeren nagroben govor, v katerem je posebno poudarjal prominivšega kolege rodoljubnout. In ko so padale rušnje na trugo ubozega nesrečnega moža, ui bilo suho nobeno oko! Vem, da je vsakemu učitelju prišel v spomin osodopoini „meni en to ,mori", zlasti če se ,je oziral na bole-hovanje in umrljivost, ki je zavladala v poslednjem času mej Kraškimi učitelji. Resnično skoro epidemično širi se mej nami piuouicu. A ni čuda ! Naše šole so prenapolneuu z otroki; število učiteljev pa je v primeru pičlo. Že zadnjič sem Vam pisal, da pride povprek na jednega učitelja 127 otrok; a na Krasu je marsikje j ed n orezre rini c a, ki ima še mnogo več otrok! Kraj vsega tega smo tukaj pičlo plačam, šolske sobe so po večem nezdrave. Človek bi moral biti res iz železa, da bi te tožne razmere škodljivo ne uplivale na njegovo telo!
Pokojnima učiteljema blag in trajen spomin!
Domače stvari.
— (Slovansko gledišče.) Včeraj bila je zadnja slovenska predstava v tej sezoni. Kazala se je pl. Holtei-jeva, po G. Kalanu na slovenski jezik preložena igra „Bisernica", a to na korist pevke in igralke gdč. Ni g r in o ve, igralke gdč. Zvonar je ve in igralca gosp. E. Petriča.   To IIol-
muzniti iz se rok, in misli same, da je kaj takega mogoče, premenile80 njegovo sočuvstvo k Serebrjanemu v sovraštvo. Četudi je njegova živa občutljivost napeljala semtertja Ivana, da se je odrekel od svojih krvavih del in udal se kesanju, pa to so bile le izjeme; navadno je pa bil trdno prepričan v svojo nezmotljivost, veroval trdo v sveto načelo svoje oblasti, in skrbno je branil proti vsem postranskim poseganjem v njegove pravice; a za tako veljalo je pri njem vsako, če tudi molčeče obsojevanje njegovih del. Tako je bilo tudi zdaj. Misel, da bi odpustil Serebrjanemu, prešinila je njegovo dušo, pa takoj se je zopet umaknila prepričanju, da Serebrjani pripada k onim ljudem, kateri se ne smejo trpeti v državi.
„Ako gre" mislil si je, „cela čedn na desno, jedna ovca pa na levo, izvleče jo pastir iz čede in zakolje!" Tako je mislil Ivan in odločil je v srci osodo Serebrjanega. Drugi dan bil je odločen za njegovo smrtno kazen; pa car mu je velel odvzeti verige, in poslal mu je vino in jedi s  svoje mize.
Da bi razgual utise, katere je vzbudila ta notranja borba, nenavadne utise, kateri so ga vzne-
tei-jevo delo srednje moke ima jako revno dejanje, malo manjega divljenja; prvvagvje ▼ irjem pmboto-giška stran, a tudi ta nema kaj krepkih, dušo s t rešujoč h momentov. Uprav težka je bila torej naloga igralstva, is mlačnega tega gradiva prirediti poslušalstvu kaj gorkega, srce ogrevajočega.   Vender pa se je le-ta uspeh dosezalo včeraj prav  spretno iu srečno.   Gosp. Danilo bil je v istini Hans Jurež, preziram iu zaničevani hlapec,  ki  pa  je imel pod trdo skorio mehko, čuteče srct, koprneče za ide-jslom hubezni,  katerega mu usoda ni izpolnila, a za kateri je žrtvoval on svoje poštenje,  da bi ga storil srečnega. Nastopi gosp. Danila bili so i jedno strani plastični, z druge strani, ko so  kazali hrepenenje in nesrečo srca, do solz ganljivi.   V isti meri živo in pretresujoče razvijal bo je   ter kazal čut ljubezni do preje zametovanega hlapca v Ani, v gdč. Sof. Zvonarjevi, katero je v nesrečnem zakonu razjedal črv spomina na J ureza,   v katerem prebivala je najčistejša ljubeaen. Njen prvi ljubimec Karol, s katerim  vezal jo je tudi zakon, gospod Cvetko, predstavljal je dobro obupnost svojo in stanovito svojo žalostno zavest, da se je Jurež zanj žrtvoval, a da sreče uživati  ne more;  prav dober utis je napravil pogum, s katerim  se je ljubosumen osvetiti hotel  nad Bvojim graščakom, proti zadnjemu  pa ni  bil popolnem na  svojem mestu. Anica hišina, gospodičina M. Nigrinova bila je polna ljubkega življenja, dobra pevka  iu čuditi se je znala,  ona bela, zi<morcu Jauezu, gospodu P e-triču, ki je tudi bil kos svoji nalogi.  Oče Radov-ščak, gospod Kocelj, kazal je pravega korenjaka z odličnim   glasom,   tud-   baron   Črtomir, gospod Slavko, bilje eleganten graščuk, če ne celo preveč eleganten.   Tudi drugi: gspdč.  Petrinska.  gg: Perdau, Notranjski in Brak ao storili iz svojih majhnih ulog,   kar se je storiti dalo.  Sploh večer, jako povoljen. Kater m je bil namenjen, pozdravljeni so bi!i z živahnim  ploškom  pri svojih  nastopih iu obdarjeni z lepimi  venci in šopki.  A tudi tekom predstave so bila odobravanj'.*  pogOBta,  veljala so tudi  vrlemu gosp. Danilu.   Gledišče bilo je dobro obiskano, če prav ne z ozirom na večera namen zadovoljivo; zlasti lože so bile liki „gurgites vasti". Po tako lepem sklepu letošnje se;.6ne smemo pričakovati lepega začetka in napredka o sezoni bodoči!
— (Prvi pevski večer) bil je preteklo soboto v gostilni hotela Evropa. Priredjen bil je na čast vrlemu pevovodji g. Vojtehu Valeuti, ki je par dnij prej praznoval svoj imendan, a mu pevci zaradi slabega vremena neso mogli napraviti nameravane serenade. Z burnimi živioklici bila je vspre-jeta g. Stegna rja napitnini na g. V al en to, ki naj bi doživel še muugo let v prospeh slovenskega petja. Gosp. Skale prečital je brzojavko „Savinj-skega Sokola", ki je bila navdušeno pozdravljena. Pelo se je več slovenskih zborov, mej katerimi se je posebno odlikovala Ipavčeva „Domovina" (g. Ra-zinger tenor, g. Puci h ar bariton).
— (2 8. redni občni zbor denarne obrtniške pomoćne družbe) vknjiženega tovarištva z omejeno zavezo vršil se je včeraj dopo-ludne v magistratnej dvorani v navzočnosti 40 udov. Društveni načeluik, mestni odbornik g. I. N. Hora k, otvori zbor s sledečim ogovorom: „Slavni Bkupščina! Ravnateljstvo denarne obrtniške pomočue družbe je ozirajoč se na  željo več družabnikov na-
tisnilo in razglasilo izpisek  pri društvu shranjenih glavnic družbenikov in neudov ob jednem z računskim sklepom. Častiti gospodje člani opozorujejo se na §. 21 družbenih pravil, vsled katerega se obresti polno uloženih deležev  ne pripisujejo k glavnici. L. 1883 imela je naša družba 662.474 gold., tedaj v primeri 8 1882 1., ko je bilo 613.493 gold. prometa, za 48.981 gld. več.   Preteklo leto vzela nam je nemila smrt za družbo mnogo zasluženega moža, gospoda Viljema Rudholzerja, v vsakem oziru vzglednega meščana, ki je bil skozi 15 let ravnatelja namestnik. Slavno skupščino prosim, naj ohrani umrlega v prijaznem spominu in v znamenje sočutja vstane. (Se zgodi.) Izredna sreča mi je bila, da me je Njegovo Veličanstvo, naš presvitli cesar in kralj, pri svojej prisotnosti v Ljubljani dvakrat povprašati blagovolilo o tukajšnjih  razmerah obrtnega stanu; odgovoril sem najponižnejše, da  so stavbene obrti 1. 1882 in 1883 dosti dela imele, ker so razen novih zgradeb se tudi olepšavale in obnavljale skoro vse hiše v mestu, in kjer je delo, tam je zaslužek; dalje, da preti mali obrti prevelika konkurenca, ker proti velikej  obrtniji  s svojo  glavnico in svojimi stroji ne more tekmovati. A tudi mnogim trgovcem dela krošnjarenje po hišah neopravičeno konkurenco. Upajmo, da bode sedaj po novem obrtnem redu za malo obrt navstala bolja bodočnost. Iz tega je jasno, da se Nj. Veličanstvo, naš presvitli cesar zanima za obrtni Btan in smo popolnem prepričani, da Nj. Veličanstvo tudi vse najbolje želi obrtnemu  in delavskemu Btanu in zanj po očetovsko skrbi.   Na podlagi tega  prepričanja   vabim  vas,  da Njegovemu c. kr. Apostolskemu Veličanstvu, našemu prerailost-Ijivemu cesarju trikrat: slava! in živio! zakličete (Navdušeni trikratni slava- in živio-klici.) Za skru-tinatorje  dopolnilnih  volitev imenuje g. I. N. Ho-rak gg : Coriari, Vidmaverin Fr. Breskvar, za verifikatorja denašnjega zapisnika gg. Desrin iu Fris. Knjigovodja g. Ferdinand Bradaškapo roča o denarnem stanji. Društvo je štelo dne l.ja nuvnrja 1883. leta 243 udov, novo pristopilo jih je 26, tedaj je bilo vseh  skupaj 269.   Izstopilo je dvanajst  udov, dva  sta  bila  izključena, tedaj je ostalo koncem decembra 1883. I. 255 družabnikov 132 družabnikov uplačalo je deleže popolnem, vkupe 13.200 gl., 123 družbenikov pale deloma v 3053 gl. 39 kr., na deleže je tedaj uplačan'h 16.253 gl. 39 kr obresti teh deležev iznašajo  1784 gld. 15 kr. Denarnega  pometa je bilo 336.956 gld. 78 kr. Posojilni promet kaže, da se je na 3513 menjic posodilo 662.474 gld. R e se r v n a g 1 a v n i ca iznaša 13.864 gld. 26 kr. Kapitalov, naloženih  pri družbi po 4,/9°/o j« 100.946 gld. 76 kr., obresti  od njih 4117 gld. 71 kr.   V imenu pregledovalnega odseka poroča g. Ivan Zor, da je odsek račun odobril in vse popolnem natačno in vredjeno našel iu predlaga, da se načelstvu da absolutorij,  čemur   zbor jednoglasno pritrdi.  Na predlog načelnika g. J. N. Ho-raka prizna zbor jednoglasuo deseterim Članom na-čelnižtva, po 20 gld. letue nagrade.   V  odbor se volijo po glasovnicah gg.: Ferdinand Bi lina, Jakob Naglas, Janez Mathian in Fran Geba. V pre-gledovalni odsek gg.: Srečko N o 11 i, Ivan Zitte-rer in Ivan Zor. Potem se zborovanje sklene.
— ( „Pro s t o v o Ij n a krojaška skupščina) pomočnikov in mojstrov včeraj popoludne bila je jako mnogobrojno obiskana.   Kot komisar
mirjevali, zmislil se je iti na piano in napovedal je velik tičji lov.
Jutro je bilo prekrasno.   Načelnik iu podua-čelnik  sokolarjev in  vsi čini  sokclskega lova od jezdili so v bleščečih opravah  s sokoli in sokolići, in pričakovali so na polji carja.
Zaman ne govore od nekdaj, da lovska zabava tolaži žalostna srca, a sokolov lov z vesetjena na-ndaje stare in mlade. Kakor naj bi bil že mračen car, ko je jezdi) iz slobode s svojimi opričniki, veu-dar se mu je zjasnil obraz, ko je zagledal svoje sokolarje. Njih zbirališča bili so travniki in gozdiči na Vladimirskej cesti kaki dve vrsti od slobode.
Načelnik sokolarjev, v rudečem baržunaBtetn kaftanu, ki je bil ves prešit in prevezan z zlatom, v suknenej kapi, v rumenih čevljih in lovskih roko-vicah zlezel je s konja in šel k Ivanu, katerega je spremljal poduačelnik, kateri je nesel na roki belega sokoliča s čepico na glavi in zvonci.
Nizko ,poklonivši se carju, vprašal je načelnik Bokolarjev.
— Ali je že čas, car, začeti razveseljevanje V
— Čas je, — odgovoril je Ivan — kar začni!
Tedaj je načelnik sokolarjev podal carju dragoceno rokovico, vso prepreženo z zlatimi cvetlicami in prijemšiod podnačelnika sokolarjev soKola, posadil ga je carju na roko.
— Častiti in slavni lovci! —rekel je načelnik sokolarjev obračajoč se k tolpi; zabavajte, in tolažite se s slavnim, lepim in prijetnim lovom, da izginejo vse Žalosti in se razvesele vaša srca!
Potem se je obrnil k sokolarjem.
— Dobri in marljivi sokolurji, — rekel je, — spustite in lovite!
Tedaj se je vsa pisana tolpa sokolarjev razsojala po polji. Nekateri so a kr'kom zbežali v gozde, drugi so pa tekli k majhnim jezerom, ki so bili raztreseni kakor zrcalni kosci mej grmi.
Kmalu so se gruče rac uzdignite iz trstja in v dolgi vrstah odletele po zraku.
Lovci so spustili sokole.   Race  letele so naravnost proti jezeru,  a tam so jih čakali drugi sokoli; ter v strahu so se razkropile na vse strani. (Dalje prih.)
bil je navzočen g. J. Tome. Gosp. Dekval, sklicatelj skupščine, otvori zborovanje ter stavi nasvet, da se volita predsednik in zapisnikar, na kar sta bila g. Dekval predsednikom in g. Fr. Jeločnik per acc-lamationem izvoljena.   Debata o ustavljeoji obrtne zadruge krojaške, katere se udeležilo je mnogo govornikov za in proti, bila je jako burna. Zagovarjala sta zadrugo jako dobro in temeljito gg- Št ur m st. in Kune. Naposled posrečilo se je zadnjemu prepričati navzočne v daljšem govoru,  kako važna da je zadruga krojačev.   Povdarjal je posebno, ako se zjedinijo, bode jim   moč   delati   vstrajno, ter se bode dalo še marsikaj iztrebiti in doseči, kar bi pri  razporu ne bilo nikdar mogoče, polaga vsem navzočnim  na srce,  da naj se vender odločijo za „zadrugo," v čemer ga podpirajo  nekateri gg. Predlog za ustanovljenje zadruge bil je z večino vzpre-jet.   Skupščina  trajata je od 2. do 4Vi ure popoludne.
— (Naperutninskej razstavi) v Gradci dobil je g. Fižolič iz Slovenske Bistrice bronasto svetinjo za lepe kopune.
— (Hmelj) saditi so pričeli tudi na Dobrni, posebno marljivo pa Novogradski graščak.
— (IV. hrvatski vinBki sejm) je precej obiskan kupčija pa ne posebna. Izmed Zagrebških viti hvalijo te najbolj ona našega rojaka g. dra. Vidriča, ki je razstavil 12 vrst, mej temi posebno izvrstnega traminca.
Telegram »Slovenskemu Narodu1':
Beligrad 28. aprila. Bogato okrašene ulice jako obljudene. Prostor na obali najokus-neje odičen. Cesarjevič in cesarjevičinja dospela sta semkaj ob 8 »/■ uri zjutraj, pozdravljana strelom kanonov. Kralj, Kraljica in osob-je odredjeno, da je visokima gostoma na službo, pozdravili so cesarjeviča in Štefanijo na krovu parobroda. Ćastna kompanija nastavljena. Godba svira avstrijsko himno. Cesarjevič bil je v generalskoj uniformi z velikim križem srbskega belega orlovega reda. Kralj bil je v uniformi avstrijskega polkovnika s trakom Štefanovega reda. Po predstavljanji uhod v mesto mej živahnimi ovacijami. Od obali do palače spalir vojakov. V prvih dveh odprtih vozeh vozili ste se cesarjevičiuja in kraljica, cesarjevič s kraljem, spremljana po eskadronu gar-dine konjice, potem drugi vozovi z avstrijskim poslaništvom, spremstvom, ministri, dostojanstveniki. Spored pomikal se je skozi tri z doprsnimi kipi cesarjeviča in cesarjevičinje, napisi, avstro-ogerskimi in srbskimi zastavami itd. bogato okrašene slavoloke. V palači nazdravili so Visoka gosta kraljevič Aleksander, dvorja-niki in pobočniki. V novem dvorci gledala je gosptida potem, kako so vojaki defilovali z godbo in vihrajočimi zastavami. Ponašanje vojakov čvrsto. Cesarjevič in cesarjevičinja vspre-jela sta potem metropolita, diplomatični kor, senat, načelnike mestnih oblastev, deputacijo meščanov pod vodstvom župana. Zdaj dežuje curkoma. Kralj odlikoval vse osobe avstro-ogerskega poslaništva. Uradni list, ki je izdal slavnostno številko z rudeče-modro-belim robom, najsrčneje pozdravlja visoka gosta kralja in naroda srbskega in smatra ta pohod izrazom simpatij za narod srbski in za kralja srbskega, tedaj izrazom najprijaznejših odnošajev mej obema dvoroma in državama in kot poroštvo za napredek Srbije v vsakarenem oziru. Vsi listi imajo primerne slavnostne članke.
Razne vesti.
* (Ruska kmetska bauka) dobila je, od kar je začela Bvoje delovanje, do 1. aprila 453 prošenj za posojila. Od teh se je 25 prosilcem za skupno vsota 560.218 rubjev prošnje odbilo, 11 pro-šeuj za 51.087 še čaka rešitve, 417 prošnjikoin za 5,790 693 rubljevse je jia dovolilo posojilo. Posodilo se 132 kmetskim društvom, 219 tovarištvom in 71 posamičnim kmetom. Vsa te društva, tovarištva in posamični kmetie imajo 18.810 gospodarstev (kmetij), ter brojijo 54.780 oseb moškega spola.
* (S 13 leti žena in mati.) Vo članu 144 francoskega državljanskega zakonika se ne Mne nobena deklina omožiti pred dovršenim 14 letom. Predsednik Grevy pa je v jednem slutnji dopustil izjemo in s posebnim dekretom dovolil, da se v 9. dan decembra 1870 porojena Maria Fraoja Ostavija Lussauge poroči s v 9. dan oktobru 1862 porojenim Karolom Coillotom. Mlad ženin ia nevesta živita v Luro in jedva 13 letna nevest* je že mati jako ljubkemu detetu
Narodne-gospodarske stvari.
Kaj je to   posojilnica1 ?
Na to vprašanje se mi ne dozdeva potrebno odgovarjati, vsakdo v naših slovenskih pokrajinah že ve na to odgovor; hočem samo obračati pozornost naaih domoljubov na nekatere predele delovanja posojilnic posebno z o/.irom na varnost hranilnih ulog pri posojilnicah, to se mi tembolj potrebno '/di, ker tem zavodom Se vedno primanjkuje gotovega denarja t. j. hranilnih ulog.
Vsak, ki ima prihranjen goldinar, pomisli, pre-dno ga hrani, komu ga bo z ozirom koribtonosnosti najbolj varno zaupal.
V takih krajih, kjer so samo hranilnice, seveda ne pride nobenemu posojilnica na misel; tam, kjer se nahaja hranilnica in narodna posojilnica ima že prttresovati kateremu zavodu? Veliko prednost ima v teh slučajih hranilnica, akoravno se dobivajo navadno nižje obresti; le tam, kjer drugega hranilnega zavoda razun posojilnice ni, ostane nekoliko več denarja v domačem zavodu, pa samo iz komoditete, le malo je takih, ki dajo iz polnega zaupanja glede* varnosti posojilnici braniti denar, iu še manj je takih pravih domoljubov, ki bi zaupali posojilnicam svoj denar iz tega namena, da bi podpirali domače narodu" denarne zavode in s tem veliko narodno — slovensko vprašanje.
Je li neso največje narodno-gospodarske važnosti denarni zavodi? Vsak razumnik ve, kaj pomeni za Slovence samostalnost glede premoženja. S tem je tedaj tudi zvezan napredek Slovencev, kar se tiče naših zadev v šoli, v uradnijah itd. Mi Slovenci žalibog nemarno nobenega večjega denarnega zavoda, kakeršen jena primer Štejarskahranilnica, kranjska hranilnica, se takih hranilnic ne, kakor so občinske hranilnice manjših mest Maribor, Celje, Ptuj itd. jedino narodno hranilnico imamo v Slo venjemgradci. Vsi Slovenci jedno hranilnico! Seveda še te hranilnice je omejen delokrog samo za Slo-vengraaki okraj. Kako smo toraj v tem oziru ne-cenljivo prezirani! Nobenega narodnega zavoda nemarno, ki bi dejal posojila, a ogromno število nas je, ki rabi kredita iz nemških brauilnic. Te si nakladajo z našimi žulji premoženja in je obračajo jedino le za sebe. Ob jednem nam pa tudi zavirajo doseči ravnopravnosti glede slovenščine; tukaj omenim ie njihovo izimno nemško poslovanje; prošnja kakor vse priloge morajo biti nemške; je li potem našim narodnim advokatom in notarjem možno izdelavah' kupna pisma itd. v slovenskem jeziku, morejo li sodnije spisavati cenilne zapisnike in zapuščinske razprave v slovenščini ? Ne, ali vsaj ne brez škode dotičnih; izvirna pisma se morajo v nemščino prestavljati in biti mora ta prestava poverjena, to vse pa stane stroškov, (meni je celo znan sledeči primerijej: Prošnik je potreboval posojila in se obrnil zarad tega na štajersko hranilnico v Gradci in dal je svojo v slovenščini spisano kupno pogodbo prestaviti v nemščino in to prestavo je notarijelno poveril znan narodni notar. Ali kaj mu pove štajerska hranilnica, notar je sicer pooblaščen pover-jevati pogodbe, ne pa prestave, ker ni prisežen tolmač; prestava se mora toraj itd. To sejo pripetilo že letos; kar je pa vsled priziva na plenum vender bilo ovrženo) ne glede na to, da v sedanjem času nekako plašljivo pričakuje v teh slučajih slovenski kmet ali drugi ugodne rešitve od nemškega zavoda. Iz teh ozirov bi bilo za Slovence neprecenljivo imeti narodno hranilnico. Usojam se pri tej priliki opozoriti gospode odbornike Ljubljanskega mesta na že davno storjeni sklep, si ustauoviti hranilnico Ljubljanskega mesta.
Vidi se, da so denarni zavodi velike važnosti za vsak narod, posebno pa za nas Slovence, obračaj mo torej pozornost na nje.
Pred 12. leti še sploh nesmo imeli denarnega zavoda s slovenskim vodstvom, še le leta 1873, ko se je izdala postava o pridobitnih in gospodarskih zadrugah je začel naš narod si ustanovljati lastne denarne zavode, t. j. posojilnice. Do 1. 1881 ustanovilo se jih je komaj kakih 5 na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vkupe.
Še le leta 1881 bo se po nagibu zveze slovenskih posojilnic, kateri je na čelu znani neutru i-Ijivi domoljub gospod Mihael Vošnjak, začele posojilnice širiti tako, da so do zdaj narastle na 17, in 3 se bodo v kratkem otvorile. To kar imajo storiti večji zavodi (večje deželne hranilnice in drugi taki zavodi) v veliki, to storiti imajo namen posojilnice v manjši meri. Da pa morejo doseči svoj namen, treba jih podpirati, treba je složnosti itd., kakor pri VBakej stvari. Priložnost sem imel opazovati, kako uspešno delujejo ti naši mladi narodni denarni zavodi. Vidno rasto in se utrjujejo, od dneva do dneva raste njih zaupanje in kredit; naše posojilnice se more reči, poslujejo izgledno. Jedna ali druga ima preobilno uioženega denarja (hranilnih ulog) in karakteristično je, da se to ravno najbolj intenzivno opazuje v sredini kmetstva (v Št. Jakobu, v Rožu na Koroškem, Šoštanji, Mozirji); veČini posojilnic pa še vedno gotovega potrebnega denarja primanjkuje tako, da so primorane iskati kredita pri nemških denarnih zavodih na drage obresti (6 °/0. 7 °/0 da celo do 8%), ne glede na ovire, ki se delajo narodnemu zavodu s slovenskim poslovanjem. (Slučaji so mi znani, da so nemški zavodi obbijali zahtevani kredit samo zaradi tega, ker ima posojilnica „slovensko" firmo. Kako bi zopet v tem oziru posojilnicam dobro došla „bran i 1 niča Ljubljanskega mesta"?). (Dalje prih).
Meteorologično poročilo.
* Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi V mm.
S "c 0. rt	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	726'30 ara. 727-50 mm. 729-30 mm.	-j- 9 2 »0 + 10-l°O + 80flC	si. s/.ll. Sl. BVZ. hI. BVZ.	obl. obl. obl.	15l0mm. dežja.
27. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73056 mm. 730-93 mm. 73205 mu.	+ 80° C + 12 6*0 + 8-7° C	sl. vzh. sl. vzh. sl. vzh.	dež. obl. obl.	2*40 um. dežja.
Srednja temperatura obeh dnij jo znašala -f- 9-l° in -r- 90°, za 1-4° in 0-80 pod normalom.
ZD"Uja.aJsicSL "borza
dne 28 aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta .... .....80 gid. 05 kr.
Srebrna renta........81   r   20 ,.
Zlata renta.......... 100   .   90 „
5°/0 marčna renta......... 95   ,   66 r
Akcije narodne banke .....851   ,   — B
Kreditne akcije........319   ,   40 „
London   . ...... 121   „   35 ,
Si-ebro...........—   „-- R
Napoi. .......... i*   „ 63
O. kr. cekini.       ...... „   72 ,
Nemške marko ..... .     r>9   „   40 „
4% državne srečke iz I. 1854 250 gld. 124 „ — „ Državne Brečke iz I. 1864.         100 gld.   171   „ 75
4% avstr. zlata renta, davka prosta.   .   100   r   95 „
Ogrska zlata renta 6%...... 122   ,   60 ,
.     i" ....     91   ,r   75 „
„     papirna renta 5*/0.....88   „   50 „
b"!0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. .   .   104   „   50 „ Dunava reg. srečke 5°/fl    .   .   100 gld.   114   „ 20
Zeuilj. obč. avstr. 41/»0/0 zlati zast. liati .   121   „75 „
Prior, oblig. Elizabctiue zapad, železnice   108   „15 „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice   106   „   — „
Kreditne srečke......100 gld.   177   ,   50 „
Rudoltbve srečke .... 10   „      19   „   50 ,
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „     118   „50 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.    .   212   ,10 „
Čebelarji gto&ori
Podpisani ima mi prodaj
250 panjev,
in sicer lOO tako zvanih Bzierzonovlh s šipami, 150 pa navadnih. Panjovi so še v prav dobrem stanu, prodam jih prav po nizke j ceni. Na pismena vprašanja se takoj odgovarja.
Josip Keržič,
(273—2) posestnik v Borovnici.
lihim kom io iiriooiinniilB pomočnik
ter
izučen mesogleda,
zmožen slovenskega in nemškega jezika, iice službe kje na Kranjskem, Koroškem ali Štajerskem. Ponndbe naj se pošiljajo pod naslovom: Martin Zaje v Brisan, pošta Islafc, postaja Zagorje juž. žel., Kranjsko. (276—1)
Učenec ali praktikant,
ne pod 14 let star, se takoj vsprejme v nekej večjej trgovini z mešanim blagom na Dolen skem. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (271—2)
V „Narodnej Tiskarni'4
se dobiva:
Časnikarstvo ■ naši časniki.
Sjii.s.it * " * Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več.
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper ne slast do jedi, slabi želodeo, ■mrdočo sapo, naplhno-nje, kislo podiranje, iol-panje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnu Kitlog;«.: Lekar C Brady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, etano
^rarve ima sa.rao.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. KupferBchuiie d. VKranj: lekar D rag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A.. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Ornom1 ji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
IC Svaritev! Ker se v zadnjom času naš izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj ae osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneue besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno zunuieuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaj o teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—137)
I
ter da se bodo vodno prizadeval slav. p. n. občinstvu v vsaki zadevi popolnem zadostiti. —■ Točil bodo sloveče
Puntigamsko marčno pivo,
potem ,,Boek-plvo«* v steklenicah in Izvrstna vina.
Posebno se bodo tudi skrbelo za okusno in ceno kuhinjo ter za
točno in prijazno postrežbo.
Konečno se čutim prijetno primoranoga, čast. p. n. občinstvu za meni v Kozlerjevi pivarni vedno izkazano zaupanje izreči svojo najtoplejšo zahvalo, in prosiui, da me tudi v bodoče z mnogobrojnim obiskom počasti.
V Ljubljani, dne 27. aprila 1884.
Odličnim spoštovanjem
Itt- Cesaric,
(277—1) gostilničar.
Bunajsti centr. živinski semenj Sl Man
»uiinjska blagajnicu živinskega lu mesnega semnja St. Mura oskrbljuje komisijsko prodajo na Dunajski živinski semenj prišlih tržnih predmetov po priseženih agentih, katerih skušena marljivost bode gotovo ustrezala vsem našim pošiljavcem.
Semnji za goveda so v ponedeljek, za prešlce v torek, za ovce in mlado živino pa v četrtek.
Živina se mora tako dopošiljati, da pride 2 dni, ali vsaj 1 dan pred semnjem. — Stroški za vožnjo, /a krmljenje in semenj ter pristojbine za agente Be poŠilJHveu zaračunajo po izvirnik cniali.
PoŠiljatvo naj se pošiljajo na Dunajsko živinsko iu mesuo blu-gujuico St. slane. Kot pristojbina za prodajanje se bode za govedo nadalje zaračunilo 8/10°/0, za druge tržne predmete °/io70 zneska, za katerega se je prodalo.
Vsa naročilu se točno iu solidno izvedč in VBa pojasnila daje
(275—1)
VVisne  Vieh- mul Fleischmarkt-Cassa
St. llarx, ttini.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar.
Lastnina in tisk ..Narodne Tiskarne".