PoStnlna plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 9(1'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52. 7. kos. V LJUBLJANI, dno 22. januarja 1936. Letnik VII. 52. Uredba o katoliški bogoslovni fakulteti univerz' v Zagrebu in Ljubljani. 53. Pravilnik o načinu registriranja kartelov in voditvi zbirke listin. VSEBINA: 54. Pogoji za izvajanje del iz betona in armiranega betona. 55. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Uredbe osrednje vlade. 52. Na osnovi § 41. zakona o univerzah predpisujem uredbo o katoliški bogoslovni fakulteti univerz v Zagrebu in Ljubljani.* I. Naloga. Clen 1. Naloga katoliške bogoslovne fakultete je: a) da daje katoliškim slušateljem bogoslovno naobrazbo in izobrazbo za službo duhovniškega zvanja; b) da jih uvaja v poznavanje virov, poučuje v znanstvenem raziskavanju in delu in usposablja za učiteljsko zvanje; c) da kar najbolj goji in pospešuje bogoslovne vede. II. Slušatelji. Clen 2. Za redne slušatelje na fakulteti se sprejemajo osebe z izpričevalom o zrelostnem izpitu, opravljenem na gimnaziji. Osebe z izpričevalom o zrelostnem izpitu, opravljenem na realni gimnaziji ali realki, se sprejemajo za redne slušatelje proti dopolnilnemu izpitu iz grškega jezika, odnosno iz grškega in latinskega jezika; izpit je opraviti na gimnaziji ali na fakulteti najkasneje v letu dni. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. junija 1935, št. 133/XXXIII/326. Osebe z izpričevalom o zrelostnem izpitu, opravljenem na gimnaziji, realni gimnaziji ali realki zunaj kraljevine, se smejo sprejeti za redne slušatelje z odobritvijo fakultetnega sveta, ki mora poprej predloženo izpričevalo preizkusiti, upoštevaje pri tem tudi vzajemnost. Za osebe z izpričevalom o zrelostnem izpitu, opravljenem na realni gimnaziji ali realki, velja tudi tukaj določba drugega in tretjega odstavka tega člena. Clen 3. * Osebe, ki so poslušale po opravljenem in opisanem zrelostnem izpitu (člen 2.) bogoslovne nauke na višjih bogoslovnicah, se smejo sprejeti za redne slušatelje z odobritvijo fakultetnega sveta, ki določi za vsak primer posebej, v kateri letnik ter ali in proti katerim dopolnilnim izpitom se naj sprejmo. Osebe, ki so se prej učile na kaki nebogoslovni fakulteti v kraljevini in imajo predpisani zrelostni izpit (člen 2.), se smejo sprejeti za redne slušatelje z odobritvijo fakultetnega sveta, ki sme priznati največ dva semestra; opraviti pa morajo izpite iz vseh predmetov, ki so predpisani s to uredbo. Osebe, ki so se prej učile na tujih univerzah ali visokih šolah in imajo predpisani zrelostni izpit (člen 2.), se smejo sprejeti za redne slušatelje z odobritvijo fakultetnega sveta; ta mora poprej preizkusiti predloženo zrelostno izpričevalo, nato pa odločiti, ali prijavljenra sprejme in ali mu prizna vse ali samo poedine semestre prejšnjega učenja in izpite, upoštevaje pri tem tudi vzajemnost. Člen 4. Osebe, ki so dovršile šest razredov srednje šole, se smejo sprejeti z odobritvijo fakultetnega sveta za izredne slušatelje. Izredni slušatelji smejo tudi k vajam hoditi in smejo opravljati zasebne izpite. Semestri izrednega učenja se ne morejo vštevati v semestre rednega učenja. Clen 5. Kandidat se mora sam osebno vpisati. Važen vzrok pa lahko opraviči vpis po drugem, o čemer odloči dekan. Clen 6. Ob vpisu na fakulteto predloži vsak kandidat dekanatu s to uredbo in s členom 192., drugim odstavkom, občne univerzitetne uredbe predpisana izpričevala o predhodnem šolanju za vpis bodisi za rednega bodisi za izrednega slušatelja. III. Stolice. Clen 7. Na katoliški bogoslovni fakulteti obsegajo stolice, določene v členu 98. 'občne univerzitetne uredbe, tele predmete: 1. Sv. pismo stare zaveze: sv. pismo stare zaveze. 2. S v. p i s m o nove zaveze: sv. pismo nove zaveze. 3. Apologetika: uvod v bogoslovje, osnovno bogoslovje, zgodovino religij. 4 Dogmatika: dogmatiko. 5. Primerjalno bogoslovje: primerjalno bogoslovje. 6. Moralno bogoslovje: moralno bogoslovje (občni del in posebni del). 7. Cerkvena zgodovina in druge pomožne zgodovinske vede: občno cerkveno zgodovino s posebnim ozirom na Slovane, pomožne zgodovinske vede. 8. Patrologija: patrologijo z dogemsko zgodovino. 9. Cerkveno pravo: cerkveno pravo. 10. L i t u r g vk a : liturgiko zapadne cerkve in vzhodnih cerkva. 11. Pastoralno bogoslovje s krščansko sociologijo in h o m i 1 e t i k a : pastoralno bogoslovje, krščansko sociologijo, retoriko in homiletiko, aske-tiko, mistiko, pastoralno medicino. 12. Filozofija, pedagogika in metodika verskega pouka: uvod v filozofijo, zgodovino filozofije, zgodovino in psihologijo religij, sistematično sholastično filozofijo, pedagogiko, metodiko krščanskega verskega pouka (katehet iko). 13. Jeziki in ostale pomožne vede svetega pisma: latinski jezik, biblično grški jezik, hebrejski jezik, cerkvenoslovenski jezik, aramejski jezik, arabski jezik, pomožne vede sv. pisma. 14. Cerkvena umetnost, cerkvena glasba, arheologija stare zaveze in krščanska arheologija: cerkveno umetnost, cerkveno glasbo, starozavezno arheologijo, krščansko arheologijo. iv. r«uk. Clen 8. Na bogoslovni fakulteti traja študij za vse redneslušatelje 6 let ali 12 semestrov, Za doktorande pa 7 let ali 14 semestrov. ^ V isti semester se sme vpisati slušatelj največ dvakrat. Da je moči semester šteti, je treba, da je vpisanih najmanj 12 ur na teden iz obveznih predmetov. Clen 9. Na bogoslovni fakulteti se. predavajo tile glavni in stranski predmeti: A. Glavni predmeti so: 1. Sv. pismo stare zaveze. 2. Sv. pismo nove zaveze. 3. Apologetika (osnovno bogoslovje). 4. Zgodovina religij. Psihologija religij. 5. Dogmatika. 6. Primerjalno bogoslovje. 7. Moralno bogoslovje. 8. Občna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Slovane. 9. Patrologija z dogemsko zgodovino. 10. Cerkveno pravo. 11. Liturgika. 12. Pastoralno bogoslovje. 13. Sistematična sholastična filozofija. B. Stranski predmeti so: 1. Uvod v bogoslovje. 2. Pomožne zgodovinske vede. 3. Krščanska sociologija. 4. Retorika in homiletika 5. Asketika in mistika. 6. Pastoralna medicina. 7. Uvod v filozofijo. 8. Zgodovina filozofije. 9. Pedagogika. 10. Metodika krščanskega verskega pouka (kate-hetika). 11. Jeziki in ostale pomožne vede sv. pisma. 12. Cerkvena umetnost. 13. Cerkvena glasba. 14. Starozavezna arheologija. Ib. Krščanska arheologija. Ti predmeti so razporejeni po semestrih takole: I. in II. s e m e s t e r a) Filozofija (uvod v filozofijo, sistematična sholastična filozofija: dialektika, psihologija, poetika). b) Latinski jezik. c) Biblično grški jezik, č) Cerkvena glasba. d) Cerkvenoslovenski jezik. III. i n IV. semester a) Filozofija (sistematična sholastična filozofija; ontologija, kozmologija, etika, teodiceja, zgodovina filozofije, filozofija religije, zgodovina in psihologija religij). b) Retorika. c) Hebrejski jezik. V. in VI. s e m e st e r a) Osnovno bogoslovje. b) Sv. pismo stare zaveze. c) Hebrejski jezik. č) Starozavezna arheologija!. d) Sv. pismo nove zaveze. e) Občna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Slovane. f) Uvod v bogoslovje. g) Zgodovina in psihologija religij. h) Patrologija. VII. in VIII. s e m e s t e r a) Dogmatika. b) Sv. pismo nove zaveze. c) Primerjalno bogoslovje. č) Moralno bogoslovje, občni del. d) Pomožne zgodovinske vede. e) Homiletika. IX. in X. semester a) Patrologija z dogemsko zgodovino. b) Moralno bogoslovje, posebni del. c) Liturgika. č) Pedagogika. d) Dogmatika. XI. i n XII. se m e s t e r a) Cerkveno pravo. b) Pastoralno bogoslovje. c) Metodika verskega pouka. č) Zgodovina religij. d) Sociologija. e) Cerkvena umetnost. XIII. in XIV. semester a) Arabski jezik. , b) Sirski in biblično aramejski jezik. c) Specialni tečaji. Člen 10. Predmeti, našteti v členu 9. te uredbe, so obvezni za vse redne slušatelje, izvzemši: a) aramejski in arabski jezik; ta dva jezika sta ob-, .vezna samo za tiste doktorande, ki si izberejo biblično skupino ustnega doktorskega izpita; b) pomožne zgodovinske vede; te vede so obvezne samo za tiste doktorande,' ki si izberejo pravnozgodovinsko skupino ustnega doktorskega izpita; c) latinski in biblično grški jezik; ta dva jezika sta obvezna samo za tiste slušatelje, ki se na srednji šoli niso učili latinskega, odnosno grškega jezika. Člen 11. Na bogoslovni fakulteti se vrše Specialna predavanja (specialni tečaji). Učitelj sme šele vsako tretje leto iste specialne tečaje (specialna predavanja) ponavljati. Slušatelji, ki žele pridobiti doktorat, morajo pohajati vsaj štiri specialne tečaje in opraviti dotične kolokvije. Člen 12. Kaj naj kateri učitelj predava, s kolikim številom nr in kakšni specialni tečaji se naj vrše, se določi v seji fakultetnega sveta in se vnese v občni univerzitetni program predavanj. Člen 13. Radi dopolnitve predavanj in uvedbe v metodo samostojnega dela delujejo na bogoslovni fakulteti seminarji za tdle nauke: za 1. sv. pismo stare zaveze; 2. sv. pismo nove zaveze; 3. dogmatiko in patrologijo; 4. apologetiko in zgodovino religij; o. primerjalno bogoslovje; 6. moralno bogoslovje; 7. liturgiko; 8. cerkveno zgodovino; 9. cerkveno pravo; 10. filozofijo. Člen 14. Vsi redni slušatelji so zavezani, delati v seminarju; za vsakega rednega slušatelja je obvezna ena seminarska pismena naloga. Slušatelji, ki žele pridobiti doktorat, morajo razen tega izdelati v seminarjih dve seminarski nalogi; nalogi oceni predstojnik seminarja. Brez povoljne ocene teh nalog se slušatelj ne pripusti k doktorskemu izpitu. V. Kolokviji. Člen 15. Kolokviji se smejo opravljati iz vseh predmetov: morajo se pa opravljati iz tistih predmetov, ki ne spadajo v diplomski izpit. Člen 16. Uspeh kolokvija oceni predmetni učitelj skladno z drugim in tretjim odstavkom člena 27. te uredbe. VI. Izpiti. Člen 17. Izpiti na bogoslovni fakulteti so: a) diplomski in b) doktorski. A. Diplomski izpiti. Člen 18. Diplomske izpite sinejo opravljati samo redni slušatelji. Vsak kandidat mora opravljati diplomski izpit iz vseh glavnih predmetov, ki so razporejeni v naslednje skupine: I. Filozofska skupina: sistematična sholastična filozofija. II. Biblična skupina: sv. pismo stare in nove zaveze. III. Dogmatična skupina: apologetika (osnovno bogoslovje), zgodovina religij, dogmatika, primerjalno bogoslovje, patrologija z dogemsko zgodovino. IV. Moralno-pastoralna skupina: moralno bogoslovje (občni in posebni del), pastoralno bogoslovje, liturgika. V. Pravno-zgod o vinska skupina: cerkveno pravo, občna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Slovane. Člen 19. Diplomski izpiti se opravljajo redoma konec tistega semestra, v katerem se dovrše predavanja iz ddtičnega predmeta, najkasneje pa v štirih naslednjih izpitnih rokih. Če ne opravi kandidat izpita v navedenem roku, se ne more vpisati, dokler dotičnega izpita ne opravi. Kandidat nima pravice, opravljati izpit iz predmetov višjih semestrov, dokler ni opravil vse izpite nižjih semestrov. Izjeme dopušča fakultetni svet. Kandidat ima pravico, opravljati izpit sam6, če je • vpisal in poslušal vse obvezne ure dotičnih predmetov po programu predavanj, kakor ga je sestavil fakultetni »vet (člen 219. o. u. u.). Izjeme dopušča fakultetni svet. Clen 20. Roki za opravljanje diplomskih izpitov so: od dne 15. do dne 30. junija, od dne 5. do dne 20. oktobra, od dne 1. do dne 15. februarja in od dne 15. marca do dne 20. marca. Po potrebi sme fakultetni svet z odlokom podaljšati trajanje izpitov nad 14 dni. Clen 21. Za opravljanje diplomskih izpitov se mora prijaviti kandidat dekanu najkasneje do dne 15. junija, 5. oktobra, 1. februarja in 5. marca. Clen 22. Kandidat mora predložiti ob prijavi svojo vpisnico. Ob prijavi mora kandidat označiti: a) predmet, iz katerega, in učitelja, pri katerem opravlja izpit; b) ali je to njegov redni ali pa odložen izpit; c) ali se prijavlja prvič ali dTugič ali v tretje. Clen 23. Dekan preizkusi prijave kandidatov in odloči o njih pravici, opravljati diplomske izpite skladno s predpisi te uredbe. Nato sestavi fakultetni svet izpitni razpored; dekan pa obvesti o tem kandidate z objavo. Clen 24. Fakultetni svet določi za vsak predmet izpitno komisijo iz najmanj dveh članov, v kateri mora biti predmetni učitelj. Izpitni komisiji predseduje po položaju najstarejši član. Ce je predmetni učitelj zadržan, mu določi fakultetni »vet namestnika; druge namestnike določi dekan. Clen 25. Kandidati se izprašujejo pri diplomskih izpitih iz vsega obsega dotičnega predmeta. Clen 26. Diplomski izpiti so javni in trajajo za vsakega po-edinega kandidata iz vsakega predmeta posebej najmanj 15 in največ 30 minut. Clen 27. Po dokončanem izpraševanju predlaga predmetni učitelj oceno kandidatov. Ce se ostali člani izpitne komisije ne strinjajo, se smatra za izpitno oceno količnik iz seštevka (vsote) ocen vseh članov izpitne komisije. Ocene so od 1 do vštetih 10. Ocena do vštetih 5 je slab, 6 in 7 dober, 8 in 9 prav dober in 10 odličen uspeli. Kandidat je opravil izpit, če je dobil iz izpitnega predmeta vsaj oceno 6. Kandidat, ki pri diplomskem izpitu pade, sme izpit vsega skupaj trikrat ponavljati, a v tretje samo z odobritvijo fakultetnega sveta. Clen 28. Kdor ne pride v določenem mu roku k izpitu, izgubi pravico, opravljati izpit v tem izpitnem roku. Ce kandidat iz kateregakoli razloga med izpitom opravljanje izpita prekine, se smatra, da tega diplomskega izpita ni opravil. Clen 29. Uspeh se vpiše v zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani komisije, in se kandidatu takoj priobči. 0 dovršenem izpitu dobi lahko kandidat pismeno izpričevalo. Zapisnik se hrani v dekanatski pisarni. Po izpitnih zapisnikih o poedinih predmetih vnese dekan v diplomo skupno oceno za vsako skupino diplomskega izpita tako, da sešteje vse ocene in deli seštevek s številom predmetov. Clen 30. Kandidatu, ki je opravil vse diplomske izpite, obvezne kolokvije in izdelal vsaj eno seminarsko nalogo, se izda v fakultetni pisarni diploma v narodnem jeziku. V diplomi se navedejo znanstvene skupine, iz katerih je izpite opravil, ob sočasni označbi ocene z besedami in številkami. Diplomo podpišeta rektor univerze in dekan fakultete, opremi se pa z univerzitetnim pečatom. Ta diploma izpričuje, da je kandidat dovršil univerzitetne nauke in da ima fakultetno izobrazbo. B. Doktorski izpiti. Cjen 31. K doktorskemu izpitu se pripuščajo samo tisti kandidati, ki so že opravili popolni diplomski izpit, Doktorski izpit se opravlja po dovršenih predpisanih bogoslovnih študijah (člen 8.). Doktorski izpit se lahko vrši tudi zunaj rokov, ki so določeni za diplomske izpite. Clen 32. Za doktorski izpit se prijavijo kandidati dekanatu pismeno. V prijavi je treba označiti posebno znanstveno skupino, ki jo je izbral kandidat za ustni doktorski izpit (člen 34.). Prijavi mora priložiti svojo vpisnico, diplomo o dovršeni fakulteti in potrdilo o opravljenih kolokvijih in semestrskih nalogah iz predmetov, ki so posebej predpisani za doktorande (členi 10., 11. in 14. te uredbe). Fakultetni svet preizkusi listine in odloči o kandidatovi pravici, opravljati doktorski izpit skladno s predpisi te uredbe. Clen 33. Doktorski izpit obsega: a) ustni izpit in b) pismeno disertacijo z obrambo. Kandidat, ki je padel iz kakega dela doktorskega izpita, ga sme samo dvakrat ponavljati, in to najzgod-neje po 6 mesecih. Clen 34. Predmet ustnega izpita je ena izmed tehle znanstvenih skupin po kandidatovi izberi: A. B i b 1 i č n a skupina: sv. pismo stare in nove zaveze. B. Dogmatična skupina: apologetika (osnovno bogoslovje), zgodovina religij, dogmatika, primerjalno bogoslovje, patrologija z dogemsko zgodovino. C. M o r a 1 n o - p a s t o r a 1 n a skupina: mo- ralno bogoslovje (občni in posebni del), pastoralno bogoslovje, liturgika. C. Pravno-zgodo vinska skupina: cerkveno pravo, občna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Slovane. Poleg izbrane skupine opravlja kandidat po členu '280. o. u. u. tudi izpit iz občnega bogoslovja (apologetika, dogmatika, občni del moralnega bogoslovja), ki je lahko ločen od izpita iz izbrane skupine. Člen 35. Ustni doktorski izpit je javen in traja najmanj 2 uri. Člen 36. Izpitno komisijo 5 oseb za ustni izpit določi fakultetni svet. V komisijo spadajo dekan kot predsednik in predmetni učitelji; ostale člane pa določi fakultetni svet. Člen 37. Uspeli ustnega izpita ocenijo po predpisih člena 28. te uredbe vsi člani izpitne komisije, začenši pri naj-mlajšem, predsednik pa poslednji. Vsak član oceni celotni uspeh. Uspeh izpita se kandidatu takoj priobči. Glede zapisnika velja člen 29. te uredbe. Člen 38. Predmet pismene disertacije izbere iz dotične znanstvene skupine kandidat sporazumno s predmetnim učiteljem, fakultetni svet pa ga odobri. Z disertacijo mora kandidat dokazati, da je sposoben za znanstveno raziskavanje; disertacija sama mora prispevati k napredku znanosti. Disertacija mora obsegati vsaj 4 tiskane pole v osmerki. Pismeno disertacijo sme predložiti kandidat v oceno tudi že pred ustnim izpitom. Predložiti se mora v 5 primerkih, natipkanih na pisalnem stroju. Člen 39. Pismeno disertacijo ocenijo dekan in dva učitelja, ki ju določi fakultetni svet. Ocene se dajejo skladno 's predpisi člena 28. te uredbe. Člen 40. Po uspešno opravljenem ustnem izpitu in ob po-voljni oceni disertacije se vrši javna obramba disertacije pod predsedstvom dekana. Disertacijo napada, razen ocenjevalca, lahko tudi še nekaj profesorjev, ki jih določi fakultetni svet. Uspeh obrambe ocenijo dekan in dva učitelja, ki ju določi fakultetni svet po tretjem in četrtem odstavku člena 231. o. u. u. Ocene se dajejo skladno s predpisi členov 27. in 37. te uredbe. Po uspešni obrambi izda dekan dovolitev za natisk (imprimatur). Člen 41. O opravljenem doktorskem izpitu se izda kandidatu po opravljeni prisegi v rektorski pisarni doktorska diploma v latinskem jeziku, ki jo podpišeta rektor in dekan, a se opremi z univerzitetnim pečatom, Obrazec doktorske diplome se glasi: UNIVERSITAS LITTERARUM IN URBE............... CONSTITUTA NOS N. N. UNIVERSITATIS RECTOR N. N. THEOLOGORUM ORDINIS DECANUS IN VIRUM CLARISSIMUM N. N. ........ORTUM P0STQUAM ET DISSERTATIONE........... Et examinibus legitimis in universa theologia doctri-nam probavit doctoris ss. theologiae nomen et honores iura et privilegia contulimus in eiusque rei fidem hasce litteras universitatis sigillo sanciendas curavimus. ■ Datum.................. die................ H. A. DECANUS R. T. RECTOR Člen 42. Promocija se opravi in se kandidatu izroči doktorska diploma šele, ko izroči dekanatu 100'izvodov natisnjene disertacije. Po en izvod disertacije se pošlje enakovrstnim fakultetam v kraljevini. VII. Prehodne določbe. Člen 43. Kandidati, ki so že pridobili pravico, opravljati doktorski izpit po dosedanjih predpisih, ali pa bi jo pridobili do vštetega dne 30. septembra 1935, ga smejo opravljati po dosedanjih predpisih do vštetega dne 30. septembra 1937. Člen 44. Ta uredba stopi v veljavo, ko se razglasi v .Službenih novinah«. Tedaj prestanejo veljati fakultetni uredbi za bogoslovni fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani in vši predpisi, ki tej uredbi nasprotujejo. V Beogradu, dne 17. maja 1935; P. br. 19.793. Minister za prosveto S. Čirič s. r. 53. Na osnovi § 5., odstavka (5), uredbe o kartelih z dne 3. avgusta 1934, II št. 27.945/u in njenih izpreinemb in dopolnitev z dne 25. novembra 1935, ,111 št. .41.158/35, predpisujem • ■ pravilnik o načinu registriranja kartelov in voditvi zbirke listin.* Člen 1. Pri ministrstvu za trgovino in industrijo se vodi po' . določbah tega pravilnika register kartelov v smislu § 5. • »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. januarja 1936, št. 8/II/17. — Uredbo o kartelih glej Službeni list« št. 547/70 iz 1. 1934. in št. 734/403 iz , 1. 1935. Clen 7. Poleg registra se vodi zaradi lažjega poslovanja abecedno kazalo vpisanih kartelov. Clen 8. (‘) Listine kartela se vlagajo v posebno zbirko listin. V tej zbirki se razvrščajo listine po vrsti predmeta, krd-nološko in po zaporednih številkah. (*) 0 prejetih listinah je treba voditi poseben spisek listin. Spisek listin mora imeti tele razpredelke: 1. zaporedna številka spiska; 2. številka kartela v registru in zaporedna številka listine v registru; 3. naziv kartela po registru; 4. ime (tvrdka), katere je listina; 5. vrsta in predmet listine; 6. dan, ko se je listina sestavila, odnosno podpisala; 7. številka in dan, ko se je listina prejela; 8. oznaka spisa, ki se nanaša na listino; 9. oznaka zvezka (fascikla) v zbirki; 10. prostor za pripombe. Člen 9. Zbirko in spisek listin vodi oseba iz čl. 1., odst. ('■'), ki jih hrani v omari ali blagajni pod ključem. Blagajna mora imeti dva ključa; enega hrani načelnik industrijsko-obrtnega oddelka, drugega pa oseba iz člena 1. Vpogled v listine je dovoljen samo pristojnim ministrstvom [§ 5., odstavek (‘), uredbe]. V ta namen se morajo uradniki teh ministrstev predpisno izkazati s posebnim potrdilom, ki jih za to pooblašča. Vpogled v te listine dovoljuje edino oseba, ki je za to po ministru za trgovino in industrijo pooblaščena. Clen 10. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestane veljati pravilnik o načinu registriranja kartelov in voditvi zbirke listin II št. 32.011/U z dne 17. septembra 1934* uredbe o kartelih. Register vodi oseba, ki se ji ta dolžnost posebej poveri. Ob nadzorstvu te osebe se vrši javno pregledovanje registra in izdajanje izpiskov iz registra ali prepisov. Ce jih je za voditev registra treba več, se postavi lahko tudi več oseb. Člen 2. Za register se uporablja trdo vezana listovana knjiga z natančno določenim številom listov; to število se označi na prvi strani in overovi. Na vsaki strani je določiti prostor za registracijo ene kartelne pogodbe. Člen 3. Registracija sestoji iz 13 razpredelkov; ti so: 1. zaporedna številka; 2. datum in številka registracije pogodbe, splošne ali posebne, odnosno izpremembe ali dopolnitve; 3. dan sklenitve osnove splošne ali posebne pogodbe; 4. predmet pogodbe; 5. trajanje splošne pogodbe, odnosno posebnih pogodb; 6. priimek in ime pogod-nikov, odnosno firme; 7. poslovni sedež pogodnikov, podružnic, zastopstev in pomožnih lokalov (prodajalnic, poslovalnic, pisarn in delavnic); 8. priimek in ime ter stanovališoe oseb, ki so v predstavništvih ali pri posameznih kartelnih organih; 9. ime (firma) kartelnega organa (ustanove), kdaj se je ustanovil in njegova pravna oblika; 10. sedež kartela; 11. poslovni sedež podružnic, zastopstev in pomožnih lokalov kartelnega organa; 12. priimek in ime predstavnikov kartelnega organa; 13. posebni podatki. Člen 4. (*) Karteli se vpisujejo v register v kronološkem redu po času, kakor so bili prijavljeni, in se označijo z zaporedno številko. Vpis se izvrši takoj, ko se vloga pregleda in spozna, da je predpisno sestavljena. Vsi podatki o kartelih se vpisujejo v dotične razpredelke. Vpisi o vseh poznejših izpremembah ali dopolnitvah vpisanih podatkov o kartelih se izvrše, ko se predhodno v smislu uredbe o kartelih pregledajo. (!) Vpisi poznejših izprememb in dopolnitev se vrše zaporedoma na isti strani ločeno od predhodnega vpisa tako, da se vpišejo izpremembe ali dopolnitve, ki so se istočasno prejele, v ustrezne razpredelke; pod izvršeni vpis pa se potegne pri vsakem novem vpisu vodoravna črta. Prazni prostori poedinih razpredelkov, glede katerih ni izprememb, se navzkrižema prečrtajo. (3) Podatke, ki so se s poznejšim vpisom izpreme-nili ali dopolnili, je treba v dotičnih razpredelkih z rdečilom podčrtati. Člen 5. Ko se ves prostor na eni strani, določeni za poedini kartel, popolnoma popiše, se vpisujejo novi podatki na novo prazno stran pod novo zaporedno številko in ob označbi prejšnje zaporedne številke. Člen 6. Vsi vpisi v register se morajo vpisovati čitno. Prepovedano je vsako brisanje ali prečrtavamje vpisanih podatkov. Če se je kak podatek v register pogrešno vpisal, se ta pogrešek popravi skladno z določbo čl. 4., odst. (*), kot nova dopolnitev, odnosno izprememba. Člen 11. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 3. januarja 1936; III št. 211/36. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 54. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje pogoje za izvajanje del iz betona in armiranega betona.** Uvodna pripomba: Veljajo predpisi, ki so v veljavi za beton in armirani beton in ki jih predpiše ministrstvo za gradbe. Potem: Norme za portlandski cement. A. Material. Kot dopolnitev § 7. predpisov za izvajanje zgradb iz armiranega betona*** in § 7. predpisov za izvajanje zgradb iz betona. * »Službeni list« st. 612/79 iz 1. 1934. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/416. *** »Službeni liet« št. 661/108 iz 1. 1933. 1. Vezila: Za beton in armirani beton je dovoljen ©dino portlandski cement, ki ustreza pogojem po tačas veljavnih normah. Druga vezila (romanski cement, hidravlično apno itd.) se smejo uporabljati samo, če se to posebej dogovori. 2. Preizkus vezil. Ce naročitelj dobavljenemu vezilu prigovarja in se kako drugo preizkušanje ne smatra za zadostno, se mora izvršiti preizkus v kakem državnem zavodu za preizkušanje materiala. 3. Izgorilna žlindra: Izgorilna žlindra (iz kotlov) mora kot agregat za beton povsem ustrezati pogojem po normah M. g. št. 3457/32* in se sme v nekih posebnih primerih samo tedaj uporabljati, če ne vsebuje neizgo-relih delcev premoga, žvepla ali sulfatnih soLi. Ce je to potrebno, se mora zadostno izpostaviti vremenskim vplivom ali kakemu umetnemu pripravljalnemu postopku. Pri armiranem betonu se uporaba izgorilne žlindre izključuje. B. Izvajanje. Kot dopolnitev §§ 3., 6. in 13. predpisov za izvajanje zgradb iz armiranega betona in §§ 5. in 9. predpisov za izvajanje zgradb iz betona. 4. Mešanica in obdelovanje betona. V opisu del se morajo navesti ali vezila in agregati, ki se morajo uporabiti, in njihovo razmerje v mešanici, ali pa naprezanja in druge lastnosti zgradbe, ki naj se izdela iz betona ali iz armiranega betona. V drugem primeru se pusti podjetniku, da izbere po svojem preudarku material in razmerje mešanice. Vendar mora na zahtevo z ogledki, potrdili itd. dokazati, da pri izbranem načinu izvajanja izpolnjuje postavljene pogoje. Razmerje mešanice vezila in sestavnega materiala, ki sam po sebi ni vezilo (tras, moka iz topilniške žlindre plavžev in drugih mokasto drobnih snovi), se mora določiti v opisu del. Plovec in podobni luknjičavi (porozni) dodatki se morajo pred uporabo zadostno napojiti z vodo. Beton z dodatkom trasa se mora posebno dolgo in obilno močiti. 5. Vidne površine. Ce v opisu del ni drugače predpisano, se morajo vidne površine betona ali armiranega betona grobo obdelati takoj, ko pridejo iz kalupov. Ce so postavljene za lice vidnih površin posebne zahteve, se morajo za ta namen potrebne mere v opisu del izrečno navesti (skobljeni opaž, obložni beton, kamnoseška obdelava itd.). 6. Zavarovanje zoper razkrojitev betona. Ce je nevarnost, da bi se beton — n. pr. zaradi škodljivih sestavin v terenu in v podtalni vodi — kemično razkrojil, se morajo vnesti ustrezne zavarovalne odredbe v opis del. Podjetnik mora opozoriti na zavarovalne odredbe, ki se med delom izkažejo za potrebne. Ce je treba, se morajo skleniti za to posebne pogodbe. 7. Ogledki in poizkusne obtežbe. Ce se zahtevajo preizkus cementa, poizkušnja s kockami in Empergerje-vimi gredami in poizkusne obtežbe na dovršeni zgradbi, jih je treba v opisu del po njihovem obsegu točno na-značiti; drugače trpi stroške delodajalec, če od njega zahtevani preizkusi pokažejo, da ustrezata dobava in izvršitev pogojem. Ce se doženejo grobi pogreški ali če pokaže zgradba očividne hibe, se mora od delodajalca ali od pristojnega gradbenega oblastva zahtevani dokaz o dobroti dela predložiti brez pravice do odškodnine. Poizkusne obtežbe v smislu toč. 1. § 6. predpisov za armi- • Službeni list* it. 295/20 k L 1962. rani beton je zahtevati samo izjemoma, če se ne more drugače podati dokaz o brezhibnem delu. C. Postranska dela. 8. S ponudenimi cenami so plačana tudi naslednja postranska dela: a) Za izvajanje in obračun potrebne meritve obenem s priskrbo instrumentov, priprav za merjenje, odrov za označevanje, motvozov itd. in delovne moči. (Odločilne višinske točke in osi kakor tudi regulacijske črte ulic in mej da delodajalec.) b) Priskrba, vzdrževanje, razsvetljava in čiščenje stanovanjskih prostorov, stranišč za delavce in skladišč za material, kolikor niso pri večjih zgradbah za to predpisane posebne določbe, končno kurjava stanovanjskih prostorov. c) Priskrba in vzdrževanje vseh po vrsti in obsegu del navadnih in potrebnih priprav in orodja, kalupov, odrov, opažev, okrepitev, podpiranja in razpiranja, naprav za varnost in zavarovanje, opozorilne razsvetljave, prevoznih sredstev in dvigal, delovnih in dvigalnih strojev (obenem z dobavo pogonskega materiala in sile), tirov, vagonetov in plohov za samokolnice, kolikor niso za posebej predpisane ograje pri zgradbi, dovozne ceste, večje okrepitve in razpiranja, obsežnejše odre za delo in varnost, pokrivanje skladanih desk, za priskrbo posebnih priprav in strojev in za odre za spravljanje kle-sancev določene v opisu del posebne postavke. č) Zavarovanje del zoper površinsko vodo in njeno odvajanje. d) Dobava vode za zidanje od kakega glavnega odcepa, urejenega na stavbišču, z morebitnimi stroški za vodo in za najemnino vodomera. Drug način dobave vode se mora pogoditi. e) Polivanje betona. f) Odprtine, votline in žlebovi vsake vrste, če so bili pri razpisu dela določeni. g) Odstranjevanje vse nesnage, ki izvira od lastnih del, in odstranjevanje vseh odpadkov. h) Skupna uporaba odrov po drugih podjetnikih pri zgradbah s takimi odri, ki so izdelani kot zidarski odri. Skupno ukoriščanje zunanjih odrov nad tri, notranjih pa nad dva tedna po dovršitvi lastnih del se mora posebej pogoditi. C. Izmera in obračun. 9. Betonski zid se mora v pogodbenem elaboratu praviloma razdeliti na: a) beton brez opaža; b) beton z enostranskim opažem; c) beton z dvo- ali večstranskim opažem, in na č) obložni beton. 10. Beton se obračuni — kolikor niso pogojene cene po kosu — vobče po prostornini, pri zidovih pod 15 cm debeline pa po površini. Za obložni beton se ob označbi debeline prišteje dodatek po površini. Samolastno napravljena dela preko predpisanih dimenzij se ne plačajo. 11. Odprtine, vdolbine. Pri obračunu po prostornini se ne odbijejo votline in presledki do 0'5 m3 poedine prostornine, pri izmerah po površini pa ne odprtine in presledki do 1'0 m2 poedine površine čiste odprtine. Zaključki lokov se vzamejo v račun z dvema tretjinama (2/a) ločne višine. Vdolbine pod 10 cm se ne odbijajo. 12. Stropi. Strop po predpisanem sistemu obsega ploščo z vutami in svojimi lastnimi gredami. Stropi iz armiranega betona se obračunijo po zabetonirani površini z ležišči preko zidov, gred, podvla-kov, zabetoniranih železnih nosilcev, okenskih in vratnih i preklad ter podpor, dalje preko stebrov in pregradnih ' zidov, kolikor se preko njih betonira. Poševne površine strehe se računajo po poševni površini, z odprtinami se pa ravna kakor pri zidovih. Za ojačenja stropnih reber, odnosno .gred se plača dodatek za več uporabljeni material po. določbah točke 13. *Č4 ‘ -.Iv-''' Krive.-plošče stopnišč in krivi stropi (oboki) se obračunijo po razviti* konveksni dolžini. .13. Nosilci. Nosilci, vezi, okenske in vratne preklade te r£ podtlaki se, obračunijo ali po dolžinskem ali po ku-,ljičpe(m ,me.tru.:,Za obračunsko dolžino je vzeti dejanski zirbietonirano dolžino z ležišči, katerih najveoja dolžina ne sme presegati 1'5 v (v = višina nosilca). Nosilci, ki se križajo, se merijo skozi v obeh smereh. Najmanjše dimenzije vezi po gorenjem obračunu znašajo V'višini v = 15 cm, armatura pa 4 palice s-pre-(iaeitom lO mm in s stremeni na 30 cm vsaksebi. Krive grede se obračunijo po razviti konveksni dolžini. 14. Podpore in stebri (slopi). Če se podpore in stebri iz armiranega betona ne plačajo po kosu, se obračunijo od zgornjega roba temelja do zgornjega roba stropa ali od zgornjega roba enega stropa do zgornjega roba drugega, •vštevši tudi temelj (vznožje) in glavo. 15. Križanje zidov. Zidovi iz armiranega betona, ki se sečejo ali križajo, se merijo skozi v obeh smereh. Zveze zidov iz armiranega betona in drugi deli zidov se -v računi jo. 16. Stopnice. Stopnice se obračunijo po kosu z označbo razmer med vzponi in dolžinami, vštevši potrebna ležišča in profiliranja; prva in zadnja stopnica se obračunita na isti način. Počivališča se obračunijo po jrovršini, vštevši potrebna ležišča, z odbitkom površine izhodnih stopnic; prav tako tudi plošče stopnišč, vštevši morebitne podviake. 17. Piloti. Že izdelani, poprej napravljeni piloti za zabijanje kakor tudi na mestu samem izdelani piloti se obračunijo po vsej dolžini od spodnjega roba konice do zgornjega roba glave. Pri že izdelanih (poprej napravljenih) pilotih se obračuni tista dolžina pilota, s katero se je postavil pod zabijalno napravo. Če se globočina zabijanja zaradi terenskih razmer brez škode za u|>orabni namien pilotov zmanjša, se ne napravijo odbitki. Potreb- - no globokejše zabijanje in nastavljanje pilotov se plačata posebej. Glave pilotov, ki se zazidajo v temelje, se ne odbijejo pri obračunu temeljnih zidov. 18. Temelji. Temelji iz tolčenega ali armiranega betona se obračunijo po dejanski kubaturi brez križanja. 19. Dilatacije. Dilatacije nosilnih konstrukcij se obračunijo po dolžipskem metru ali po kosu'. 20. V točkah 12. do 19. je vračunjen ves gradbeni material —. beton in železo. Če je'določen poseben obračun za beton po kubičnem ali kvadratnem metru in za železo po kilogramu, sta za obračun železa odločilna izpisek iz podrobnih načrtov in teža. po uradnih tabelah. Montaža železa in žica za vezavo • se v. ta obračun ne smeta vračuniti. Veljavnost: Ti pogoji stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo z dnem 1. marca 1935. V Beogradu, dne 8. junija 1935; št. 31.259/34. 'Minister za gradbe dr. Kožulj s. r. ^ > m ir Banove uredbe. 55. Izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. A. Državni uslužbenci. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1936, I. No. 642/1, je bil postavljen Broman Avgust, absolvent državne nižje gozdarske šole v Mariboru, za banovinskega uradniškega pripravnika-podšumarja~v stroki po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pri sreskem načelstvu v Prevaljah. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1936, I. No. 983/1, je bil'E rjavec Ludvik, upravno-pisarniški uradnik IX. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Brežicah, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Radovljici. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 16. januarja 1936, I. No. 643/1, je bil postavljen Potočnik Martin,.kontr. logar iz Sarvaša pri Osijeku, za uradniškega priprav-nika-podšumarja pri sreskem načelstvu v Murski Soboti za območje srezov Murska Sobota, Dolnjg Lendava in Ljutomer. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1936, L No. 988/1, je bil Sm e r d u Rudolf, upravni pisarniški uradnik VITT. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Radovljici, premeščen po potrebi službe k sreskemu načelstvu v Brežicah. B. Banovinski uslužbenci. t ' •• ^ Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. januarja 1936, L No. 984/1, je bil premeščen po službeni potrebi i n ž. E i s e 11 Erik, banovinski kmetijski pristav VIII. položajne skupine — sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Murski Soboti in postavljen za banovinskega profesorja v isti položajni skupini na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dn'e 17. januarja 1936, L No. 987/1, je bil premeščen po službeni potrebi ing. Peternel Miroslav, banovinski uradniški pripravnik Vlil. položajne skupine pri kmetijski Šoli na Grmu, k sreskemu načelstvu v Konjice, kjer bo vršil posle-sreskega kmetijskega referenta. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Poliar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 7. kosu VII. letnika i dne 22. januarja 1936. ' Razglasi kraljevske banske uprave Vlil. No. 435/1. 173 Razglas. Na osnovi §§ 13. in 15. akcijskega re-gulativa ter '§ 42., točka 18., zakona o banski upravi v zvezi s členom 12. navodil ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. decembra 1929 sem odobril Kolinski tovarni hranil d. d. v Ljubljani izpremcmbo § 4. pravil po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev z dne 21. decembra 1935. Omenjena izprememba pravil se nanaša na zvišanje delniške glavnice od Din 2,000.000 - na Din 4.000.000 - z izdajo 2000 komadov na piinosca se glasečih delnic po Din 1.000-— nominale. Kraljevska banska uprr.va Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. januarja 1936. Ban: dr. Natlačen s. r. Razglasi sodišč in sodnih oblastev ll Po 4/36-1. 194 Oklic. Tožeča stranka Ljubljanska kreditna banka d. d., podružnica v Maribora, zastopana po dr. Boštjančiču Leopoldu, odvetniku v Mariboru, je vložila proti jpženi stranki: Ležeči zapuščini pok. Kočevarja Franja, posestnika in trgovca v Središču ob Dravi, radi Din 50.000-— 8.Prip. k opr. štev. II Po 4/36—1 rae-ni<,no tožbo. Toženi stranki se postavlja za skrb-n*ka na čin g. dr. Lasič Ferdo, odvetnik v Maribora, ki jo bo zastopal na njeno ^varnost in stroške, dokler dediči ne T°dajo diedinakih prijav. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 18. januarja 1936. P 473/33—10. 195 Oklic. Tožeča stranica Peček Lidija, vdova “°cak, roj. Pap, posestnica v Domanj-^vcih, srez murskosoboški, po dr. Pin-'6riu Nikolaju, odvetniku v Murski Soboti, kot prevzemniku pisarne dr. Škerla, j© vložila proti toženi stranki Šanci i°Mpu, pos. v Domanjševcih, nazadnje va.i« v Baria I Casaba Calle 8, Casa *° 85, Montevideo Deljuruguay South KJ'^erika, sedaj neznanega bivališča, a, dne 18. januarja 1936. 51. Poi 1/36—2. 203 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja _o ittiovini Florjančiča Henrika, mizarja, in Florjančič Marije, posestnice, obeh v Vižmarjih 6. Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Poravnalni upravnik: Sedlar Ivan, trg. s spec. blagom v Ljubljani. Linhartova 4. Narok za sklepanje poravnave pri Podpisanem sodišču, soba štev. 140 dne 14. februarja 1936 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 9. februarja 1936. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I!I., dne 16. januarja 1936. * 52. Por 17/35—7. 183 Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva: Verdnik Albert, trgovec v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil Poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri' r. a roku dne 28. decembra 1935 in ‘ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih dfoseza poravnava, prvenstveno v celoti plačati, ostali ■upniki Pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v enem letu po potrditvi poravnave pod posledico §a 62. por. zak. Verdnik Ivan, pos. v Mariboru, Melj-?ka št. 56, pristopi kot porok in plačnik k tej poravnavi z učinkom po §u 60. zak. o por. izven stečaja. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. januarja 1936. *?* 53. " por. 9/35—78. 184 Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Pu-tana Adolfa, trgovca v Celju, je končano. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 14. januarja 1936. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 797/1. 169 Razglas. Sresko sodišče v Kranju je s sodbo Kps 404/35 z dne 25. oktobra 1935 po § 55. k. z. prepovedalo 1. Rejcu Alojzu, rojenemu 18. febru-arja 1913 v srezu radovljiškem, pristoj-11 c mu v Besnico, po poklicu čevljarske-hhi pomočniku, 2. Rejcu Vinku, roj. 4. septembra *9ll na Jesenicah, srez radovljiški, po Poklicu delavcu, bivajočemu v Cegel-hici g* i6t zahajati v krčmo za dobo * leta. To se objavlja v smislu § 54. uredbe 0 izvrševanju očuvalnih odredb »Služb. ?°v. kraljevine Jugoslavije« z dne 23. Januarja 1930, št. 17/VI. Sresko načelstvo v Kranju, dne 13. januarja 1936. Narodna banka 17G kraljevine Jugoslavije Stanje 15. januarja 1936 Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.467,384.538-60 (+ 825.621'lGl Devize, ki ni so v podlogi 340,617.527-72 i-j- 2,545.557-59) ■ kovani novec 363,400.962-— (+22.147.660-50 Posojila . . 1.733,563.214-20 (-22,363.221-30 Vrednostni papirji . . 48,717.314-56 Prejšnji pred jemi državi 1.670,972.300"27 (+ 320.918"89) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 117,056.072-69 (— 53.097-34) Vrednosti ostalih fondov ... 11,653.490-55 (— 108.100--) Nepremičnine ... . 154,539.010-24 (+ 238.983 07) Razna aktiva 503,344.691 "27 (—j—35,040.244*74) 7.011,249.122-10 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000"— Rezervni fond'. . . 133.267.155-75(+ 3.810-66) Ostali fondi 27,438.948" — Novčanice v obtoku . . 4.737,298.060" — (— 99,475.070"—) Obveze na pokaz . . 1.598,139.472-24:+143,722.589-02) Obvgze z rokom . . . 186,200.000-—(— 8,600.000-—) Razna pasiva 148,905.486-llf+ 2,943.237-63) 7.011,249.12210 Obtok in obveze . . . 6.335,437.532-24 Celotno kritje . . . 29"76V0 Kritje v zlatu . . . 27-44°', Ob-^stna mem: po eskomptu..................................... ■ • • 5% oo zastavah: na zlato in varante ...... 5% na vrednostne papirje ..... 6% * 180 No. 14718/1. Predmet: Dražba lovišča bivše občine Smuka. Razglas. Dne 5. februarja 1936 ob 10. uri bo pri sreskem načelstvu v Kočevju soba štev. 5 na podstavi čl. 10. banov, uredbe za izvrševanje zakona o lovu (Sl. list 160/22 ex 1935) ponovna dražba lovišča bivše občine Smuka za dobo 12 let, od 1. aprila 1935 do 31. marca 1947, v izmeri ca 2125-94 ha za izklicno ceno Din 300-—, vadi j Din 300—. Podrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu -v Kočevju ob uradnih dnevih od 8. do 12. ure. Ako ta dražba ne bi uspela, bo ponovna dražba brez posebnega oklica v roku 8 dni, to je dne 12. februarja 1936 na istem mestu in ob istem času. Dražitelj more biti samo oseba, ki ima veljavno lovsko karto in ki ni izključena od "dražbe po predpisih zakona o lovu. Dražbi mora prisostvovati tudi predstavnik občine Stari log. Sresko načelstvo v Kočevju, dne 13, januarja 1936. T. No. 38/20—1936. 137—3—2 Razglas. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 129/211 z dne 27. novembra 1985 na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu ter njegovih izprememb in dopolnitev na dan 28. januarja 1936 ob 11. uri dopoldne v pisarni tehničnega razdelka v skrajšanem roku 10 dni drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo gradbenega materiala: 1. 14.060 kg žgane žice št. 42, franco žel. postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 58.100-—. 2. 80.000 kg prvovrstnega Portland-cementa, franco železniška postaja Ptuj, v proračunskem znesku Din 67.500-—. Ponudbe je staviti za vsako dobavo posebej. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, objavljenega v 101. kosu -Sl. lista« z dne 18. decembra 1935 in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Sresko načelstvo Maribor levi breg, dne 13. januarja 1936. •j. št. 143. 179 Razpis. Občinska uprava občine škocijan razpisuje mesto delovodje-pripravnika z mesečna plačo Din 700-—. Prednost imajo oni, ki imajo v občinskih poslih že prakso. Kavcija Din 5000-—. Šolska izobrazba; 4 razredi srednje šole ali tej enake strokovne šole s končnim izpitom. Prosilci naj vložijo svoje prošnje, opremljene z vsemi prilogami, ki jih določata člena 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, do 29. februarja 1936 na upravo občine Škccijan, srez krški. Občinski urad gkocijan, srez krški, dne 18. januarja 1936. »i* Štev. 246. 154—3—2 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Studenee v času od 1. aprila do 30. septembra 1836 se razpisuje prva pismena licitacija, ki »e bo vršila po določilih čl. 82. v zvezi s čl. 89. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dne 22. februarja 1936 za kruh, moko in mlevske izdelke ter mleko, dne 24. februarja 1936 za meso vseh vrst ter slanino, dne 25. februarja 19.36 za špecerijo in hišne potrebščine. dne 26. februarja 1936 za premog (za celoletno potrebo). Licitacija se bo vršila vsakokrat ob 11. uri v pisarni uprave bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenee v Ljubljani, Poljanski nasip štev. 52. Pogoje, kakor tudi druga navodila za udeležbo pri licitaciji z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga, daje uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani. Državna bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani, dne 15. januarja 1938. Štev. 39/11. * Razpis. 188 Direkcija državnega rudnika v Velenju razpisuje pismeno neposredno pogodbo na dan 5. februarja 1936 za nabavo 13.000 kg ovsa za Konje. Pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 13. januarju 1936. $ Opr. štev. 20/34—1936—1. 166 Razglas o licitaciji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani razpisuje na dan 10. februarja 1936 javno pismeno ofertno licitacijo za suk-cesivno dobavo raznih tiskovin. Ponudbe, pravilno kolkovane po tarifni postavki 25 taksnega zakona, se morajo vložiti v zaprtem zapečatenem ovitku, na katerem mora biti označba: »Ponudba na opr. št. 20/34—1936—1«, do 10. februarja do 11. ure dopoldan v sobi št. 205, Miklošičeva c. 20. I. nadstr. Ponudbe se morajo vložiti na posebnih tiskovinah, ki se dobijo obenem s »splošnimi« in »podrobnimi pogoji« za ceno Din 30-— pri okrožnem uradlu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva c. št. 20 (v ekonomatu), pritličje, levo, od 8. do 12. ure. Licitacija se vrši označenega, dne ob 11. uri dopoldne v sobi št. 212 na Miklošičevi c. št. 20, I. nadstropje. V Ljubljani, dne 18. januarja 1936. Okrožni urad za zavarovanje delavcev Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. Štev. 15/36. * Razglas. 171 Na podstavi § 43. zakona z dne 23. avgusta 1877, kranj. dež. zak. štev. 14, in §§ 1. in 4. zakona z dne 10. aprila 1881, kranj. dež. zak. štev. 8, je proračun dohodkov in stroškov Glavnega odbora vodne zadruge za •obdelovanje ljubljanskega barja v Ljubljani razgrnjen v času od 19. do 27. janunrja 1936 in na vpogled vsem interesentom pri načelstvu Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg 3/1, med uradnimi urami vsako sredo in soboto od 9. do 11. ure dopoldne. V tem času je vložiti tudi morebitne prigovore pri načelniku Glavnega odbora. Istočasno so razgrnjeni pri načelstvu Glavnega odibcra tudi računi dohodkov in stroškov v letu 1935. Glavni odbor za obdelovanje barja v Ljubljani. Načelnik: Vladimir Peruzzi s. r. 205 Razpis licitacije. Krajevni šolski odboT Gradišče, srez Maribor 1. br., razpisuje s tem na osnovi čl. 82. do 103. zak. o drž. rač. v normalnem roku pismeno ofertno licitacijo za oddajo rokodelskih del na novi narodni šoli v Gradišču, ki so proračun jena: Pleskarska dela (točka F proračuna) Din 7877-48; Steklarska dela (točka G proračuna) Din 4892-—; Slikarska dela (točka J proračuna) Din 3636-92; Pečarska dela (točka K proračuna) Din 8600-—; Tapetniška dela (točka L proračuna) Din 2940-—. Pismene ponudbe za posamezna dela, ki naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske gori navedenih proračunskih zneskov, je do 29. februarja 1936 poslati na naslov: Krajevni šolski odbor Gradišče, pošta Selnica ob Dravi. Vsak ponudnik mora v ponudbi izjaviti, da so mu licitacijski pogoji znani in da v celoti nanje pristaja. Zdražitelj (naš državljan) bo moral položiti 5?» skupne vrednosti iz dražbene vsote v pupilarno varnih vrednostnih papirjih ali v gotovini. Vložne knjižice denarnih zavodov se kot kavcija sprejemajo samo, ako jim je priložena izjava dotičnega zavoda, da je kavcija stalno na razpolago za izplačilo. Ponudnik mora na zahtevo predložiti tudi potrdilo o obrtni pravici in draži-teljski sposobnosti. Zaradi velike oddaljenosti Gradišča so načrti in proračun] za navedena rokodelska dela na razpolago v Mariboru, Cvetlična ul. 25, II. nadstropje, vrata 6. Kraj. šol. odbor si pridržuje pravico, oddati posamezna dela ne glede na višino penudenega zneska. Krajevni šolski odbor Gradišče, v Gradišču, dne 25. januarja 1936. Tajnik: Predsednik: Joško Turk s. r. Gregor Železnik s. r. Razne objave Poziv upnikom. 172 Jugoslovanska tvomica vozlanih preprog, družba z o. z. v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora družabnikov dne 23. decembra 1935 razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki družbe se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve pri likvidatorju Stu-kartu Rikardu, Zagreb, Trg kralja Petra 7, v teku treh mesecev od te objave. V Ljubljani, dne 8. januarja 1936. Likvidatorja:' Stukart Rikard s. r. Sadnik Julij s. r. 198-3-1 Poziv upnikom. Pašniška in gozdna zadruga v št. Lenartu pri Brežicah je stopila v likvidacijo in poziva vse upnike, da v 30 dneh po poslednji objavi tega poziva prijavijo svoje terjatve načelstvu. V št. Lenartu, dne 8. januarja 1936. Načelstvo. * 187 Vabilo na XXXIII. redni občni zbor Delniške družbe Združenih pivo-varen Žalec in Laško v Laškem, ki bo v četrtek dne 6. februarja 1936 ob 16. uri v pisarni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu 1934/35. 2. Poročilo revizijske komisije. 3. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi razrešnice upravnemu svetu. 4. Volitev članov v upravni svet. 5. Volitev revizijske komisije. Po § 16. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki zaleže najkasneje 6 dni pred občnim zborom, t. j. do 31. januarja 1936, delnice proti prejemu legitimacije ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri blagajni Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Vsakih 25 deinlc daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 22. januarja 1936. Upravni svet. 199 Objava. Izgubil sem orožni list za posest in nošenje puške dvocevke št. 3287/28/156 na ime: Impert Jožef, zapriseženi lovski čuvaj g. Kozinca Martina. Proglašam ga za neveljavnega. Imperl Jožef s. r., Sevnica ob S. * 200 Objava. Ukradena mi je bila evidenčna tablica štev. 69164 za kolo znamke »London štev. 13930«, ki jo proglašam za neveljavno. Križnar Marija s. r., Godešič-Stara Loka. * 186 Objava. Podpisani Pogačnik Peter, na Klancu št. 13, pošta Kranj, sem izgubil orožni list št. 551 z dne 25. avgusta 1931 za nošenje ene pištole, izdan od sreskega načelstva v Kranju, in ga proglašam za neveljavnega. Pogačnik Peter s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: fi- Mihalek V Ljubljani.