SptdUMi tn
Leto xxm., št« 201
UpidvoiSrco: Mubljana, fnccmijeva alicj j.
Telefon to i 1-22. il-23 31-24 loscratni jcuieiek: Ljubliaaa, Puccmijera ulica S - lelefoc to. 31-25. 31-2« Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: ra uublianskc pokrajino pri pofeno čukovnem «a«odu to. 17.749, ta. ostale krajt Italije Servizio Conti Con Post. No ll-311f
IZKLJUČNO iASlOHVlVG za o Klase a Ki
Italije m inozemstva ima Unione **ubblicit9 ttalfana S A. MILANO
«. 'M® k-l V) U . IM.

Ljubljana, nedelja 5. septembra tm
Cena cent. S3
Uhlji ritk dn
Nicofalai anala _	.
vključno 9 »PonedeliskuE 1» Lit 36.50.
?o n c d e J j k«
o o Lii 18.-
Uttdaliito i Pt rini j i i a ulica It. 5. — T el doe ker. 31-22, 51-23. 31-24
tokopltl t« n « v t a č a ) o.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet ia puh-
blioti di ptovenienza ira liana ad estera: Unione Pubblidt* Italiana S. A. MILANO.
boji v Calabriji
Sovfrtžaika prizadejane hude Izgube po obrambnih četah in letalstvu — 22 sovražnih letal sestreljenih
Vrhovno poveljništvo. — Vojno poročilo št. 1197:
Angleško-ameriškim oboroženim silam, pred katerih nastopom je bilo zabeležiti silovito topniško pripravo, izvršeno po številnih baterijah, razvrščenih na sicilski obali, in k: so bile podprte z ognjem brodovja in nailmočnega letalstva, se je včeraj p sreeilo ustvariti nekaj izkrcevalnih oporišč na skrajnem južnem področju Ca-*a brije.
Po srditih bojih, v katerih so bile sovražniku prizadejane hude izgube po četah obrambe ob sodelovanju letalskega orožja. .je bilo treba izprazniti Villo San Gio-vznni, Keggio Calabria in področje pri Melitu-Porto Salvo.
Sovražna letala so izvršila letalske napade na kraje v pokrajinah Neapelj, Ca-tanzaro in Salerno: tudi Sulmona je bila bombardirana.
Italijanski in nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelili 16 letal, nadaljnjih 5 letal pa so sestrelile protiletalske baterije.
Neki angleški bombnik je strmoglavil v morje pri otoku Coo (Egejsko morje), potem ko ie bil zadet od topniškega ognja.
General Ambrosio.
Teroristični napadi na civilno prebivalstvo italijanskih mest
Bologna. 3 sept. s. Med kratkim, toda silovitim letalskim napadom, katerega žrtev je bila včeraj Bologna. so bile porušene cerkev sv. Filipa in Jakoba ter številne h se v mestnih okrajih. Okrog cerkve sv. Andrijana je padllo 12 bomb. ki pa na srečo niso eksplodirale. Druge bombe so padle okrog cerkve Kristusa Kralja. Mnogi okraji, tudi središčni, so hudo pr zadeti V vseh področjih, ki jih je sovražni bes zade'. so hiše popolnoma porušene in ce-
ste posejane s kraterji od bomb. Pomoč obla sti je takoj delovala.
Trento, 3. sept. s Sovražna letalska skupina je včeraj odvrgla nad Trento kakih 30 bomb Hudo so bile poškodovane bolniška blagajna ob cerkvi sv. Marije, industrijska šola in stanovanjske hiše. Dve bombi sta padli za Dantejev spomenik, dve pa v vrt pred njim
Bolzano, 3. sept. s. Sovražni napad je zadel tudi Bolzano Včeraj popoldne je ve lika skupina štirimotornikov, ki je letela v višini kahih 3.000 m. ob močnem ovianju natančnih strelov protiletalskega topništva, odvrgla v vzhodnem delu mesta številne bombe vseh kalibrov. Posebno huda škoda je bila povzročena na Cesti Trento, kjer je bilo zadetih nek m' ljudskih stanovanjskih hiš in na pol porušeno zavetišče za stare ljudi, ki ga upravlja civilna bolnica. Nekaj eksplozivnih bomb je padlo tudi na Trg Ga-ribaldija, na Cesto Vittoria Emanuela in na Verdijevo cesto, kjer so bile stanovanjske hiše znatno poškodovane. Ena bomba je zadela tudi edino gledališče v mestu. Zrušil se je zadnji del poslopja. Pri reševalnem delu so se požrtvovalno udejstovali skupno z protiletalskimi zaščitnimi oddelki tudi vojaki, ki so odstranjevali ruševine in vzpostavljali promet.
Namen sovražnega izkrcanja na Calabriji
Turin, 4. sept. s. Direktor Usta »La Gaz-zetta del Popolo« komentira izkrcanje sovražnika na calabrijski obali in ugotavlja, da je namen Anglosasov, zaposliti razen oboroženih sil Italije tudi vse divizije, ki jih je v Italiji zbrala Nemčija, da bi tako preprečili, da bi se te divizije podale na vzhodno bojišče, kjer vodijo Rusi že dva meseca največjo ofenzivo v tej vojni. To naj bi bil po mnenju pisca razlog, zakaj so zavezniki navzlic izrecnim obljubam italijanskim liberalnim strankam pred padcem fašizma odklonili za Italijo častno premirje in vztrajali pri brezpogojni predaji.
orisa
v bolgarskem parlamentu
Svečana žalna seja — Pomen kralja Borisa za Bolgare P sklonite v kralju Simeonu II.
Sofija, 3. sept. s. Danes ob 10 se je pričelo 6. izredno zasedanje narodnega sobranja Velika dvorana je nudila mogočno sliko. Vsi poslanci so bili navzočni in vsi oblečen': v črno. Ministrski predsednik prof. Filcv je prečital proglase vlade bolgarskemu narodu ob smrt: kralja Borisa III.,
Kr. minister Italije v Sofiji je položil v imenu italijanske vlade venec cvetlic na sarkofag kralja Borisa. Obenem je Kr. vojaški ataše polkovnik Montesemolo položi! venec cvetlic v imenu Oboroženih aii. Tudi v Sofiji bivajoči inozemski novinarji so se v baziliki sv Aleksandra Nevskega poklonili ob truplu pokojnega vladarja.
Sofija, 3. sept. s. Na današnji izredni seji sobranja je imel predsednik govor, v katerem je naglasil, da je bil pokojni kralj že kot mladenič vedno v prvi črti borbe bolgarske vojske za zedinjenje in osvoboditev vseh Bolgarov. Tedaj je bil mladi prestolonaslednik zgled junakom in mučeni-kom in zaradi tega je stopil globoko v srca vseh Bolgarov na vsem narodnem ozemlju, ko je prevzel vodstvo države. Njegova osebnost je postala živa narodna zastava, okrog katere se je postopno zedinil ves bolgarski narod. Njegov veliki osebni čar in njegov veliki vpliv sta prevzela vse duhove in bila branik, ob katerem so se razbili vsi notranji in zunanji udarci, zadani z namenom, da bi povzročili narodni zlom. Opravil je vse napore, da M vodil bolgarski narod na poti napredka in največjega blagostanja. To bo naša tisočletna zgodo-
vina zabeležka z zlatimi besedami ter bo uvrstila pokojnega vladarja med njegove največje prednike, med katerimi stoji kakor velikan, ker mu je uspelo uresničiti narodno zedinjenje, katerega si je toliko generacij tako želelo, ter ustvariti sedanjo moč naše države. Naš kralj Boris Ul. nam je zapustil pomembno opozorilo: Braniti z vsem požrtvovanjem zedinjeno domovino ter služiti z enako predanostjo in lojalnostjo njegovemu nadvse ljubljenemu sinu, ki je utelešen duh in srce vel'kega očeta.
Govoru predsednika sobranja je sledil kratek molk, s katerim je bil počaščen spomin pokojnega kralja. Predsednik sobranja je nato nadaljeval: »Velika bol, ki jo občutimo ob smrti kralja Borisa III., ima to. lažbo v proglasu, ki naznanja prihod Nj. Vel. kralja Simenona II. na slavni prestol bolgarskih kraljev. To je napolnilo z globoko vero in velikim upanjem srca vseh Bolgarov, kajti mladi kralj je utelešenje duha svojega vzvišenega očeta in nosilec slavnega imena svojega istoimenskega velikega prednika. Obkrožen z ljubeznijo vseh Bolgarov bo dovršil veliko delo očeta in poglobil dokončno konsolidacijo velike zedinjene domovine. Pridružimo se vsi prestolu našega mladega kralja in podpirajmo ga v težkem in trdem delu. ki ga čaka. 2ivel Nj. Vel. kralj Simeon n.! živela naša junaška vojska! živela Bolgarija!«
Govor predsednika sobranja so vsi navzočni pazljivo poslušali in ga ob koncu pozdravili z mogočnim vzklikan-'em kralju Simeonu n.
Odpor Arabcev proti Angležem
Sabotaže v Egiptu — Protestne stavke v Palestini!
Ankara, 4. sept. s Po najnovejšem poročilu iz Egipta so tamkaj zabeležili v zadnjem času presenetljiv porast sabotažnih dejanj v Kairu, Aleksandriji in drugih središčih države, naperjenih predvsem proti britanskim vojaškim skladiščem, zlasti zalogam goriva. Angleške oblasti so morale zaradi tega napovedati zatiralne ukrepe proti sabotažam, ki bodo poostreni.
Smirna. 4. sept. s. V Jeruzalemu in v drugih mestih Palestine so arabski delavci organizirali protestne stavke zaradi odklonilnega stališča britanskih oblasti, ki nočejo privoliti v pogajanja katera so zahtevali arabski delavci, da bi dosegli posebne delovne ure v mesecu ramazanu.
Barantanje za Palestino
Ankara. 3 sept. s. Osebni Rooseveltov zastopnik na Srednjem vzhodu Hurlev je prišel v Jeruzalem n sklical novinarje, katerim je podal neka; izjav, s katerim- je hotel de-mantiratj vesti, ki povzročajo živo reakcijo v arabskih krogih, češ. da je v načrtu ustanovitev palestinske židovske države pod amerišk m man da trmi. Hurley je tudi zatrdil, da Amerika rie namerava spreminjati sedanjega položaja fn ne daje nobene prednosti temu ali onemu narodu, ki živi v Palestini. S temi izjavami Rooeeveltovega zastopnika naj bi se razpršil latfi sum. ki ga imajo Angleži glede ameriških stremljenj po ozemlju BHžnjega vzhod«.
Anglofilska vlada Egipta preganja opozicijo
Ankara, 3. sept. s. Iz Kaira poročajo, da je Nahas paša zključil iz vadi stične stranke več oseb, med njimi .Mohameda El Basila in druge predstavnike stranke. V egiptovskih krogih menijo, da gre za pričetek obširnega pre ganjanja. za katerega se je odločil Nahas paša zaradi o iačevanja opozicijsk h struj pc hnip-nih parlamentrnih debatah o »črni knjigi«.
šigemicu v avdienei
Tokio. 3. sept. s. Cesar je sprejel v avdi-enci zunanjega mimstra Šigem cuja. ki je vladarju poročal o položaju. Zunanji mirstcr je nato sprejel kitajskega veleposlanika čajpeja
Visoke ameriške izgube na Hovi Georgiji
Tokio, 3. sept. s. Japonski glavni stan javlja. da so japonske letalsko-pomorsko n kopne sile med operacijam, na Novi Georgiji v mesecu avgustu potopile nad 70 sovražnih ladij, kakih 50 pa poškodovale. V avgustu je bilo na tem področju sestreljenih tud; 270 sovražnih letal. Sovražnik je samo pri izkrcevalnih operacijah izgubil 3000 mož.
Začetek meseca ie: obnovite
Princesa Piemontska obiskala Asti
Asti, 3. sept. s. Davi je semkaj priepeta
brez napovedi princesa Piemontska, inšpektorica prostovoljnih bolničark Rdečega križa, in je v spremstvu prefekta obiskala bolnike in ranjene z raznih bojišč t bolnišnici in se z njimi dolgo ra^govarjata-Vzvišena princesa je nato odšla v civilno bolnišnico- kjer je inspicirala prostovoljne bolničarke Ital janskega Rdečega križa ter šolo bolničarskih gojenk. Vzvišeni gospe so povsod izkazali vdanost in ljubezen. Množica, ki se je med tem zbrala pred bolnišnico, ji je vzklikala. Princesa Piemontska se je nato sestala s škofom Eksc. Rossi-jem.
Vladarska dvojica za prizadete v Pisi
Rim, 3. sept. s. Nj. VeL Kraj in Cesar ter Kralj:ca in Cesarica sta poslala prefektu v Pisi 200.000 lir za prebivalstvo v Pisi, ki je bilo prizadeto ob letalskem napadu.
Senator Paolo Orlando umrl
Rapallo, 3. sept. s. Umrl je senator inž. Paolo Orlando.
Senator Paolo Orlando je bil rojen v Genovi 6. aprila 1858 Vodilne funkcije je opravljal v industrijah, ki jih je njegova družina ustanovila, zlasti v ladjedelnicah v Livomu in v industrijah v Siracusi. Posvetil je propagandno in organizatomo delo proučevanju rimskega pomorskega in industrijskega vprašanja v časih, ki niso bili ugodnj za taka vprašanja. Njemu se imamo zahvaliti za ustanovitev nove Ostije-Lida. zvezane z Rimom z električno že-lezn;co, in za prva industrijska področja v mestu. Objavil je zanimivo študijo o proizvajanju železa in jekla v Italiji. Od leta 1907 do 1921 je bil občinski svetovalec in asesor v Rimu. V aprilu 1934 je bil imenovan za senatorja Kraljevine.
Povečani krediti za javna dela m ljudske hiše
Rim. 3. sept. s. Uradni list objavlja zakon ski dekret z 9. avgustom 1943 št. 740. s katerim se kredit za :zvcdbo izrednih javnih del poveča za 40 milijonov lir Za enak znesek se poveča vsota 500 milijonov lir, določena za pokrajhiske avtonomne zavode za gradnjo ljudskih hiš. namenjenih manj premožnim družinam.
Imenovalce komisarjev v siarod&^i sindikatih
Rim, 3. sept. s. Z objavljeno odredbo sta bila imenovana odvetnik Giuseppe Michelea za komisarja narodnega sindikata notarjev, direktor Francesco Lochi za komisarja sindikata kemikov, Duilio Can-dellottj za komisarja narodnega sindikata za lepe umetnosti, Fernando Prevatali za komisarja narodnega sindikata glasbenikov, A rman do Migliari za komisarja narodnega sindikata gledaliških igralcev in Mario Soldati za komisarja narodnega sindikata režiserjev in scenografov.
Oblac he nakaznice
p2£žsij23sse za psi leta
Rim, 4. sept. s. Z ukazom, ki bo objavljen v Uradnem listu, se določa, da se veljavnost oblačilne nakaznice, ki je sedaj v veljavi, podaljšuje do 30. junija 1944. — Ukrep je narekovala neogibna potreba, da se na najmanjšo mero skrči izdelava tkanin in oblačilnih predmetov za civilno prebivalstvo, ker se zaloge stopnjema zmanjšujejo. Ukrep o katerem poročamo, pa ima tudi sledeče ne malo važno določilo: skoraj za dve tretjini se skrčijo točke za vse vrste civilne obutve, za ženske, dečad in otroke, kakor tudi za moško enotno obutev. Razdeljevanje omenjenih razpoložljivih količin zimske ali moške kož-nate obutve pa bo izven nakaznic možno le s posredovanjem sindikalnih organizacij, pa Ie za tiste vrste delavcev, ki obutev neogibno nujno potrebujejo.
Odločen c&pcr Argentine prou USA
Buenos Ait ca, 3. aept. Argentinski zunanji minister admiral Storni je zavzel odločno stališče proti zalite vi odbora za politično zaščito južne Amerike, ki priporoča vsem južnoameriškim vladam, naj prekinejo diplomatske stike z Italijo in z Nemčijo. Zaradi njegove odločnosti sta bila odpoklicana ameriški poslanik v Argentini Ar-mour ter argentinski poslanik v Washing-tonu Espil.
Istočasni odpoklic obeh poslanikov se ODravnava z vso pozornostjo v diplomatskih krogih. Nekateri smatrajo, da gre za začasni odpoklic, drugi pa mislijo, da je to uvod za izpremembo politike Zedinjenih držav nasproti Argentini. Slednja je trdno odločena vzdrževati stojo nevtralnost ter je pripravljena, da odstavi vsakega svojega predstavnika v zunanjem svetu, ki bi bil naklonjen prekinitvi uradnih stikov z Italijo in Nemčijo. Da bi zavlekel Argentino v ameriške vode, se zlasti trudi brazilski zunanji minister dr. Aranha, ki je v svojem nedavnem govoru izrekel opomin, da »kdor bo odsoten, ne bo deležen dobrot novega reda, ki ga bo prinesel zaključek vojne.« Nove volitve v Argentini, ki so bile določene za dan 5. septembra, so bile odložene na nedoločen čas. (Ultime Notizie.)
Pritisk Zesfsstjenih držav na republiko čile
Madrid. 3. sept. s. Ameriški veleposlamk v čilski republik Bovvers jc z letalom odpotoval v Severno Ameriko. Glede namenov njegovega potovanja ni bilo ničesar objavljenega. Iz \Vashingtcna se doznava, da je Cordel! Hull sprejel in 9e dolgo razgovarjal s čilskim vele-poslan:kom v Ameriki Michelsom. Po razgovoru je veleposlanik izjavil, da se je med drugim razgovarjal o obisku, ki naj ga čilski zunanji minister Fernandez v kratkem oprarf ▼ Zedinjenih drž^ah.
Močni sovjetski napadi vnovič zavrnjeni
Rdeča vojska je izgubila v petek 160 tankov
Is Hitlerjevega glavnega stana, 4. sept Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na vzhodni fronti so bili tudi včeraj zavrnjeni močni sovjetski napadi v južnem in srednjem odsekn. Sovražnik je izgubil zopet 160 oklopnih voz.
Na jugozapadni konici calabrijskega polotoka so nemško-italijanske čete v borbah z angleškimi oddelki, ki so se izkrcali. Sovražnik je utrpel pri tem občutne izgube, posebno pri ponesrečenem poskusu, da bi se izkrcal za našimi borbenimi predstra-žami. V letalskih borbah z nemškimi lovci je izgubil sovražnik včeraj na italijanskem področju 13 štirimotornih letal.
Angleško-ameriški letalski oddelki so napadli včeraj več krajev v zasedenem za-padnem ozemlju, med njimi tudi nekatere okraje v Parizu. Civilno prebivalstvo je imelo občutne izgube. Sestreljenih je bilo 12 letaL
Preteklo noč so angleška letala napadla s številnimi rušilnimi in zažigalnimi bombami področje Velikega Berlina. V nekaterih mestnih okrajih je nastala znatna škoda ln tudi izgube med prebivalstvom, letalske obrambne sile so kljub težavnjm vremenskim pogojem uničile 27 napadajočih bombnikov.
Angleške letalske iigufce so še mnogo večje, kakor pa se objavljajo
Berlin. 3. sept. s. Ed;m preživeli od posadke nekega štirimotornika. tipa »»Halifax«, ki se je zrušil v Severnem morju po hudi poškodbi, katero mu je zadala nermka obramba med terorističnim napadom na Berlin ponoči dne 24. avgusta, je poročal o napadih na Nemčijo in o silovitih borbah, v katerih s© Angleži izgubili tako mnogo letal. Njegovo letalo je odletelo in prekoračilo Severno morje samo s tremi motorji, kajti četrti je odpovedal že 100 milj od Anglije. Letalo je padlo v vodo in se je razdrobilo. Samo zaradi tega. ker se je en član posadke reš;l. je javnost izvedela o izgubi tega letala, toda mnogo je primerov, ko javnost ničesar ne ve. Te neznane izgube se pridružujejo nemškim uradnim podatkom.
Dne 29. julija je angleška obveščevalna služba pohvalila organizacijo reševanja na morju. V 50 urah je bil rešen 101 angleški in ameriški letalec, ki je padel v Severno morje. Zaradi izkustva, da je mogoče samo del ponesrečenih posadk v takih okoliščinah rešiti, je število ponesrečencev po nemških računih vsaj štirikrat večje, kakor število rešencev, kajti vsako letalo ima povprečno posadko 7 mož in v omenjenih 50 urah je bilo izgublje-
nih 57 letal pofleg onih, kj «o jih navedla nemška uradna poročila.
Pri obeh napadih na Hamburg in Kas&el katere omenjajo nemška poročila 27_ 28. in 29. julija, je bilo torej sestreljenih 112 letal, to je polovico več kakor je bilo uradno objavljeno ne glede na letala., ki so navzlic hudim poškodbam prišla do Anglije in se zrušila ob pristaiku. Angleške izgube v obeh velikih napadih na Berlin znašajo po nemških uradnih računih 111 letal, dejansko pa vsaj 170 letal, to je 25 odstotkov od napadajočih bombnikov.
Ognjeni zid okrog Berlina
Bcriin, 4. sept- s. DNB poroča, da so preteklo noč skupine britanskih bombnikov znova napadle Berlin. Ze več sto kilometrov pred prestolnico raj ha, so sovražna letala napadle močne skupine nemških nočnih lovcev, ki so jih močno zaposlile v borbi. Takoj v prvi fazi tega napada je strmoglavilo mnogo sovražnih letal. Na periferiji Berlina je protiletalska obramba, ki so io sestavljale baterije vseh kalibrov, ustvarila medtem pravi ognjeni z'd, ki ga je sovražnik lahko prešel le ob žrtvovanju neštetih nadaljnjih večmotorr.ih letal, ki so strmoglavili v plamenih. Zato lahko že sedaj smatramo, da so bila sestreljena številna sovražna letala.
Sovražnik je odvrgel svoie bombe kar slučajno. Zlasti velja to za periferične predele mesta. Teroristični značaj tega napada je na dlani. Spet so bili zadeti stanovanjski predeli. bolnišn;ce, cerkve in druga civilna poslopja. Zadržanje berlinskega prebivalstva je bilo tudi to pot, kakor vedno, nad vsako pohvalo.
Berlin, 3. sept. s. V nemških vojaških krogih izjavljajo, da je bilo msd zadnjim terorističnim napadom na Berlin med civilnim prebivalstvom samo 5 smrtnih žrtev. Izgube angleških napadalcev so pa brez dvoma ogromne, kajti s sestrelitvijo okrog 50 letal je bilo izgubljenih tudi več sto pilotov in letalcev specialistov.
Anglosasi brutalno
bombardirajo Pariz
Pariz, 3. sept s. Davišnji napad anglo-ameriškega letalstva na pariško področje je bil posebno strašen. Prvič so Angloameri-čani bombardirali ne samo periferijo, temveč samo mesto Pariz in metali zažigalne in rušilne bombe na razne okraje francoske metropole, število žrtev med francoskim civilnim prebivalstvom je visoko. Po prvih ugotovitvah po bombardiranju je bilo kakih 50 smrtnih žrtev in okrog 200 ranjenih. Gmotna škoda je ogromna Cela poslopja so bila porušena. Navzlic odlični vidljivosti so se bombniki zaganjali kakor že prej proti zasebnim poslopjem, ki so brez vojaškega pomena. Pariško prebivalstvo je zaradi barbarskega napada skrajno ogorčeno.
sovjetski očitki AnglosE§0it!
Novi dokazi Kezai3f?3??ja in ctacprotstev med zavezniki
Stoekholm. 3. sept. s. Zadnja številka sovjetske revije »Vojna in delavski razred« vsebuje nekaj izredno silovitih napadov oa zaveznike. Strokovnjak za zunanjo politiko Volinski obravnava komentarje v tujem tisku glede delovanja vojaške zavezniške vlade na Sciliji ter ugotavlja, da je to oblika uprave na načelih, ki sc popolnoma tuja demokraciji.	..
V nekem drugem članku zanika Gala^tijo-Igv cdločnn neko trditev Baldvvina. da bi Rusi ne hoteli dati na razpolago zaveznikom oporišč v Črnem morju za oncracije proti Rumuniji. Vztraja pri tem, da »o Sovjeti že večkrat pozvali zaveznke. naj pošljejo čete in letalstvo v Rusijo za boj ob strani ruskih armad, toda zavezniki nikoli pokazali posebnega navdušenja za to idejo.
Bern. 3. sept. s. Iz Washingtona poročajo. da se predvideva, da b0 konferenca treh zunanjih ministrov, to je angleškega, ameriškega in sovjetskega ministra v štirih ali petih tednih. Washington, ki javlja o tem. zahteva tudi naj bi se konferenca vršila v katerem izmed ameriških
| mest. Zaradi tega se ne govori več o Londonu. čeprav je znano, da se pogajanja za to konferenco vršijo prav v Londonu. med podkomisarjem za zunanje zadeve Majskim in ministrom Edenom.
Padec ameriških papirjev na švicarskih borzah
Bern, 4. sept s. Švicarske borze so zabeležile včeraj, takoj po napovedi začetka ofenzive v Calabriji, neko nervazo in nerodnost, zlasti zato, ker je že znano, da je spričo podobnih ofenzivnih napadov drugod Wall street vselej reagirala s padci. Zaradi tega so tudi včeraj na švicarskih borzah ameriške akcije in vrednostni pa-i pirji, kakor na primer Baltymore, Ohso i C-anadian Pacific in Sieurities Privilegiaia ; zabeležile znaten padec. Padla je tudi i vrednost drugih vrednostnih papirjev, kakor n. pr. Hispamo, dočim so nasprotno ^ italijanski vrednostni papirji zabeležili la-! hen dvig in Italo-Suisse je poskočila od i 10.50 na 10.75.
Visiki komisariat za Ljubljansko pokrajino
Odbor za protiletalsko zaščito
PRAVILA
za zadržanje civilnega prebivalstva ob nočnem in dnevnem
,^letalskem alarmu"
1. »Letalski alarm«
»Letalski alarm« se označi z daljšim tuljenjem alarmnih siren: zveni brez preki-njenja in se menjava v visokih in n'zkih tonin ter obratno. Poroči sledi »letalskemu i.larmu < še takojšnja prekinitev javne razsvetljave.
2. Splošni predpisi
Ohraniti je treba mir ter pomiriti one. k; so ga mcida izgubili.
Pomnite, da:
je panika bolj nevarna kakor letalska r.evainost.
—	se mora preti onim, ki bi jo povzročili, postopati tudi 3 silo.
—	je treba popolnoma spustiti ruloje trgovin ir. javnin lok lov: v njih notranjosti se na sme nihče nahajati pri vratih in izložbah
—	merajo b'ti poklicani organi takoj na mestu, da odpro aohode do javnih, skupinski! in zasebnih zi klonišč.
—	se morajo: osebje javne varnosti in hitre pomoči hišni Btareš ne, delovodje ]n vsi ostali- ki imajo posebne naloge, takoj podati na odrejena jim mesta.
—	morajo ostati skozi 10 m'nut vežna vrata poslopij priprta, tako da se lahko tja zatečejo mimoidoče osebe, ki jih je presenetil alarm na ccsti in daleč od javnih zaklonišč.
KRETANJE Dovoljenje za kretanje
Med nrčni::i in dnevn'm »letalskim alarmom« sc meščani ne smejo prosto kretati, če nimajo posebne legitimacije, ki jo je izstavil Odbor za P. L. Z.; kršitelji Lodo takoj aretirani.
Brez take legitimacije smejo krožiti avtomobili in osebje Armade (po tozadevnih navodilih vojaških cblastev), agenti javne varnesti, gasilci osebje Rdečega križa in ustanov "protiletalske zaščite. Prevozna sredstva te poslednje navedene ustanove bodo imela ni motornem krovu belo-črno okreglo ploščo.
Za vsa druga vozila, ki smejo krožiti samo oh potrebi, zadostuje legitimacija, ki jo izstsvi vsakemu avtemobilistu Odbor za P. L. Z.; ta legitlmaCja mora biti odobrena od pcvel;stva Kr. Karabinjerjev Armad-rega zbora. Vsak avtomobilist mora na morebitni poziv vojaškega osebja ali oseb-
ja javne varnosti pokazati legitimacijo obenem z osebno izkazu^co.
Hišni starešine, ki ob alarmnem znaku ne bi bila v poslopju, v katerem marajo opravljati svojo službo, se lahko kretaio skM-i prvih deset minut po danem signalu, da bi mogli dospeti čimprej v svoja poslopja; morajo pa na ukaz kontrotoh organov pokazati svojo izkaznico kot hišni stareši ne, izdano od tuk. Odbora za P- L. Z.
Motorna vozila, ki nimajo odebrenja za kretanje, morr.jo ob letalskem alarmu ugasniti luč ter se ustaviti na desni strani na takšnih prostorih- kjer ne ovirajo prometa.
Vozila z živalsko vprego
Vozniki morajo izpreči živali in privezati jih k zadnji osi vozila, če to ni možno, pa n kaki močni železni mreži ali k brzojavni drogom ali kandelabrom, na način, da se živali ne morejo odtrgati, oni sami pa se morajo zateči v hišo ali najbližje zaklo. nišče.
Križišča, stekanja ulic, tramvajski tiri
pa morajo ostati prosti.
Potniki ob prihodu na železnigko postajo
Med »letalskim alarmom« potniki ne smejo iz postaje, temveč se morajo podati v postajno zaklonišče, ter se ravnati po navodilih železniškega osebja. Železnice bodo nadaljevale s svojo normalno službo, razen ob letalskih napadih.
Za osebje državnih železnic, ki mora iti na svoje službeno mesto, je veljavna osebna izkaznica, katero izstavi pristojno železniško oblastvo, ki je zanjo odgovorno. Ta izkaznica nadomestuje legitimacijo, katero izstavi tukajšnji Odbor za P. L. Z., in sicer v smislu ministrske okrožnice št. 260 z dne 12. novembra 1942.
Potniki v tramvajskih vozovih. Tramvaji
šele dve minuti po znaku »letalskega alarma« se prekine tok na tramvajskih progah, tako da tramvaji lahko dospejo do širokih uličnih prostorov, vendar onstran križišč, da ne ovirajo kretanja službenih motornih vozil. Potniki lahko izstopijo iz tramvajskega voza šele. ko ta pride na določeno mesto, dobro znano vsem sprevodnikom.
V Ljubljani, 31. avgusta 1943.
Predsednik Odbora: Dr. Pietro David.
*	Smrt viteza železnega križa. S poleta na sovražnika se ni vrnii višji narednik Edmund Rossmann. vodja letala v lovskem krdelu. Pred kratkim je izvojeval svojo 93. letalsko zmago na vzhodnem bojišču.
*	Po osn;ih mesecih se je oglasil iz Rusije. Iz Astija poročajo o ženijcu šoferju Aldu. ki je lani decembra izginil v Rusiji ter je bila javljena staršem njegova smrt. Nenadejano pa je družina prejela 5. avgusta dopis: ico ž datumom 27. marca, na kateri obvešča Aldo svojce, da je prišel v lusko ujetništvo in da se mu dobro godi. Lahko si predstavljamo veselje družine, ko je prejela prve vesti od sina po osmih mesecih.
*	Smrt starega turista v gorah. 70 letni
dr. Bruno Gruncimann iz Solnograda se je odpravil z ženo v planinsko vas na počitnice. Pied 14 dnevi se je odtod sam odpravil v planine in se ni več vrnil. Zdaj so ga našli mrtvega. Bil je nezadostno opremljen, zašel je z markirane poti ter p a/le i čez steno 80 m globoko.
*	32 let z napačnim imenom. Na Saškem se :e moral zagovarjati neki 55 letnik. ki je za Veliko noč 1911 kot vojak odpotoval na dopust in se ni več vrnil k polku. Izposodil si je izkaznico nekega in-vrlida in jc odtlej živel z njegovim imenom. Po prevratu se je oženil in ima tri otroke, ki prav tako nosijo tuje ime. V kazenski zadevi je zdaj prišla vsa reč na dan in mož je obsojen n'a 3 mesece ječe ter se mora vrniti z družino vred k svojemu pravemu imenu.
*	Ruski kino v New Y°rku. Pred kratkim je bil v New Yorku odprt drugi velik kino, v katerem predvajajo izključno ruske filme. Ustanova naj bi služila okropitvi kulturnih zvez med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo.
*	Kadar se ruši zklovje. Iz Nagybanje na Madžarskem poročajo o nenavadni nesreči. Balkon se je podrl, ko je nanj stopila žena veletrgovca s sadjem Andreja Stein-felda. žena je obležala mrtva, mož pa ima smrtnonevarne poškodbe. — Grozljiv doživljaj ima za seboj neka gospa iz mesta Nassau. Ko se je zvečer kopala v kadi, je začelo okoli nje vse pokati in že se je sesul strop. Ruševine so padle v kuhinjo. K sreči so tramovi, na katerih počiva kad, vzdržali in se ie tako kopalka rešila. Seveda pa je prestala mnogo strahu. Ker v kuhinji ta čas ni bilo nikogar, je škoda samo na pohištvu.
*	Ajda na Dolenjskem bujno cvete. Letos so kmetje pooejali izredno veliko tega žita. Sprva so se zaradi suše bali, da bo pridelek slab, ko pa je dež namočil zemljo, je ajda bujno vzcvetela in dajala čebelam obilno pašo. V nekaterih krajih čebele tako pridno denašajo, da panji pridobe na dan v teži 2 do 3 kg. če bo zdaj še nekaj toplega vremena, da bo žito lepo dozorelo, smemo upati, da se bomo tudi v Ljubljani večkrat lahko posladkali z ajdovimi"žganci.
EADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 5. SEPTEMBRA 1943.
8.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini.
—	8.15 Orgelski koncert izvaja Luigi Renzi. — 11.00 Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. — 12.00 Razlaga Evangelija v italijanščini (O. C. B. Marino). — 12.15 Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sakovanic). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Pesmi Jn napevi. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20 Koncert vodi dirigent Morelli. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.15 Koncert Radijskega orkestra ln Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sljanec. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.15 Kmetijska šola r.a Grmu: Praktična navodila za kmetovalce — predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert Kvinteta harmonik. — 19.30 Poročila v slovenščini.
—	19.45 Plošče. — 20.00 Posebna oddaja za Sicilijo — 20.30 Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20 45 Lirična prireditev družbe EIAR: Puccini: Plošče. — 21.35 Koncert Adamičevega orkestra — 22.05 Filmska glasba. — 22.35 Orkester vodi dirigent Manno. — 23.00 Poročila v italijanščini. — 23.10 Orkester vodi dirigent Ze-me. 1
IZ LJUBLJANE
Dr. Janko Amejc novi šentjakobski župnik
V	nedeljo dobi šentjakobska župnija v Ljubljani novega župnika, v osebi dr. Janka Arnejca. Novi župnik je rodom iz Ledinic ob Baškem jezeru iz nekdaj sloveče Hanželnove hiše. Po gimnazijskih študijah je vstopil v Cclegium germanikum v Rimu, kjer je dovršil bogoslovje in postal doktor sv. pisma. Novo mašo je služil 28. oktobra 1901. v Rimu in prišel šele čez leto dni domov, kjer je vsa okolica proslavila posvečenje svojega rojaka na prav poseben način.. Ogromna množica ljudi ee ie zbrala k pni slovesni maši, k: jo je imel na prostem pred cerkvico na boroveljskem gričku in po kateri je s posebnim dovoljenjem podelil vernikom novomašniški blagoslov. Tud drugače je bilo vse kakor na novi maši; pridigal je župnik Jurij Trunk, ki je znan tud' širši javnosti po svoji knjigi »Amerika in Amerikano«.
Takoj nato je dr. Arnejc nastopil svojo pot duhovnika. Bil je najprej kaplan v Beljaku, nato prefekt v celovškem Alarijanišču, ko je tam študiral naš škof dr. Grcgorij Rozman, potem župnik v Žrelcu, v Logatcu, v škof ji Loki, na Trsteniku -in na Breznici. Poleg svojega poklicnega dela je posegal v gospodarstvo in prosvetno delovanje in bil posebno vnet čebelar. Tudi v časopisju &e je tu in tam oglasil. Posebno pozornost jc pred leti zbudila njegova črtica »Ni več mamice«, kjer je pokazal propadanje doma, ko je umrla mati.
V	dolgi dobi službovanja je doživel posebno med mladino dosti veselih uric. Mladina je bila povsod navdušena zanj, a tudi odrasli župljani so mu bili povsod vdani in so ga spoštovali kot zglednega duhovnika, ki se vedno skuša ravnati po Jezusovem naročilu: Ljubi svojega bližnjega. Sivolas je zdaj že na zunaj, a po srcu in duši je še mladenič, poln življenjskega optimizma.
Ko novemu šentjakobskemu župniku čestitamo k njegovemu imenovanju, mu iz srca želimo kar najlepših uspehov.
★
u— Diplomiran je bil na pravni fakulteti v Ljubljani gospod Pirkmajer Fedor iz Ljubljane, čestitamo!
u— Poroka. V ponedeljek 6. t. m. ob Vz 12. uri se poročita v frančiškanski cerkvi g. Čuk Danici, drž. tehnik in gdč. Krulej Anuška. Mladima poročencema obilo sreče!
u— poslabšanje vremena. V petek kmalu popoldne so se začeli zbirati na nebu težki oblaki in okoli 5. popoldne je bilo zlasti na severozapadnem nebu grozeče črno. Obetala se je huda nevihta. Po nekaj bliskih in gromih je začel padati dež in je potem s krajšimi presledki deževalo dolgo v noč. Sobotno jutro je bilo oblačno in megleno. Spočetka je še kazalo na zbolj-
Fereno Kormendi:
48
ZMOTA
»Aha, hčerko!«
»Hčerko, ki pa je imela svojega zaročenca. Bila sta to dva poštena človeka iz delavskih vr3t. Oče tega dekleta je namreč zapustil svojo družino in se preselil k neki ženski, ki je kasneje na priporočilo tete Klare začela prihajati k nam po opravkih.«
»Gospa Derekova?«
»Da. Ti je Ana kaj rekla?«
»Ne, ampak teta Klara jo povsod priporoča. Tudi k nam jo je že privedla. In naprej?«
»Z eno besedo, tale gospa Derekova je prišla k nam in... prav za prav spada ona k tej zgodbi le v toliko, ker sem v zvezi z njo pripovedoval Ani o tisti borbe-lyjski zadevi.«
»O kakšni borbelyj3ki zadevi?«
»No, to je prav ta zadeva, s katero sem se moral baviti. Tisto dekle se piše Irma Borbely. Tovarniška delavka. Zaposlena je v neki tovarni za papir.«
»Da. In dalje?«
Agica je zaslišala to-ime ln takoj jo je začelo zanimati.
»No in prav zdajle ml je prišlo na misel, da je pripravila to svinjarijo s telefonom tistale znamenita gospa Derekova. že takrat, ko sem pripovedoval Ani o tem, je sprejela to tako nestrpno in s tako malo razumevanja —«
»Kaj?«
»No to, da sem se lotil posredovanja v tisti družini.«
»In... zakaj si se ga prav za prav lotil?«
Sanje vremena, toda že kmalu dopoldne je
pričelo znova deževati. Temperatura je močno padla. Od 25 stop. C, kolikor je kazal toplomer v petek čez dan, je živo srebro padlo do včeraj zjutraj na 13.3 stop. C. Zračni tlak se ni dosti spremenil. Barometer je v soboto zjutraj beležil nekaj nad 762 mm.
u— Vodnikova družba svojim gg. poverjenikom in članom! Družba je razposlala gg. poverjenikom nove nabiralne bloke m pole s prošnjo, da naj poberejo pri svojih članih letošnjo članarino in stroške za eks-ped*cijo. Vodnikova družba bo izdala letos dve knjigi in sicer Vodnikovo pratiko za leto 1944 v običajni obliki in obsegu kot do sedaj in pripovedno knjigo pisatelja Ivana Matičiča, močno pisano povest iz kmetijskega življenja »Pc-trinka«. Povest bo obsegala 13—14 tiskovnih pol. članarina znaša 24 lir, vezava v platno za vsako knjigo 12 lir, stroški ekspedicije pa 1.50 l'r, odnosno 3.50 lir. Letošnje knjige izidejo konec novembra. Rok za nabiranje članov poteče z 10. novembrom. Obnovite svojo članarino! Priglasite sc čimprej v Krog Vodnikovcev.

. ...............................
u— Obiski v ženski bolnišnici. Bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani obvešča občinstvo, da so z odlokom Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani dovoljeni od 6. septembra 1943 dalje obiski k bolnicam samo ob sredah, sobotah in nedeljah med 12.30 in 15. uro.
u— Nesreče. Pes je ugriznil v desno nogo 17 letno hčerko trgovca Majdo Slejkovo iz Ljubljane. 7 letni sinček sprevodnika Alfred Tomažič iz Ljubljane, je padel in si zlomil desnico. Tudi 11 letni sin krojaškega pomočnika Boris Breceljnik iz Ljubljane si je pri padcu z voza zlomil desnico. 25 letnega delavca Ivana Kogovška s Planine je povozil tovorni avto in mu prizadejal poškodbe po vsem životu. Z voza je padel in si zlomil desnico 5 letni sinček strojevodje Marjan Hvastja z Ježice. Ponesrečenci se zdravijo na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvi-do, Ljubljana, Ciril Metodova 62 — tel. 27-29.
u— Razstava Radinovili slik bo odprta danes od 10 naprej pri Obersnelu. Opozarjamo cenjeno občinstvo na to prvo umetniško prireditev v Jesenski sezoni, ki bo s številom razstavljenih slik, pa tudi kvalitativno dovolj bogata, da bo zadovoljila okus ljubljanskega umetnostnega občinstva. Krepko slikani predmeti v polni svetlobi, razni motivi od gostilniških vrtov m parkov do kopalcev ob Ljubljanici ter poleg olj efektno risani in slikani motivi lz južnih krajev izpolnjujejo obe gomji sobi Obersnelove galerije. — Razstava bo odprta do 19. t. m. vsak dan od 9. do 12.30 ln od 15. do 18.30.
u— Vse gojence, ki so vpisani na šolo Glasbene Matice opozarjamo, da morajo priti jutri v ponedeljek popoldne v Hubadovo pevsko dvorano k določitvi urnika. Gojenci naj se zbero v naslednjem času in redu: ob 15. uri gojenci za klavir, ob 16. uri gojenci za violino, ob pol 17. uri gojenci solopetja in orkestralnih instrumentov. Redni pouk se bo pričel v torek, dne 7. t. m. Vpisufe se v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7, od 9. do 12. ln od 15. do 17. ure.
u— Javni nastop gojencev pevske šole prof. Miloša Brišnika, ki bo v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v mali filharmonični dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Adamič: Uspavanka, Volarič: Dekliška tožba — poje Brišnikova; 2. Dev: Kang-ljica, Tlrindelll: Vesna — poje Tomšičeva; 3. Pavčič: Zenjica, Chopin: Zal — poje Sadnlkova. V drugem delu bo zapela najprej Brišnikova arijo iz Thomasove opere »Mlgnon«, nato Tomšičeva Puccinljevo arijo Iz »La Boheme«, Sad-nikova pa zapoje dve ariji, in sicer iz Rossinl-jevega »Seviljskega brivca« ter Bizetove »Car-men«. Podrobni spored Javnega nastopa gojenk šole prof. Brišnika se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
ADVOKAT
DR. RADO PAVLIC
JE ODPRL PISARNO v šelenburgovi ulici št. S/O, telefon 26-11
u— Popravni, razredni, privatni Izpiti bodo predvidoma konec septembra. Dijakl-inje, prijavite se za specialni pouk posameznih predmetov. Posebna priprava za višje razrede. Ločene skupine po predmetih in razredih. Odlična organizacija, vestno delo! Poučujejo profesorji — strokovnjaki. Informacije daje vodstvo: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2-II. Središče mesta.
u— Nakazila za testenine. Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani poziva vse trgovce ln zadruge, naj pridejo po nakazila za testenine v urad na Novem trgu 4-II po naslednjem abecednem redu: dne 6. t. m. A do M, dne 7. t. m. N do 2. Upravičenci naj dvignejo nakazila na določeni dan. Zamudniki zgubijo pravico do nakazila ln nabave blaga.
u— žegoza, zadruga malih gospodarjev obvešča člane, da razdeljuje krmila za mesec september na osnovi novega popisa živali. Prvi teden (6. sept.) številke 1 do 1000, drugi teden (13. sent.) številke 1001 do 2000. tretji teden (20. sept.l številke 2001 do 3000, četrti teden (27. sept.) številke 3001 do 4000. Krmila razdeljuje zadruga vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek samo popoldne od pol 15. do pol J 8. ure. po že določenem abecednem redu. Opozarjamo vse člane, naj prihajajo točno po določenih številkah, da ne bo nepotrebne zmede in zamere. Enodnevni piščanci bodo na razpolago 13. septembra ves dan. Kontrola o pravilnosti prijav živali se nadaljuje.
u— Razdeljevanje krmil ia prašiče. Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljana, da bo v tekočem tednu razdelil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želtlo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila — Gosposka 12 — dvorišče levo ln sicer: 9. t. m.
rejci t sačetnleo A do J, 10. t. m. rejci z začetnico K do P in 11. t. m. rejci z začetnico R do 2.
u— Opozorilo! Sporočamo vsem cenjenim Interesentom, da izposojamo tudi nove moderne gramofonske plošče proti ugodni odškodnini. EVEREST, Prešernova 44.
C E K S ? Okusno in pikantno boste jedli z začimbo C E K S.
u— Rabljene gramofonske plošče od 10 lir dalje dobite, dokler traja zaloga pri tvrdki EVEREST, Prešernova 44.
u— Tujih jezikov se lahko naučite tudi brez učitelja ln sicer zelo hitro. Metode slovitih profesorjev z originalno izgovorjavo so posnete na gramofonskih ploščah, katere ima v Izberi tvrdka Everest samo še za Italijanski, nemški, francoski in angleški jezik. EVEREST, Prešernova 44.
u— Ročni zbornik. Italijansko - slovenski - angleški razgovori s slovarčkom. Svet v šfevilkah. rOOO lei, v 30 minutah. Slovenski pesniki in pisatelji v oui. Praktična pravna navodJa. Razne zanimivosti. Vse v eni sami knjigi Izide v kratkem. V prednaročbl: broširano 20 lir, vezano 30 lir. Naročila sprejema: Uprava Ročnega obzornika. Novi (Turjaški) trg 5.
u— Ilarmonike in orglice, še v najboljši kakovosti, v veliki izbiri dobite po ugodni ceni pri tvrdki EVEREST. Na zalogi najboljše in kvalitativne znamke Frontalinl. Scandalll, Bontempl, C&ri.sch itd. Za vse navedene znamke nudimo enoletno garancijo. Cene solidne. Ogled ln preizkušnja brezobvezna. EVEREST, Prešernova 44.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni tečaji pričenjajo 6. in 7. septembra. Desetprstni pouk, najmodernejša strojeplsnlca, zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski ali večerni pouk po želji oblskovalaev. Priporočljivo tudi dijakom-injam! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Strokovna popravila Važega radijskega aparata Izvršuje solidno in hitro Everest-Servis, Prešernova 44. Vsi rezervni deli na zalogi.
u— Kuharski tečaj za vegetarijansko kuho se prične 9. septembra. Informacije Slmonlč, Poljanska 15-11. od 10. do 12.
u— Gostilna pri Prijatljn v Mostah najvljudneje obvešča svoje goste, da ji je Visoki komisariat zaradi obolelosti lastnika dovolil daljšo zaporo gostinskega obrata.
u_ Znižane cene: Biraghi mleko z otroško
glavico L. 15.35. Mamma mleko 21' t maščobe L. 14.60. — Trgovina Viktor SOBER, Sv. Jakoba trg 4.
u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, LJubljana. Wolfova 6.
PRIPOROČA SE
GOSTILNA RAHNE
MOSTE, CIGLARJEVA ULICA STEV. SO
Točimo dobra bela in rdeča vina. Mali-novec, oranžada, kisla voda itd.
Sprejemajo se abonenti na dobro hrano; razna času primerna jedila vedno na razpolago.
Za obilen obisk se priporoča
Rahne Ivan, gostilničar.
Z Gorenjskega
Obisk na Gorenjskem. Poročali smo, da ie na Koroško prispel vodja motoriziranega zbora Narodno socialistične stranke Ervin K r a u s V spremstvu gauleiterja dr. Rai-nerja in' svojega štaba se je pripeljal tudi na Gorenjsko. Po ogledu neke večje gradnje je prispel v Smlednik. Nato je v Kranju pregledal motorizirani oddelek m je odlikoval štiri gorenjske voditelje moton-ziranih oddelkov. Vsa družba se je nato odpeljala na Bled, kjer so bila nadaljnja posvetovanja.
V koroške planinske vasi prihajajo na obisk skupine povabljenih ranjencev in do-pustnikov. Tako so nedavno v Arjah sprejeli 80 ranjencev in 20 frSntmkov. Iz Beljaka so se" pripeljali predstavniki oblastev. Vsi gostje so bili od vaščanov pogoščeni, mladuia pa je predvajala koroške ljudske pesmi in plese.
Spodnje
Novi grobovi. V Mariboru ao umrli 71-letna zasebnica Ivana Turinova. ključavni-čarjeva hčerka Marija Martinčičeva in sprevodnikova hčerka Miroslava Jam kova.
Nesreče. 471etni delavec Franc Mihelčič z Malenskega vrha je prišel z levo nogo med kolesa vagona in ima koleno zdrobljeno. V pralnici je padla 521etna Terezija Bezjiakova iz Maribora in si zlomila levo nogo v kolku.
Spomini iz sedanje vojne. Ob prlčetku petega vojnega leta je pet sotrudnikov in članov redakcije objavilo v mariborskem dnevniku nekatere svoje spomine in doživljaje. Med drugimi je objavljen članek kočevskega rojaka, ki obuja spomine na vtise, katere je zbudil pričetek sedanje vojne med kočevskimi rojaki. Spominja pa se mož tudi doživljajev, ki jih je imel pozneje ob pričetku vojne proti Jugoslaviji kot vojaški cenzor na neki srbski pošti.
V	uradu deželnega svetnika za mariborsko deželno okrožje je bilo sklicano zborovanje županov in občinskih poverjenikov iz vseh 44 občin tega okraja. Deželni svetnik dr. Engelhardt je govoril o nemškem občinskem redu in je naglašaJ. da mora biti vsak župan zgleden sledbenik Adoifa Hitlerja, zlasti kar se tiče nekoristoljubja. delavnosti in pobudnosti. Nato so bili župani zapriseženi. Sledila so še posvetovanja o protiletalski zaščiti, o prehrani, narodni obrambi in davkih.
V	št. pavlu prt Preboldu so imeli 28. avgusta v dvorani kina vaško popoldne, ki ga je pripravila študentka Inge Pohl. Glasba. petje, ljudski plesi, cnodenjanke in razni prizori so izpopolnili spored. Posebno se je postavila plesna skupina domačih občinskih nameščencev.
V	Rogaško Slatino se je pripeljala; velika skupina mladih dunajskih delavcev. Izbrani so bili večji del iz dunajske <boro_
Najvfšje cene za krompir .
Visoki komisar za Ljubljansko pokra-jano je na temelju navodila čl. 1. naredbe z dne 9. V. 1941. št. 17 (»Službeni list« št. 38-41) v zvezi z določbo čl. 2 naredbe za ureditev cen (»Službeni list« št. 238-26-41). na temelju določbe čl. 2 naredbe o nadzorstvu cen (»Službeni list« št 68-15-41), po preči tanj u vloge Prevoda z dne 6. VIII. 1943 glede odobritve prodajnih cen za krompir na ozemlju ljubljanskega mesta odobril naslednje najvišje prodajne cene za krompir letine 1943.:
1.	vrsta rdeči Voltman: pri prodaji na debelo za 100 kg lir 160, postavno vagon Ljubljana, prj prodaji na drobno za 1 kg 1.85 lire, postavno trgovina;
2.	vse druge vwrste v prodaji na debelo: za 100 kg br 185 postavno vagon Ljubljana, pri prodajah na drobno za 1 kg lir 2.10, postavno trgovina.
Določbe odloka VIII-2 št, 3681-2 z dne 23. VIII. 1941 se razveljavljajo, v kolikor so v nasprotju s pričujočo odločbo.
V smislu določila čl. 4 naredbe z dne 9. V. 1941. morajo biti cene nabite v prodajnem lokalu.
Prekrški proti najvišjim cenam se kaznujejo po naredbi o cenah v zvezi z naredbo z dne 26. 1. 1942. št. 8 (»Službeni list« št. 8-42).
Prodajanje likerjev
na vinski podlagi
V pojasnilo na vprašanja zainteresiranih proizvodnikov sporoča Visoki komisariat na temelju analogne potrditve mero-dajnega ministrstva, da se likerji na vinski podlagi, ki so že v prodaji, lahko prodajajo do popolnega izčrpanja, da pa je nadaljnja proizvodnja prepovedana.
ževalne industrije, z njimi pa je prispelo tudi več deklet in dečkov. V Rogaški Slatini ostanejo tri tedne ter s*o razmeščeni po vseh zdraviliških poslopjih. Hrano imaj"> zelo dobro. Vseh skupaj je 500 ter imajo s seboj zdravniško spremstvo in transp > rtno vodstvo.
Iščejo se dediči. Marija N o v a č a n o v a,
posestnic-a v Zadobrovi blizu Ceija. je umrla letos 13. marca. Oporoka, ki jo je pokoi-nica zapustila, določa za dediča poko niči-nega brata Antona Novačama. Ker njeg-vo sedanje bivailišče ni znano, ga p~z'va rensko sodišče, naj se prijavi v teku šestih mesecev, sicer bo dediščina razoe j r. mel ostale dediče. Sedaj oskrbuje dedi! . ino g.i. Terezija Novačanova.
Iz Hrvatske
Ojačena radijska postaja v Banj 1 I.uki. Hrvatski listi perečajo, da je dob^a ladijska postaja v Banja Luki nove prostore za studio. Dela so bila pretekli tedrn končana in poslopje izročeno svojemu namenu. Novi studio je najsodebneje urejen. V njem so uradi in trije prostori za oddajo. Veliki studio je prikladen tudi za največ o prireditve in je v njem prostora za 150 ljudi. Zadnje dri avgusta so napravili pri oddajni aparaturi še nekatera manjša popravila in jo potem zvezali z antenskim stolpom. Postaja bo odajala s 4 kilovati. Slišijo jo na Hrvatskem, pa tudi iz Nemčije so "prispela že poročila, da so prav dobro slišali oddaje banjaluškega radia.
Nova kmetijsko-gospodarska usianovn. V Križevcih je bil nedavno ustanovljen zavod za preizkušanje tal in hranljivost rastlin. Ustanova bo delovala v zvezi s ta-mošnjo gopodarsko šolo. Ravnatelj zavoda je dr. Lovro štefanič, kot posebni strokovnjak pa je nameščen inž. Juro Janeltovič.
Lovro Matačič v inozemstvu. Nova Hrvatska« poroča, da bo v kratkem dirigiral simfonični koncert dunajskega radijskega orkestra Lovro Matačič. Nato odpotuje v Bratislavo. kjer bo dirigiral na simfomč-nem koncertu hrvatske glasbe in zgodovinske voiaške glasbe. Pozneje bo Matačič nastopil z dunajskim simfoničnim orkestrom.
Proslava stoletnice Maksimira. Priprave za proslavo stoletnice Maksimira so končane. V nedeljo dopoldne bo nadškof dr. Stepinac imel mašo v stolnici, popoldne pa li-tanije pred kapelico sv. Jurija v Maksimira. Nato bo v parku ljudska veselica.
Državni filmski zavod je izdelal kulturen film o hrvatski tamburici, čigar besedilo je prevedeno v 28 jezikov.
Slovaški film v Zagrebu. Pod polcrovitelj. stvom poslanika dr. Ciekerja ie bi'a svečana predstava prvega slovaškega filma »Od Ta tre do Az>vskega morja . Film prikazuje sodelovanje slovaške vojske v bojh na vzhodni fronti.
Zbirka „Dobra knjiga"
izda vsak mesec en rOmau. Knjige izhajajo sredi meseca in so na razpolago v dveh izdajah, v broširani in vezani. Po znatno znižani ceni dobi romane DK, kdor se na zbirko naroči. — Naročnina se lahko plačuje mesečno in znaša na mesec, torej za eno knjigo:
a)	za naročnike »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Domovine« 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdajo;
b)	za ostale naročnike 11 lir za broširano in 22 lir za vezano izdajo.
Naročnike sprejema uprava Jutra« 1n »Slovenskega naroda« v Ljubljani, Puccinijeva 5.
»Rekel sem ti že, zakaj. Ko bi mi bili ponudili za moje posredovanje deset tisoč pengov, se ga verjetno nikoli ne bi lotil, denarja ne potrebujem. Ampak takale pro-letarska družina, nebogljena, zapuščena, nesrečna..dovoli, čutil sem, da je moja dolžnost, da ji pomagam.«
»Dobro. In kaj je bilo potem?«
»Potem ... Tega ravno Ana ni mogla razumeti in po tistem dogodku s telefonom sva se dvakrat ali trikrat sporekla. Ana namreč nikakor ni mogla razumeti niti tega, da moram skušati tudi nekaj doseči za te reveže, ko sem se že zapletel v to zadevo. Vendar je priznala, da je bilo tisto obrekovanje po telefonu povsem brez podlage.«
»Ne razumem, v kakšni medsebojni zvezi sta ti dve stvari.«
»V taki zvezi, da je tisti lopov natvezel Ani po telefonu, da jo varam s tisto delavko, razumeš?«
»Zdaj razumem.« Agica je za trenutek utihnila. »Ampak bojim se,« je nato počasi izpregovorila, »da se Ana z vsem tem ni pomirila.«
»Prav tega se bojim tudi jaz. Le to se mi zdi čudno, da —«
Agica mu je segla v besedo:
»Povej mi, Jeni, ali se ti res zdi čudno, da ženska težko najde mir, ako ji obtožijo moža, da ji je nezvest?«
»Pa saj sem ji vendar dokazal, da je bila vse to nesramna laž!«
»S čim pa si ji to dokazal?«
Janka je spravilo to vprašanje v zadrego.
»S čim? Saj sem ji vendar rekel, da so trdili o meni nesramno laž in sem ji vse lepo pojasnil in —«
»Jeni,« je naglo povzela Agica, »si varal Ano s tem dekletom?«
V Agičinem glasu je bilo nekaj, kar je Janka na moč presenetilo, nekaj, kar je pregnalo njegov srd, ki je že grozil, da bo zdaj zdaj izbruhnil, nekaj, kar je ublažilo njegovo vznemirjenost: v Agičinem tihem glasu je bilo čutiti neko čudno, daljno, a hkratu tako otipljivo, žgoče vznemirjenje. In kakor da se je to vznemirjenje naglo prelilo v Jankovo dušo.
»Jaz?« je zamrmral. »Da sem jo varal? Ali naj zdaj še tebi prisegam, se ti opravičujem in dokazujem?!«
Planil je z nizkega naslanjača, z dolgimi koraki je meril sobo. Čez nekaj časa je obstal pred dekletom:
»Ako misliš zdaj znova začeti vso to šalo--«
Zdrznil se je, nenadoma so mu besede obtičale na ustnicah in široko odprtih oči se je zastrmel v Agico. Iz Agičinih oči mu je planil v obraz v globoki ganjenosti strah.
»Mar ne moreš enostavno reči: nisem je varal?!«
»Kaj si rekla?!«
Agica je vztrepetala.
»Kaj sem rekla?« Naglo, v mučni zadregi: »Kaj me tako gledaš?«
Janko je z zadržanim dihom strmel vanjo. Kaj je to? mu je divjalo v prsih vprašanje. Kaj se godi? Kdo je to? Kaj se godi z nami?«
»No?! Kaj tako gledaš?!«
»Zato... ker... kako ti je nekdo podoben ...«
Kakor da je v črno noč zasvetil blisk: vse na okrog se je pokrajina za trenutek zasvetila, drhteča luč je oblila nebo in zem-.
ljo. Skrita, pradavna gola resnica čustev je zasijala v svoji čisti svetlob:.
Janko je stopil nekaj korakov naprej, podzavestno in kakor da se pokori neki čarobni volji, je dvignil roko.
»Jeni... za božjo voljo!«
Pridušeno je Agica vzkliknila ti dve besedi. Planila je. hotela se je umakniti, pa jo je stol oviral. Tedaj ji je že Jankova roka legla na rame, začutila je njen pritisk. Iz oči mu je švignil nekak čarobni modri sij, obsijal z modro barvo vso sobo, svetil ji je v oči, v srce, v možgane. Nenadoma jo je obšla slabost in goreče hrepenenje. Svet se je zamajal, ni vedela, kje se nahaja. V lasnih koreninah, zadaj na glavi je začutila lahno zbadanje in kakor da iz daljave sliši lahno zvonjenje. Goreči dotik Jankove roke ji je žgal ramena in prsi, vse telo ji je gorelo in plamen je požiral njeno oslabljeno voljo, neteč v nji pridušen požar in zavijajoč njene misli v žgoči mrak plamenov. V tem trenutku že ni več vedela zase, ničesar ni vedela, čutila je le, da se osvobojena in brez teže dviga v modri zarji.
Kakor mesečnika sta preživljala naslednje dni. Osvobojeni tok njunih čustev je odnašal s seboj vse njune misli. Izgubila sta ves odnos do ostalega sveta, zato ker sta se našla. Od podila sta od sebe vsakršen strah vsakršno razsodnost videla sta le sama sebe. Niti to jima ni bilo mar, ali Ju ničevi videz dostojnosti dovolj čuva pred sumnjičenjem. Niti zavedala se nista nevarnosti te pustolovščine. Ta večer se je Agica 2muznila k Janku, drugič spet je ostal Janko pri Agici, v njeni tihi dom«Sl hiš.
....	-v .
Kalvin Lindeman:
Pri krmljenju Wmm\
(Prevod iz danščine.)
Od \hoda v park <e vodila pot dol k jezeru. Vel ke v:h^ so raztezale ob bregovih svoje vejo daleč nad sv«.tir. površino :n'rncga vodovja. po kjttrem ie oiavaia labodja dvojica s šestim' mladiči, ponosna m zavedajoča se svoje veljav«; kakor revizor kake akcijske družbe Mladenka v bel- ?portn: oblek- ;e pnšla cd vhoda in r. s 'a zav tek Krme za labode Sedla je na klop k ;e bila itztru na,bi žjn, in začela vabiti abode Ko se je bila družinica zbrala, j: ;e trosila iz zavitka krmo. Mlad moški v fraku n s povrni.kom na roki se je ustavil na pot ra frato n opazoval sliko. Nato sc je previdno pribl zal n. ker se 'abod: niso menili zanj pr;sede! k dek'ctu
»Redku prihJjair. v ta park.« jc dejal. »Čudno se mi zd . dn ie tu take malo ljudi «
»Za dne )e pur k poin.« ie dejala mladenka. »Ljudje, k nc morejo na deželo, uživajo tu naravo Al res niste bil- še n:kdar cb tem jezeru?«
»Prav e j-o naključje nie je dovedlo sem Gotovo se razhud te. če vam povem vzrek «
»Razhudmi? Zakaj?«
»Ko sern ie pclj-s! mimo parka sem vas videl, kako ste krm:!: labode Ukazal sem Šoferju, naj ustavi a\to. -n iaz sem stopil v park — hipn; demislek«
Molče je rr k mala m ougledala proti vhodu. Tam ie >ra,- velko. lepo vozilo m po srezj se jc *preha;a! kr belo oblečen.
»To i c moje vozilu« ie pojasnil smehlja- j je se.
••Zelo le;: i vozilo« ;e navdušeno vzkl knila »Gotovo ste fv bil odpravili na kako zabavo?«
Poravnal si ie svojo belo ovratnico. »Zaba vu? Preveč povedano Moram na poslaništvo k sprejttnu «
»V takih k rog'h se 2'bljcte? To mora biti zares neka- čudovito lepega.«
»Ne snit.re mislit:, da seni domižljavec, nadute/. a zagotavljam vam. da je dolgočasno. Ti sprejemi, vedne eno :n isto — pozdraviš poslanika in njemu er.-.ke osebe — grof ta in ta. m n ster ta :n ta. Izmenjuješ vedno enake, neumne besede :n večkrat sem si mislil, ko je natakal natakar stoletni konjak: ko bi le mogel priti do kozarca mrzle vode Star sem trideset let in že se začenjam temeljito dolgočasiti. Mislil sem tudi /e na to. da bi jo pobrisal in spoznaval pravo resnično življenje. Govoril sem nekoč o tem s svojim očetom — menil je. da prihajata otožnost in sitost življenja edino lc od tod. ker nimam žene, ki bi jo ljubi. Toda pošteno govorjeno: kje naj dobim tako ženo? Mlade .dame. s katerimi občujem, moje tako imenovane stanovske tova-rišice, so votla, prazna bitja, ki ne mislijo na n'č drugega ko na obleke in zabave.«
DekFca gj je z zanimanjem poslušala. »Ali b: si lahko predstavljali, da se poročite z navadno mladenko?«
»Seveda! Sveža, sladka in vdajajoča se mladenka! Nič. kar bi rajši imel! A kje naj srečam tako mlado bitje? Kje naj se mi nudi priložnost? In naposled še ni gotovo, čc bi me taka mladenka marala «
»Mislim, da st motite,« jc deiala »Meni se zd tc prijeten mladenič... To bi se mi tudi zdelo, čc bi bili čisto navaden, preprost mladenič «
3>Čc bi bii prisede! v delavski obleki k vam in se začel razgovajati z vami, bi se bili gotovo dvignili in bi bili odšli po Svoji poti.«
»Ne verjamem — gotovo ne. če bi bili tako prijazni, kakršni ste bili doslej. Ugajali ste mi, kakor hitro sem vas ugledala.«
»Tudi vi ste mi ugajali. Zelo mi je na primer ugajalo, da ste svojo pot iz urada pretrgali. samo da nakrmite labode.«
»Zelo me veseli taka stranska pot. Sicer pa ne delam v uradu, temveč v trgovini. Nastavljena sem v cm veliki trgovini na glavnem trjiu. v oddelku za darila «
»Svoja darila bom odslej kupoval pri vas«
»Prosim, saj dobivam odstotke od prodanega blaga.«
»I zvečer, kaj počenjate?« »Oh, marsikaj Zdaj krpam nogavice, zdaj berem knjigo, tu pa tam grem tudi v kino. Ali pa se srudem z drugimi mlad'ini osebami -— ena mojih prijateljic je zaročena z briv-ccm. Brhek mladenič, tudi vam bi ugajal«
»Veste, najrajši bi odšel že drev: z vami na sprehod!« je vzkliknil.
»Toda. iaj morate vendar na poslaništvo.« »Da. žal, a nimam nikakega upanja, da se bom dobro zabaval.«
Molče je sedela, skrivaj je pogledala tu pa tam velikega mladeniča Njegov obraz je bil resen. »Mogoče, da ste pogodili«, je dejala, »mi sanjamo D tem. kar nismo, mogoče bi le bilo dobro, poskusiti en dan to. o čemer sa-niamo. .« Nato je pogledala na uro. »No. jaz posedam tu m tratim čas. domov moram« »AH vas smem pospremiti skozi park?« »Da, toda ne naprej!« Stopa! je ob njem strani skozi dremajoči park. Pri vhodu sta se poslovila.
On se ie oddalji! cb ograji parka Ona je počakala nekaj sekund :n šla potem za njim. Ko je šel m mo velikega, lepega avta, si ga je natančno ogledal, preden je prekoračil cesto. Videla ga je. kakor je stopil skozi ozka vrata restavracije »Luku!« »Vhod za služinčad« je b:lo napisano nad durmi.
Z vzdihom se je približala velikemu 'epemu avtu. šofer jo je pozdravil in vstopila je. »Domov. Gustav!« je ukaza'a
Dvajsetletnica katastr&ie na Japonskem
Prvi september n, samo obietn ca pričetka sedanje velikanske vojne, marveč nas vsako leto tudi spominja vel ke katastiote. ki je pred 20 leti zadela Japonsko. Potres, ki se ie ta krat razbesnel, šteie med največje prirodne nesreče v novejši dobi in menda sploh v vsei človeški zgodovini.
Natančno eno minuto pred poldnem dne 1 septembra 1923 je silovit potresn: sunek pretresel področje Tok .a m Jokohame ter obalni jez k zaliva Sagami južno od Tokia. Čeprav so Japonci še tako vajeni potresov jim ic bi. ta sunek vendarle nenavadno silovit Traja' je 12 sekund m to je kajpak zadostovalo, da se je sesulo na tisoče hiš m da so iu"cvinc pokopale nešteto človeških žrtev. V nekaj m -nutah pa so sled li še nadaljnji strašni sunki m rušenje se je nadaljevalo z nezaslišano silo. Samo v .japonski prestolnici je izgubilo živ njenje 44.000 prebivalcev, na vsem Japonskem pa okrog 100.000. Izpod ruševin so bruhnil: orjašk požar; in tako je bilo samo v Tokiu uničenih 700.000 h:š. V Jokohami ie pa sploh le malo hiš prež'velo katastrofo.
Sevotovna javnost je takrat imela priliko občudovati japonski odz;v na toiikšno na-
rodno nesrečo. Japonski narod m izgubljal
časa z jadikovanjem. Zilavo.se je lotil naloge, da iz popcla in ruševin svojih mest zgradi nove nasclb ne in obrne katastiofo v dobro. Kjer je bila prej zmeda, ki ni upoštevala sodobnega prometnega razvoja, tam so nastale veiike nove ulice i- visokimi palačami. Tako je središče Tokia dob lo današnje obeležje moderne metropole. V kratkih letih so si prizadeta področja docela opomogla. Skoraj ni bilo več sledu strahovite katastrofe in s tem It bil izpričan duh skupnosti japonskega naroda. ki je z vzajemnim delom nadomestil vso škodo, ocenjeno na milijarde jenov.
Tokijski guverner sc je nedavno spomnil potresa pred 20 leti. ko je sprejel zastopnike tujega tiska ter je z njimi razpravljal o možnosti sovražnih letalskih napadov na Japonskem Izrazil je prepričanje, da bo japonski narod dorasel tudi največji nesreči, ki jo prinašajo zažigalnc in eksplozivne bombe. Kdor pozna Japonce, pravijo nemški listi cb tej priliki. je prepričan, da se bo japonski narod tudi v današnji dobi vzdržal, četud' mu usoda nalož' najtežjo preizkušnjo.
ŠPORT
Gundar Ifiaegg brez številk
Švedski in svetovni rekorder Guruar Haegg je letos eden na.hvaležnjjših predmetov v športnih rubrikah. Malo je takih pojavov v suhem športnem letu kakor je letošnje, pa še na turnejo so ga zvabili venkaj iz te z vojno prepleter.e Evrope, ta. ko da je okrog njega — pa četudi ne beležimo samih številk z njegovh zmagovitih nastopov — zmerom kaj zanimivega. To pot bi radi objavili nekaj najbolj značilnih giascv o njem. kakor ga kot športnega zvezdnika ocenjujejo drugi, bod si taki, ki ga dvigajo v nebesa, in tudi oni. ki vztrajno trdijo, da so njegove vrline komaj "redne tolikih spevov j Prosim, kar poglejmo!
Nemški »NS-Sport« piše: Ne samo zaradi tega ker je vojna, gledamo to športno »čudo« z resnejšimi cčmi. Pr. nas zahteva, mo pri dobrem športniku več kakor samo »dober« čas in stalne uspehe. Preveč poznamo takih, ki so morali v pozabo samo zato, ker so menili, da je športni rekord doživljenjska renta ali pa prosta vstopnica za udobno življenje do zadnjega dneva.
Športne zvezde se porajajo povsod, zdaj tu, zdaj tam; ponekod ima država več koristi od" njih, panekcd pa manj. Prav gotovo pa često vstajanje takih zvezd še ne pomeni, da gre pri tem res za pravi »športni narod«. Pri nas merimo vse to zelo strogo mnogo strožje kakor ostali. Kdor hoče postat; velik v športu, lahko to doseže šele postopoma.
Listi iz Osla se razpisujejo na primer: čudovite cvetke poganja reklama okrog Šveda Haegga. V eni številnih cbjav o njegovih startih * in zmagah po Ameriki je tekač, oblečen v najmodernejša kroj, sliKan pri telefoničnem razgovoru z neko ženske. Naslov se glasi: žene okrog kralja tekačev, potem pa čitamo: Trenutno v Ameriki bivajoči Šved je najpristnejši predstavnik severnih športnikov. Kajti razen švedske atlet5ke zastopa Haegg tudi švedsko konfekcijo, saj ga vidite v brezhibni obleki švedskega izvora tvrdke x.
Na drugem mestu je ponatisnjena Kaeg-gova izjava, ki jo je izrekel glede neke vrste blaga, ki ga sam uporablja, kar je po vseh amaterskih praviPh nedopustno ln obenem kaznivo s takojšnjo diskvalifikacijo. Američani, ki jim seveda ni prijetno, da nihče izmed njihovih tekačev tega Haegga ne more ugnati v kozji rog. so spoznali to žilico švedskega mojstra in jo seveda temeljito izkoristili za reklamne namene. Razprava o amaterstvu in profesional'zmu je spet otvorjena!
Švedi sami pripravljajo seveda Haeggu krasen sprejem mimo tega, da so se v njegovem domačem kraju že pred tem cdioč.li, da mu bodo postavili spomenik. In listi pravijo med drugim:
Največji atlet švedske se vrača nepora-žen iz Amerike. Povsod, kjer je nastopal, ie pustil za seboj najslovitejše ameriške tekmece, sem in tja z rekordnimi naskoki. Američani niso opustili nobenega sredstva, da bi našega vrlega rojaka spravili ob kakšno zmago. Čeprav je Haegg močno trpel zaradi vročega podnebja in izrečno prosil, naj bi smel teči v večernih urah. so vendar židovski prireditelji uveljavili svoje namene, češ da bo občinstvo vse bolj zadovoljno tako. Zato je moi-al Haegg teči v opoldanski soparici, toda tudi v takih okoliščinah je bil vselej prvi.
Drugi pisci poročil o Haeggovem bivanju v Ameriški so šli še dalje, saj so nudili svojim čitateljem o tem njihovem idolu že izlive, ki presegajo skrajne meje okusncsti.
Curiški »Šport« tudi ni mogel molčati, ko je sledil bučnemu bobnarju o Haeggu in njegovemu izletu v Ameriko, ter je posebej osvetlil one podrobnosti, ki so pr'.?le v javnost v zvezi s Haeggovim obiskom v Hollywoodu.
»švedski atlet Haegg je šel tudi v filmsko mesto v Hollywood in tam obiskal razne zvezdnike s platna, predvsem seveda krasni spol. Tam so mu po;skali neko mrs. Miniver ali Greer Garson. s katero so ga fotografirali pri čaju in ji položili v usta besede, da mu bo dala poljub, če bo zmagal. Seveda so tudi Haeggu obesili odgovor, da se bo potrudil na vso moč. da bo vreden tega sladkega odlikovanja. Pod drugo gostoljubno streho so ga na metre in centimetre izmerili z drugo filmsko divo in ugotovili, da sta za las enako dolga. Haeggovo bivanje v Hcllyvvoodu so filmska
podjetja izrabila za reklamo za lastne ljudi in tako je ekrog Haegga nastala ena sama dolga veriga reklamnih trikov, ki a športom nimajo nič skupnega. Sicer pa bi
b lo čudno, če bi bilo drugače.
*
Iz službene objave Nogometne zveze št. 25, z dn? 1. t. m. Pozivajo se zastopniki vseh nogometnih klubov, da s? zglas jo v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 18. v pl.arni Zvez? zaradi dogovora o obnovi športnega delovanja v nogometu.
Gospodarstvo
Povračila za prenos instrumentov uslužbencev kontrole mer
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ie glede na pravilnik ministra za trgovino in industrijo' bivše kraljevine Jugoslavije (z dne 10. avg. 1932) o povračilu stroškov za prenos in prevoz državnih stvari (instrumentov) uslužbencem, prideljenun odseku za kontrolo mer in glede na naredbo z dne 19. junija 1941, štev. 51.. s katero je bil omenjeni odsek podrejen oddelku VIII. Visokega kom'sarijata z nazivom »Urad za kentrolo mer in dragocenih kovin« tu smatrajoč za potrebno, prilagoditi zneske za povračilo stroškov za prenos in prevoz tehničnega materiala današnjim razmeram, izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem bstu« 4. t. m. in je ta dan stopila v veljavo.
Zneski za povračilo, ki gredo uslužbencem urada za kentrolo mer in dragocenih kovin po členu 6. pravilnika z dne 10. avgusta 1932, štev. 4456. se zvišajo v tem smislu, da se izplačajo zneski povračil, ki so tam označeni v dinarjih, odslej v isti višini v lirah.
*
= Dobave mangana iz Rumnnije. Od leta
1937. zavzema Rumunija med evropskimi proizvajalci mangana prvo mesto. Ležišča manganove rude se cenijo na 7 milijonov ton. od česar odpade 1.2 milijona ton na Bukovlno, 5.5 milijona ton na Moldavijo in 0.5 milijona ton na Sed-mograško. Ruda vsebuje 15 do 10' kovine. Pred kratkim je Rumunija dobavila Italiji 4000 ton mangana.
BANCO di ROMA
BANCA 01 INTtRESbt NAZIONALE - BANKA DRŽAVNI KORISTI ANNO -DI FONDAZIONE 1630 LETO USTANOVITVI
FILIALE 01 PODRUŽNICA V
LUBIANA
Marijin trg 5, teleL 4316-4317 TUTTE LE OPSRAZION2 01 BANCA VSI BANČNI POSU
= Iz italijanske filmske industrije. Po podatkih. ki jih objavlja agencija ACilT, je bilo lani v Italiji predlagano za predvajanje 324 filmov v skupni dolžini 608.000 metrov; od tega je bilo 148 italijanskih filmov. 70 nemških. 30 francoskih in 76 iz drugih držav. Od skupnega števila 324 filmov je bilo brez sprememb odobrenih 293 filmov, 10 filmov je bilo odobrenih s spremembami. 16 filmov pa je bilo prepovedanih.
= Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdkl Ing. Dukič, družbi z o. z. za zgradnjo železnic in cest v Ljubljani je vpisano, da Je podeljena posamezna prokura Joc'~'u Sivcu. arhitektu v Ljubljani, in Zori Striuovi. družbeni uradnici v Ljubljani. — Pri komanditni družbi Jos. Menardi »Celon«. konzerviranje hranil je vpisano, da Je prenehala komanditna družba in je z 28. julijem nastala iavna družba Izbrisani so osebno jamčeča družbenica Josipinn Minardi tor komanditista Silvester šivic in Gvido Menardi: vpisana na sta bila javna družbenika Silvester Sivlc in Franjo Zupančič. oba iz LJubljane. Besedilo firme Je odslej Sivin in Zurjanč'6 »Ce!on<. konzerviranje hranil. Pružbo zastopata oba družbenika samostojno. — Pri	zs^rnrri
v Preserju, zadrugi z o. i., sta izbrisana člana upravnega odbora Franc Ma'1 in Franc P-nole. vpisana pa Jož" Debevc iz Kamnika ln Matija Jerina lz Preserja.
—	Italijansko sodelovanje pri izgraditvi romunske filmske industrije. Ze lani proti koncu leta je bila s sedežem r Bukarešti in z glavnico 250 milijonov lejev ustanovljena filmsko- Industrijska družba Cineromlt. nri kateri je udeležena Italijanska družba ENIC fEnte Nnz'onale Industrie Cinema+ocrraficel Sedaj poročajo 1? Bukarr?»-.e. da je d"JŽba Cin«rom!t prert kratkem v t>redmest'v Bukarešte odkvpll« velike komplekse zemliiS* za ernrfnjo fPmskeea studfa. Ker so načrti za stndifo že izdelani !n tudi odobreni ter so na ra^nola^o oo t robno sredstva bortn takoi pričeli z pradber.im' delt. Načrte zn erp.d-nlo filmske?* mesta so izdelali italiianski stro-kovnlaki. Izvršitev načr"a mmenl prvi korak za ustanovitev lastne rumunske filmske proizvodnje.
—	OPieiitev proizvodnje čevljev v 7®<!iniep'li državah. 2e v letu 1942 le bila v primeri s orel*-niim letom znižpna uroiTodnia čevljev za civilne potrebe v Zedinjenih državah za 10"'.. V letošniem letu pa bo ta pro!zvodnia dosegla nai-več 8C*'i že reducirane lanske proizvodnje. Omejitev je potrebna raradi pomanjkanja usnia spričo znatne potrošnje za vojsko.
= Iz hrvatskega gospodarstva. V zagrebški trgovinski register se je vnisala tvrdka Državni filmski zavod »Hrvatski slikopis* (Croatia Filmi. Kot ravnatelj podletja Je vpisan Marijan Mikac. Tvrdka se bo bavlla s proizvodnlo domačih filmskih tednikov, noučnih. zabavnih, propagandnih in reklamnih filmov, s pospeševanjem hrvatskih državnih ln narodnih interesov preko filma in s posredovanjem izvoza domačih in uvoza tujih filmov. — Zagrebška tvornica čevljev d. d. Je zabeležila za preteklo leto čisti dobiček 1.24 milijona kun pri glavnici v višini 3 milijone kun. — Z glavnico 2 milijona kun je bila v Zagrebu ustanovljena »Sirena« d. d. za proizvodnjo m promet ribnih. mesnih ln sadnih konzerv ter vinskega ln alkoholnega kisa.
Finski „gmdm duhovi" na skrajnem severu
Helsinki, 3. sept. s. Na vojnem področju ob Severnem ledenem morju, v Kareliji in na vzhodnem Finskem ni nilcaitršne neprekinjene fronte. V teh področjih gredo boji samo za posamezne utrjene točke, ki čuvajo ce3te in važnejše prehode. Med temi utrdbami se razprostirajo obširni gozdovi, ki jih sekajo brezdna in neprehodna močvirja. Tu domujejo le medvedje, volkovi, jeleni in severni jeleni. Nad tem ozemljem je nepotrebno tudi vsako letalsko izvirini-ško delovanje in le sem pa tja se včasih primeri, da pride do spopada med finskimi in ruskimi patrolami, kadar se kateri izmed njh posreči kali smelejši pohod.
Preden sc taka izvidnica odpravi v področje, ki ga naj preišče, mora moštvo najprej spraviti v red majhne zavoje svojih osebnih stvari, ki iih je treba pustiti pri četi. da ss lahko pošljejo svojcem, ako bi se mož ni vrnil. Naj se četa nahaja v kakem selu ali pa domu je pod šotori, je patrulja vedno v nevarnosti, da pade v zasedo, kadar se oddalji nekoliko sto metrov cd svoje postojanke. Karelski gozdovi so često porasli z gostim grmovjem, ki zastira pogled in omogoča vidljivost le na kakih pet ali deset metrov. Zato je sovražniku mogoče. kjer koli pripraviti zasedo. Bo je vri; -pred vsem vedo, da so vsa pota, zlasti pa vse steze ooseiar.e z dobro skritimi minami. Izvidnica, ki prodira po goščavi, mora imeti s seboj vedno specialno izvežbane ljudi. Mož, ki gre na izvidniižki pohod po karelskih gozdovih, mora biti lovec, ki zna čitati vsak najmanjši znak v prirodi in ki mu ie vedenie ptičev ali divjačine tako dobro "znano, da iz njega lahko sklepa, kje bi bil lahko skrit soraznik. Ti vojaki gredo na izvidniški pohod, kakor lovci na divjačino.
Na teh področjih morajo finski strelci imeti posebne sposobnosti, da se v temi in v goščavi orientirajo biez sonca, opazujoč mah po drevesih ter dolge vrste mravelj, ki romajo od mravljišča do mravljišča. Njihovi organi so toko izostreni, da opaža-
jo najmanjšo izpremembo na tleh ter odkrijejo tudi najbolje zakrinkano nevarnost. Samo po sebi umevno mora vojak v teh krajih znati hoditi to ko, da ne povzroča niti najmanjšega šuma. V gozdu se ne uporablja jekleni šlem, kajti varnost, ki jo nudi to poltrivalo. ne odtehta škode, ki jo povzroča udarec šlema ob vejevje. Bojevnik v finskem gezdu mora imeti vedno odprte oči in ušesa, ako hoče doseči kakišen koli uspeh.
Rusi pravijo tem finskim izvidnicam ^gozdni duhovi«, ker se pojavljajo nenadoma, napadajo neusmiljeno ter izginjajo, še preden se je posrečilo ugotoviti, odkod prihaja napad. Ti »gozdni duhovi« so strašen sovražnik, ker sejejo negccovos^ in po-plah bodisi s svojim načinom bojevanja, bodisi s svojo drznostjo, da napadajo tam, kjer se sovjetski vojak čuti najbolj varnega in misli, da je daleč od sovražnika. Finske gozdne izvidnice so oborožene z avtomatično pištolo, ki je grozno orožje v gozdu.
Kadar se vrne izvidnica s pohoda, ima navadno malo poročati. Na vprašanje, ali so naleteli na ruske vojake, kratko odgovarjajo »Seveda« in smatrajo vprašanje za nespametno. Načelnik izvidnice javlja nato podrobneje, da je bil sovražnik skrit v zasedi za gostim grmovjem, da je ta ali ona steza bila podminiarna in da se je izvidnica morala ogniti tisočem raznih nevarnosti. Moštvo pa po navadi ne govori prav ničesar, marveč se takoj odpravi spat. Ta podjetja so namreč zelo dolgotrajna in zelo naporna, tako da so ljudje po povratku v resnici najbolj potrebni počitka.
Človek iz naših krajev bi bil v Karelski gošči, ki se razprostira na sto in sto kvadratnih kilometrov, popolnoma izgubljen, kakor da bi se nahajal sam sredi brez-brežnega oceana. Finski strelci pa so nekako v gozdu v svojem elementu. Finec najde tisoč načinov, da si olajša prehod, se ne izgubi, niti ne umre od gladu ali mraza. Gozd in lovec se vzajemno izpopolnjujeta. (Ultime Notizie)..
! Nove vrste žarnice
Razsvetljava je važna tako v poslov-| nem kakor v zasebnem življenju. Luči morajo biti take, da človeku ne jemljejo vi-opravlja vsako delo kakor pri umetni. — da Pri dnevni svetlobi človek lažje Umetna luč ga moti in ovira zlasti pri sedanjih vrstah žarnic, ker prihaja iz njih preveč rdeče in rumene, premalo pa modre svetlobe Tega nedostitka pa nimajo žarnice s svetlobo, pomešano s živisrebrno paro Take žarnice nam dajejo dnevni svetlobi Dodobno luč. ki pa tudi ne ustreza vsem zahtevam Tako ne zadostuje za oroučevanje barv v kemični industriji, v tekstilni trgovini itd. V vseh takih in podobnih primerih rabimo zdaj posebno vrsto žarnic, ki sprejemajo potom živega srebra na notranji strani pod visokim pritiskom zmes raznih svetlobnih barv. Ie nove vrste žarnice priključimo na električno omrežje 200 do 225 voltov izmeničnega toka Če izberemo odgovarjajočo svetlobno barvo in pravi odnos mešanice, dobimo dnevnj zelo podobno luč. Nekaj razlike je samo na področju modrih barv, kar pa praktično očesa ne moti. Te žarnice lahko uspešno uporabljamo že v zgodaj omenjenih in še v drugih primerih. Zlasti prikladne so za prostore, kamor ne prodira dnevna svetloba, recimo za kleti. zakmniSča itd.
Kako se uče ptice £i2avat*
Znano je. da ptice iz vrste tekačev takoj začno tekati čim se izležejo iz jajc-Isto velja za ptice pl3va'ke, ki znajo takoj plavati. Neki naravoslovec, ki je opazoval labode, pa trdi. da uči lo.dob cs svoje mladiče plavati in da morajo znati prak.ično uporabljati svoje naravne n?gon-ke kretnje. Labcdica je pri tem zelo energična. Mladiče vzame na nrbet in "dplava z njimi na vodo. Cim je dovolj odda'jena od obale se pogrezne z mladiči vred pod vodo. Pri tem mladiči popadajo v vodo in začno p'a--vati nazaj proti obali, mati jih pa od daleč opazuje, če je obala predaleč in če začno mladiči omagovati, cdplava hitro za n imi in jih sprejme na hrbet. Tako nekaj česa plava z njimi, potem jih pa znova prepusti njihovim šibkim močem, da se sami uče plavati.
4o9.ooo vagraov plesske v R urnimi j i
V Rumuniji so pridelali letos ck-05 400.000 vagonov pšenice. Tako dobrega pridelka ni bilo že 50 let. Pridelek se je povečal v prvi vrsti zato. ker se je povečal količina s pšenico zasejanega polja za 3 35 milijonov ha. Lani so pridelali ruir.unski kmetovalci s amo okrog 90.000 vagonov pšenice in od te so jo porabili za seme 60.000 vagonov. Položaj glede prehrane rumunskega prebivalstva se je torej letos
znatno zboljša!. ..........................................
INSERIRAJTE V „JUTRU"
Dotrpel je in nas za vedno zapustil v 71. letu svojega življenja, previden s tolažili sv. vere naš predragi mož, skrbni in ljubljeni oče, tast in dedek, gospod
JOSIP OBED
sodni uradnik v pokoju
Nepozabnega rajnkega bomo spremili na njegovi zadnji poti izpred hiše žalosti, Prešernova ul. 25, v ponedeljek, dne 6. septembra ob 16. na farno pokopališče v šmihelu.
Novo mesto, Ljubljana,
dne 4. septembra 1943.
Globoko žalujoči: Terezija, žena; Josipina por. žlajpah, Zofija in Marija, hčere; Anton Žlaj-pah, višji monopolski inšpektor, zet;
Vladimir, vnuk.
[
PUH in perje prodaja I
R. SEVER, Marijin trg 2 J
pimranranir:

k lobucarna »pajk«
Vam strokovno osnaži, preoblika ln prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov — Se priporoča
rudolf pajk, ljubljana,
SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA 12
(Nasproti hotela Union)
Emilio Salgari:	53
KRALJICA KARIBGV
Ta gozd je bil čudovito lep. V senci prekrasnih, somerno stoječih smrek je rasla druga goščava bujnih, skoraj deset metrov visokih i ododendrovih grmov z velikanskimi vejami, ki jih je čez in čez pokrivalo škr-latnordeče cvetje. Nadalje so bili tod kupi »mučenic« — ovijalk, ki so se vile nalik kitam in ki so njih temnordeči cveti v svojih prašnikih kazali Kristusovo trpljenje, to je, vsa mučilna orodja križevega pota: kladivo, žeblje, konico sulice in celo trnjevo krono. Vonj, ki je hlapel iz njih, je bil sladek in blag.
Na vseh teh rastlinah je sedelo mnogo ptičev. Beloglavi golobi z zlatozelenim prsnim in vratnim perjem in rdečimi, dolgimi nogami. Prodniki, nekakšne pastirice; zelene in rumene, vreščave papige.
»Kaj smo res obsojeni, da se bomo hra-nilis s samimi ptičjimi jajci?« se je Car-maux obrnil k Moku. »Ta piča mi že preseda!«
»Dobilo se bo kaj krepkejšega!« ga je potolažil Moko. »V teh krajih žive tudi velike zveri, na primer medvedje!«
»Ali bomo lepo naleteli s svojimi palicami! Bolje bo, da se jih ognemo že od daleč!«
»In volkovi...!«
»Rajši bi žrl mlade pse!«
»Tebi je težko ustreči!« se je črnec zasmejal. »Tudi kače klopotače so tu, in še hudo strupene, pa črni aligatorji in rdeči ljudojedi — skratka, vse, kar si poželiš!«
Ko so prehodili smrečje, so prišli v palmov gozd. Pod 30 do 40 čevljev visokimi
palmami je Izpuhtevalo nešteto cvetlic svojo omamno vonjavo: modre pontedeire, rumene korepside, pasionke in tigrovke, ki so odpirale svoje škrlatnordeče. tigrasto lisaste cvetne čaše proti solncu.
»Takšnega gozda pa res še nisem nikoli videl!« je vzkliknil nepoboljšljivi zgovornež Carmaux.
>;Samo vode mu manjka!« je suho pripomnil Hamburžan.
»Kmalu je bomo imeli več ko preveč!« je rekel gusar. »Vsa južna Florida je močvirje. Le počakaj, da bo gozdnati pas za nami!«
Tri ure pozneje so prišli v močvirnate, s črnimi, smrdljivimi mlakami pokrite kraje, ki so bili polni debelih, ebenovinastočrnih aligatorskih kač.
Vodne ptice, zeleni nenasitnikl, bele čap-Ije in race so letale nad močvarami, in ob bregovih si videl, na pol skrite med trstičjem, tiste čudne krivokljune ptiče s snežno belimi, rožnato obrobljenimi perutmi, ki so jih je sama glava in noge in ki jih imenujejo plamenjake.
Mlake so bile začetek velikanskih močvirij, ki zavzemajo skoraj tretjino vsega polotoka in se raztezajo tja do mrkega Ečikobijskega jezera — širna, otožna pustinja, kjer vidi oko zgolj žalne cipresovce, pinijevce in črne, smrtonosne mrzlico iz-hlapevajoče vode.
»Takisto se mi zdi, kakor da smo na velikem pokopališču!« je rekel Carmaux in se stresel.
»Ali se ne bi tukaj utaborili?« je vprašal Moko kapitana. »Sonce bo kmalu zašlo!«
»Dobro! Ostanimo tu! Dokler je še dan, nam lahko poišče ta kaj za večerjo!«
Prav blizu njih je curljal potoček s čisto vodo. Utolažili so si žejo, potem pa so si napravili iz smrekovih vej nekakšno streho, da bi jih varovala škodljive nočne vlage.
Stiller je zakuril ogenj, da bi odganjal kače, Carmaux in črnec pa sta krenila mimo vrste mlak k močvirju, velikemu kakor jezeru, ki se je lesketalo izza smrek. Tu so jih ustavile čevelj visoke blatne kopice med trstičjem.
»Ali so to ptičja gnezda?« je vprašal flibustir.
»Kaj ne uganeš, prijatelj?« je odgovoril Moko in takoj pazljivo pogledal okrog sebe.» Aligatorska gnezda so!«
»Gromska strela!«
Carmaux in črnec sta se radovedno približala. Kupčki so bili podobni krtinam. Moko je razkopal enega in odgrebel kakih deset jajec z belo, nagrbančeno, marogasto lupino, ki so bila velika kakor gosja jajca, a nekoliko podolgovata.
»In iz teh jajec, praviš, se izvale take velikanske živali?« je začudeno vprašal Carmaux. »Koliko jih pa je v gnezdih?«
»Navadno po trideset!«
»In kajmani jih valijo?«
»Ne, to prepuščajo sončni toploti!«
»Pomečimo jih v morje!«
»Zakaj, ko so užitna!«
»Sam jih jej! MoJemu želodcu se taka grdobdja upira!«
»Morebiti najdemo kaj boljšega!«
Blizu brega so zdajci začuli močno brča-nje, kakor bi se oglašal boben. Mahoma je ponehalo in prešlo v nekakšno hripavo rjovenje. Carmaux se je nemirno ozrl.
»Kaj je spet tc ?«
»Le dobro poslušaj!« je hladnokrvno odvrnil črnec. »Odkod prihaja, kaj meniš?«
»Človek bi rekel, da od spodaj!«
»Prav imaš, bobnar je pod vodo!«
»Torej riba! Vzamemo jo s seboj!«
»Da, riba bobnarica, in ona druga, ki se sikaje napihuje, je riba sesalkarica; ta je strupena. Tiho in za menoj!«
Črnec je vzel dolg, gladek smrekov kol in mu privezal na konec svoj nož, tako da je nastala nekakšna sulica ali harpuna. Splazil se je v trstičje, ki je raslo ob moč-vari, in se sklonil nad vodo. Pred njim je rasla aristolohija, grmu podobna ovijalka z jajčastimi listi, cevkastimi cveti, steblom obilnim kakor sod in mnogimi debelimi koreninami. Baš izpod te rastline se je oglašalo bobnanje.
Očitno je bil pri njenih koreninah boj pod vodo. Veliki listi so se upogibali, veje so se majale sem ter tja, in zračni mehurčki so se dvigali na površino.
»Menda nam je ne bo kaj odneslo?« je vprašal Carmaux.
»Ta mi ne uide!«
Moko se je bil urno popel na deblo ari-stolohije.
Ko se je voda dvignila, je s svojo sulico hitro sunil vanjo. Valjasto telo je prišlo na vrh. Črnec, spreten kakor maček, ga je zgrabil z obema rokama. Toda čeprav je bil močan, se mu vendar ni posrečilo, da bi bil potegnil gladko ribo k sebi. Na njegov klic je priskočil Carmaux z vrvico in po bil-skovo vrgel ribi zanko Čez plavuti.
šele z združenimi močmi sta vlekla ote-pavajočo žival na breg. B!la je velikanska jegulja, 25 do 30 kilogramov težka, z rjavim hrbtom in srebrnim trebuhom. Na spodnji čeljusti je im^n	f»M dva»vijst
brk, ki so 'ji dajale kaj čudno lice.
ava se maščuje nad človekom,
ki je ne zna spaštovatf — Varujmo gozdove! — Odnos med gozdom In peljem
Najpomembnejša vzgojna naloga se nam zdi, da bi mladino učilj predvsem ljubezni do narave. Dandanašnji človek se čedalje bolj octdaljuje od narave v čemer je najbrž treba iskati vir njegovih velikih nesreč. Ne zavedn se, da je člen narave in da ji ne sme obrniti hrbta, če noče propasti. Tcda. ali vzgajamo mladino v ljubezni do narave? Ali se vam ne zdi, da mladina ni več v pravem odnosu do narave. da je ne spoštuje dovolj, čeprav se po sveča vedno bolj športu in gibanju na prostem? Čeprav naš človek še ne živi v velikih mestih, se vendar tudi naš meščan oddaljuje od narave; radi sicer nagla-šamo, s kakšno ljubeznijo se naši meščani posvečajo negovanju svojih vrtov, češ, v tem se kaže njihova veiika ljubezen do narave. Toda. ko meščan zaide v gozd, na travnike ali v sredo polj izven mesta, se šele pokaže ali zn? spoštovati .a.avo ali ne. Zlasti v tem. kako ravna meščan z gozdom, sprevidimo ali ie ljubitelj narave. (O nekaterih mednih, lastnikih gozdov, ne moremo reči, da spoštujejo naravo ter da se zavedajo velike odgovornosti, ki jo ima sleherni oskrbovalec gozda do skup-r -?ii.) Da nam bo postalo jamo. kako veli-ga oomena bi bila vzgoja mladine v ljubezni do narave, ne le zgolj zaradi srčne omike, temveč tudi v gospodarskem P^ -gledu. naj navedemo, kakšen pomen ima gozd v splošnem; hkrati opozarjamo na članeic v zadnji številki »Kmetovalca«— Gozd in do1 je. Pisec prikazuje odnos med gozdom in poljem.
Gozd in polje
Pisec pravi, da je kmetijstvo v bistvu globoko spoznanje narave in njenih zakonitosti; brez tega znanja o naravi bi človek ne mogel nikdar zavladati nad zemljo. Sleherni napredek v tem pogledu pomeni stopnjo više na lestvici, ki vod; Človeka h gospodstvu nad naravnimi zakoni. Kmet je v stalnem stiku z naravo; uspeh njegovega gospodarstva zavisi od stopnje. do kolikšne mere lahko vpliva na naravo. Od spoznavanja narave in njenih zakonitosti je odvisen razvoj civilizacije. Zgodovina nas uči, da so propadie mnoge civilizacije, ker človek ni dobro poznal narave ter ni pravilno ravnal z zemljo. Posebno usodno lahko postane uničevanje gozdov, ki so ne le gospodarski, temveč tudi zdravstveni činitelj. Polja in gozdovi morajo biti v nekem ravnovesju; če iztrebimo preveč gozdov, to vpliva tudi na polja. Podnebni vplivi začno potem spreminjati zemeljsko površino in lahko nastane nepopravljiva škoda, na primer voda spere rodovitne plasti zemlje.
Vloga gozda nekdaj in zdaj
Gozd ni izgubil svojega pomena v dobi, ko več ne hrani in ne oblači človeka neposredno in ko je to vlogo prevzelo polje; tem večji je neposredni vpliv gozda na obstoj človeka in na njegov boj za obstanek. Tega se v davnini nekateri narodi niso dobro zavedali; posekali so gozdove, potem pa sta veter in voda odnesla rodovitno zemljo, da je ostalo golo skolovje. Posledice so bile strašne; obubožale so cele dežele in škode ne bo mogoče nikdar povsem popraviti. Zemlja ne more več preživ"' ' ljudi in zanje je treba iskati zaposlitve v industriji. Tako se je človek odtujil naravi in trpeti mora tudi škodljive posledice industrializacije. — Pisec pravi, kako žalostno je, da se odnosa med gozdom in poljem ne zaveda niti izobraženec ter da se je razš": prepričanje, da
je gozd splošna dobri..... lastnina — toda
ne. da bi jo morali v:- ščititi — tako da ne sro^ vsak po mili volji posegati po nji. Zavedati bi se moraii. da gozd ni neizčrpen ter bi ga morali zaradi njegovega velikega pomena za splošnost varovati vsi. (To smo že večkrat naglašali v našem listu in lani smo napisali nekaj člankov, da bi opozorili na izreden pomen gozda za splošnost.)
Merilo za kulturno raven naroda
Pravilno naglaša pisec, da je način gospodarjenja z gozdom merilo kulture in naprednost; naroda, ne le posameznika ZaL, pri nas v tem pogledu nismo med Drvimi narodi. Ali morda ne znamo dovolj spoštovati gozdov, ker je gozdna površina Slovenije tako velika? Radi smo se ponašali z veliko površino pozelov ter gozdnim bogastvom, prezrli smo opozorila gospodarskih strokovnjakov, da smo že občutno načeli gozdno glavnico ter da smo posekali na leto mnogo več. kakor je gozda priraslo. Gozdov tudi nismo primerno negovali. kar je bilo treba v veliki meri pripisovati posestnim razmeram. Nekateri drugi napredni narodi, kjer je kmetijstvo na vzorni stopnii razvoja znajo mnogo bolj ceniti svoje gozdove, zlasti še, ker iih nimajo mnogo Znani so napisi, ki jih danski kmet postavlja ob vhodu v gozd, »prošnja gozda«. Naj jo omenimo tu z željo, da bi tudi pri nas s primernimi napisi budili vest obiskovalcem gozda. Ob vhodih v ljubljanske občinske gozdove je nekai napisov: »Meščani, čuvajte svoj gozd!« Danski napisi so pa nedvomno učinkovitejši: »Potnik! Ko hodiš mimo mene in hočeš dvigniti roko proti meni, glej, da me ne boš ranil! Toplota tvojega ognjišča sem v mrzlih zimskih nočeh, prileten hlad. ki te ščiti pred poletno vročino: moji plodovi ti na potovanju gasijo žejo ter te osvežujejo; sleme tvojega doma sem, deska tvoje mize, postelja, ki v nji počivaš, les. ki iz njega delaš ladje; držaj sem tvoje motike, vrata ograje; les sem tvoje zibelke in krste. Kruh sem dobrote in cvetje lepote. Potnik! Usliši. mojo prošnjo: ne rani me!«
Gozd nekdaj in dandanes
Človek se je lahko stalno naselil šele, ko je znal zanetiti ogenj. Ta izum ga je obvaroval pred kruto naravo, da ni zmrznil. Tedaj so še naši predniki živeli v glavnem od gozdnatih rastlin in živali. Gozd je tedaj hranil in oblačil človeka. V bistvu se prav za prav ni nič izpremenilo, kajti dandanes daje gozd človeku gradivo za njegove domove: prav tako mu daje še vedno kurjavo, čeprav poznamo tudi drugo kurivo Pisec pravi, da »lena doba«, ki se je začela vsaj že tedaj ko kamena, še vedno traja; začela se je prav od prvega začetka razumnega človeka in bo trajala dokler bo človek živel. To spoznanje nam
pa narek. 3 posebne dolžnosti do gozda. Predočiti si moramo, kaj vse nam nudi gozd. Tudi živinoreja je odvisna od gozda, saj daje gozd steljo in pašo. Pozabiti ne smemo, da gozd nudi tudi pašo čebelam, ki so izrednega pomena za kmetijstvo, predvsem kot pomočnice sadjarjev, kajti oplemenjenje sadnega drevja, zlasti jablan. si ne moremo misliti brez čebel. Dalje imajo v gozdu zatočišče mnoge koristne ptice za kmetijstvo. Brez teh koristnih ptir bi se škodljivci silno razširili, da bi uničili večino pridelka Izrednega pomena je gozd kot podnebni činitelj. Pokrajine, ki nimajo gozden', imajo ostro podnebje z velikimi toplotnim' ihanji. silovitimi nalivi in nevihtami ter .očnimi viharji. V gozdnatih pokrajinah je pa podnebje m:.ogo blažje: poletja so bolj vlažna, zato ni tako hude Vročine in ne škodljive suše. Tudi zime niso tako neprijetne, ker gozdovi zadržujejo močne mrzle vetrove. Gozdovi varujejo rodovitno zemljo, da je nalivi ne odnesejo ter da ne divjajo hudi hudourniki Ker gozdovi zadržujejo mnogo vlage, v njih tudi izvirajo studenci, ki dajejo dobro vodo ne le za uporabo ljudem in živalim. temveč tudi za namakanje zemlje. Gozd pa vpliva tudi blažilno kot čistilec
zraka. Gozdne rastline vsrkavajo ogljikov dvokis; v gozdu ni čist in krepilen zrak le, ker ne vsebuje prahu in bakterij, temveč tudi ker vsebuje ozon, posebno vrsto kisika, blage hlapove raznih olj in dišav, ki se sproščajo pri razkrajanju rastlinskih sokov in smol. Gozdni zrak prerodi človeka. — Gozd je velikega pomena za kmetijstvo tudi zaradi tega. ker drevje črpa rastlinsko hrano iz večjih globin kakor druge kmetijske rastline: tako je izkoriščena rastlinska hrana, kj bi sicer ne bila. Drevje vrača zemlji z listjem najmanj polovico hrane, ki jo Je izčrpalo. Znano je. da so krčevine zelo plodne ter primerne za polja, ker je tam zbrane mnogo rastlinske hrane, ki jo je nakupičil gozd.
Ce imamo vse to pred očmi. bomo lahko spoznali, kako kruto se maščuje narava nad človekom, ki je ne zna spoštovati in ki greši nad gozdom. V gozdu je še nepo-rušeno ravnovesje, kjer rastline žive v združbah, v sožitju, kakršnega človek še ne zna ustvariti pri obdelovanju zemlje. Zavedati bi ?e pa morali vsaj, da mora ostati ohranjeno ravnovesje med gozdom in poljem ter da je zato treba varovati gozd.
Ljubljanske tobakarske tradicije
Marsikdo je že očital Ljubljančanom milijone, ki jih izpuhajo s tobakom v zrak. Baje nismo nič manj strastni kakor pivci. Dopovedujejo nam, "kaj vse bi lahko napravili z denarjem, ki ga spremenimo v dim. Navadno pa pozabijo povedati, da tobak nudi Liubljani tudi mnogo zaslužka. Ljubljanska tobačna tovarna je bila še nedavno največje industrijsko podjetje pri nas. Tovarna je nudila zaslužek številnim delavcem ter predvsem delavkam, ki so ži-vesele po večini v Ljubljani. Ne bomo se sklicevali še na trafikante, ki jim tobak nudi zaslužek te romogoča obstoj. Ob tej priliki se hočemo le dotakniti ljubljanskih tobakarskih tradicij: letos se spominjamo TOletnice ljubljanske tobačne tovarne. Sicer so pa tobak predelovali v Ljubljani že prej, in sicer nekaj časa v cukrami. Žal ni še nihče napisal podrobnejše zgodovine, kako si je tobak pridobil svoje postojanke in privržence v Ljubljani. Le iz nekaterih drobcev lahko presodimo, kako je bilo s kajenjem v starih časih pri nas.
pipeinpiparji. V starih časih seveda niso poznali tudi pri nas cigaret, še pred pivo svetovno vojno so imeli večino piparji. Kajenje iz pip je bilo celo nekakšen kult in iz naše polpretekle dobe je znan klub piparjv planincev. Razumljivo ■"e. da je pipo lahko vzel med zobe samo pravi možak; dijaki pač niso mogli skrivati pod klopjo pip kakor dandanes cigarete. Tudi dame niso mogle vleči pip na ulici ali v gostilni. Kajenje je bilo tedaj še predvsem moška zadeva-, nekakšen privilegij.
Smotke za slovesne prilike.
V prejšnjem stoletju kadilci niso »vlekli« le pip. Precej je bilo razširjeno tudi kajenje smotk. (Nedavno smo čitali novo ime za smotke: stmodke; pisec najbrž misli da beseda izvira od glagola smoditi ne od motati — zviti.) Ljubljanska tobačna tovarna je zaslovela zlasti po svojih smotkah. S smotkami so se kadilci postavljali ob nevsakdanjih. prazničnih prilikah. Nič se ni moglo bolj' prileči možaku prejšnjega stoletja, ko je poobedoval v starem — lahko bi rekli romantičnem — slogu, kakor da si je prižgal smotko ter začel počasi, dostojanstveno puhati. Vendar s tem ni rečeno, da bi smotk ne kadili tudi ob drugih
prilikah.	„,, ,.
Oblasti proti kadilcem. Oblasti so navadno na strani kadilcev, kajti kadilci so med najboljšimi davkoplačevalci;
tobak je zelo dober vir državnih dohodkov. V francoskih časih so pa ljubljanski kadilci doživeli tudi, da jim je oblast začela stopati na prste. Pesnik A. Aškerc, ki je bil nekaj časa marljiv arhivar na ljubljanskem magistratu, je odkril listino iz francoskih čadov; izdana je bila pred 130 leti. 12. maja 1813. Podpisan je tedanji ljubljanski župan (maire) Codelli. To je odlok, izdan v francoščini in nemščini, ki prepoveduje kadilcem javno kajenje.
Kajenje splošna moda. V tem policijskem odloku je rečeno: »Navada kajenja na mestnih ulicah in trgih ter v predmestju je postala zadnje čase splošna moda...« Iz tega lahko sklepamo, da v začetku prejšnjega stoletja v Ljubljani m bil tobak nič manj priljubljen kakor dandanes.	. .
Kadilci — požigalci. Oblast je naperila ost proti kadilcem, kakor kaže, predvsem zato, ker so zaradi svoje nepazljivosti zanetili mnogo požarov. Upoštevati moramo, da je bila tiste čase nevarnost požarov v Ljubljani in njenih predmestjih še mnogo večja, ker poslopja še niso bila tako varna pred ognjem in je bilo še precej kmečkih poslopij po mestu. »Ljubitelji tobaka si lahko privoščijo dovolj kajenja v stanovanjih, gostilnah ali na polju, pozabljajo pa na dostojnost, kaj šele, da bi se ozirali na nevarnost požarov, ki je zelo velika, ko pipe niso zaprte ob vetru, pri kajenju na ulicah in trgih, številni požari, povzročeni zaradi te razvade, kadilcev še vedno niso spametovali kljub prizadevanjem policije, da bi se ozirali z dolžno pazljivostjo na varnost someščanov.« Iz tega besedila bi lahko sklepali, da je policija že prej zatirala kajenje na prostem.
Grožnja, da bodo kadilcem zaplenili pipe. Tedaj se jim je zdelo kajenje na javnih prostorih greh proti spodobnosti. V odloku je dalje rečeno: »V obrambo dostojnosti in da se prepreči nevarnost požarov, policija prepoveduje Kaditi, zlasti smotke. na ulicah in trgih tega mesta in predmestij; kadilci, ki bodo grešili oroti tej prepovedi, bodo kaznovanis tem ' da jim bo policija zaplenila pipe. Pri ponovnem prestopku bo kazen mnogo hujša.«
Ali je ta odlok kaj zalegel, ne moremo več ugotoviti. Sicer so pa Francozi že istega Ista zapustili Ljubljano in poslej pač niso bili več v veljavi nekateri strogi predpisi iz dobe francoske zasedbe.
Vrtnarjev© delo v septembru
Nekaj navodil in nasvetov glede jesenskega dela na vrtu
Prav te dni močno občutimo, kako se poletje naglo poslavlja in prepušča vlado jeseni Dnevi so krajši, hladnejši in deževnejši. Vrtnar, k: je v juliju in avgustu delal na svojih gredicah predvsem v jutranjih in večernih urah mora pritegniti sedaj za obdelovanje vrta "tudi popoldanske ure. Pogosto mu že nagaja preobilno deževje. Ovira ga pri delu, rastlinam pa pomanjkanje zadostne toplote in preveliko moče škoduje pri razvoju :n rasti.
Večina glavnih pridelkov je sedaj pospravljena. Krompir smo že izkopali. Na vrtovih je bilo le bolj malo poznega pridelka. Spravili smo ga v provizorne shrambe, kjer naj se dobro osuši, nakar ga bomo pobrali in shranili v suho in zračno klet ali pa podoben primeren prostor. Ne bo škodovalo, pač pa le koristilo, če ga cb tej priložnosti posujemo z apnenim prahom. Če ga nimamo pri rofc, nam bo koristi v ta namen tudi lesni pepel.
Fižol se suši naglo. Prizadela ga je suša. Orumenelo listje odpada in daje vrtovom, kjer je mnogo stročjega fižola, posebno bar vno obeležje. Česen in čebulo smo že pospravili. prodali ali pa spravili v zimsko shrambo.
Mnogo dela čaka vrtnarja v septembru s 9£tv"jV in sad:tviio zadnjih letošnjih m prvih
pridelkov prihodnjega leta. V prvi polovici meseca sejemo zimsko solato, špmačo in motovileč. Slednji bo po endiviji glavni solatni pr delek v zimskih mesecih. Pn setvi je dobro gredico prekriti, ker ga vroč na rada za-peče. Motovilčevo seme je boljše staro kakor od pridelka letošnjega leta.
Zimska solata bo uspevala, če zima ne bo prehuda. Če jo sedaj sejemo. jo konec meseca lahko presadimo na druge gredice. Dobro je, če jo sadimo v jarke, ki jo ščitijo pred škodljivem menjavanjem toplote __
Nekateri vrtnarji mislijo sedaj ze tudi na pridelke prihodnje pomladi. Za vzgojo v p<> mladi sejemo sedaj zgodnje zelje erfurtsko ah ekspres. Prav tako ohrovt in cvetačc. Sadijo sedaj šalotke in zimski česen. Od letošnjih pridelkov je v zemlji še ves por. Dobro ga je osipati, da ae stebelca odebelijo in obelijo.
Dozorevajo tudi nekatere semenske rastline, med njimi zlasti kumare, buče in paradižniki. Najlepše plodove shranimo v zračen prostor. da popolnoma dozore. Druge zrele semenske rastline požanjemo in jim obesimo v senčen prostor. Vsekakor tako. da nimajo ptice in kokoši dostopa.
Železni plug prodira
Srbija, Hrvatska in Turčija se osamosvajajo v proizvodnji
železnih plugov
Turčija je tretja država na jugovzhodnem področju, ki je pričela misliti na lastno proiz vodnjo železnih plugov. Te dni je namreč sklenila turška vlada, da bo ustvarila lastno poljedelsko industrijo in da bo zgradila ob Črnem morju posebno tvornico. kjer bodo proizvajali železne pluge in drugo sodobno poljedelsko orodje. Računajo, da bodo v tej tvornici lahko izdelali letno 50.000 železnih plugov, ki naj nadomestijo primitivne lesene pluge, ki se Jih anatolski kmetje po večini še zmerom poslužujejo. Kako umesten je bil sklep turške vlade, nam kaže dejstvo, da uporablja 2,100.000 kmetov iz Anatolije stare lesene pluge. Komaj 500.000 jih je med njimi, ki se lahko ponašajo, da obdelujejo svojo zemljo s sodobnimi železnimi plugi.
Tako je Turčija sledila vzgledu Srbije in Hrvatske. V drugi polovici lanskega leta so se namreč srbski industrijski krogi odločili za lastno proizvodnjo železnih plugov in drugega poljedelskega, orodja. Ustanovljena je bila v Valjevu posebna družba z glavnico 30 milijonov dinarjev. Družba je že spravila na trg prvo serijo 1000 novih železnih plugov. Po številnih poizkusih na dr? 'vnem posestvu Dobriče-vo so sklenili, da bodo izdelovali tn vTste železnih plugov, prikladnih za obdelovanje
srbske zemlje Prvi seriji 1000 phigov je sledilo do letošnje pomladi še nada jnjih 2000 ki so bili po referentih srbskega kmetijskega ministrstva razdeljeni srbskim kmetovalcem. V celoti je bilo doslej izdelanih v Valjevu 4000 plugov. Da je bil ta sklep potreben, nam kažejo nekatere številke ki se nanašajo na srbsko kmetijsko gospodarstvo.
Vseh kmetskih gospodarstev v Srbiji je 470.138. Komaj polovica teh gospodarstev razpolaga z železnimi in polželeznimi plugt, ki so po večini v posesti velikih in srednjih kmetskih gospodarstev. Majhna in najmanjša kmet-ska gospodarstva p si pomagajo še zmerom s primitivnimi lesenimi plugi. Tako imamo v Srbiji 176.670 kmetskih gospodarstev z zemljo do 5 ha. 66.385 do 2 ha, 26.969 do 1 ha. 20.025 pa do 0.5 ha. Ker je v Srbiji danes komaj 104.698 železnih bran in 24.822 seialnih strojev, se je odločila valjevska družba, aa bo poleg železnih plugov proizvajala tudi brane, sejalne stroje in druge poljedelske priprave.
Končno naj omenimo še Hrvatsko, kjer so letos tudi pričeli z lastnim izdelovanjem poljedelskih priprav, plugov, bran, sejalnih strojev itd. Te dni bodo razdelili hrvatskim kmetom prvih 1000 železnih plugov, ki so priSi lz hrvatskih tvomic poljedelskih strojev.
.....................................-1 niiiiiiiiiiMMiiiiniiii^iiiiiiiMiwiiiMWiiiiiiiiiiiiw«w^iiiiiiiimMwnmiw^	~
Bmtianl „Dobre knjige"
na Hrvatskem
za
Naročniki na našo knjižno zbirko »Dobro knjigo«, ki bivajo v Nezavisni Državi Hrvatski, so že prejeli oba dela zanimivega romana iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«. Pravkar se jim dostavlja knjiga, ki je izšla za mesec junij in ki prinaša sijajni družabni roman moderne italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nazaj nI poti«. Roman štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih. Preveden je že v devetnajst jezikov. Splošno priznanje zanje tudi med slovenskimi čitatelji.
Izšel je tudi že julijski roman DK »Vzhod in zapad«, delo znane pisateljice Pearl Buck. Roman obravnava borbo med starim in novim svetom v sodobni, a še vedno skrivnostni Kitajski. Naročniki na Hrvatskem bodo knjigo dobili v najkrajšem času.
V	avgustu je izšlo delo nizozemskega zdravnika in pisatelja Pavla de Kruifa »Borci proti smrti«. Zgodbe o medicinskih odkritjih, ki so rešila pred smrtjo sto in sto milijonov ljudi, prekašajo po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman.
Za september je pripravljen roman »Pokojni Matija Pascal«, eno najboljših del svetovnoznanega italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Roman je v številnih prevodih dosegel mednarodni sloves in si bo brez dvoma osvojil tudi našo publiko.
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec po en roman. Naročnike za zbirko sprejema v Nezavisni Hrvatski Državi tvrdka »Press-Import«, Zagreb, Katan-čiceva 3. Naročnina za 6 knjig znaša 360 kun.
Matična glasbena šola
Ljubljana. 4. septembra.
Prva stopnja nove notranje ureditve matične glasbene šole obeega pripravnico z dvema letnikoma, s 1. in 2. razredom, druga stopnja nižjo šolo s 3., 4., 5. in 6. razredom, tretja stopnja srednjo šolo s 7. in 8. razredom, četrta stopnja pa višjo šolo z 9. in 10. razredom. Te stopnje veljajo, kakor povzemamo iz nedavne izišlega poročila za 1942/43 za klavir in violino, dočim je pri pouku violončela 8 razredov, ostalih instrumentov pa 6.
Takšna ureditev sloni na tehtnih, dragocenih vzgojnih izkustvih, ki se z njimi lahko ponašata šolsko vodstvo in učiteljski zbor. Ravnatelj je prof. Julij Betetto. V seznamu drž. učiteljsitva m učiteljstva, nastavljenega od Glasbene matice, so Vida Sešek (klavir), Avgust Ivančič (violina))), Viktor Šonc (klavir, teorija, intonacija)), Milena Štrukelj (klavir) in Vanda Wistinghausen (solbpetje). Razen tega poučujejo v matični glasbeni šoli tudi učiteljice in učitelji, ki so honorirani od Glasbene matice: Josip Bareš (oboa), Marta Bizjak-Valjalo (klavir), Zorka Bradač (klavir), Franc Capponi Ušiak (rog), Božena Čer-nivec (klavir). Emilija Dernovšek (klavir). Jurij Gregorc (violina, teorija)), Silva Hrašo-vec (klavir)), Miloš Humek (harmonija) Ka-rola Jeraj (violončelo), Karol Jeraj (orke-
stralne vaje)), Franc Karaš (trct-uitu. pozavna), Olga Kolarič (klavir). Slavke Korošec (flavta), Vaclav Laun (klarinet), Pia Lipovšek (klavir), Karel Pahor (violina), Mirko Polič (mladinski in šolski zbor), Karol Sancin (violina. ansamblske vaje), Mirca Sancinova (klavir), Cenek Šedlbauer (čelo). Osip Šest (de-klamacija) in Matija Tome (c-rgle).
Člani učiteljskega zbora so v stalnih stikih s starši, kar je za dobro glasbeno vzgojo izdatne važnosti. Tudi letos je šolsko vodstvo upoštevalo željo fetaršev in so bili organizirani posebni počitniški tečaji. Gojenci, ki so se prostovoljno prijavili v omenjene tečaje, so v juliju in avgustu posečali glasbeni pouk in s pridem uporabili počitniški prosti čas. O tem smo se prepričali na snočnji javni produkciji, ki nam je pokazala razveseljive sadove glasbenega vzgojnega prizadevanja v času letošnjih počitnic. Nastopili so gojenci in gojenke klavirskih šol Božene Černivčeve. Zor-ke Bradače ve. Olge Kolarčeve in P. Lipovškove, violinskih šol K. San-cina in J. Gregorca ter ansamblske šole K. S a n c i n a. izvajajoči so se zelo potrudili. da b; pripravili staršem čim prijetnejše presenečenje, svoj i m vzgojiteljem pa čim lepše zadoščen ie. O uspehu poeuinccv pa sledi posebno poročilo.
Tatinski cigani pred
Ljubljana, 4. septembra.
LJudski gias ima o ciganih zelo slabo mnenje. Cigan ni cigan, če ne krade in laže. Tako pravijo ljudje in le redko slišimo govoriti o ciganski poštenosti, čudno pa je, da sedaj že precej dolgo niso bili gostje razpravne dvorane okrožnega sodišča. Vzrok bo bržkone ta, da v sedanjih okoliščinah ne morejo v mesto in kar jih je bilo v mestu, so ga pa skoro vsi morali zapustiti.
Nekaj Jih je pa le ostalo. Dasi so jim pota za potovanja in križarjenja po deželi, kakor so bih navajeni prej, sedaj zaprta, se vendar ne morejo umiriti in naseliti. Deloma zaradi poklicev, deloma ker jih žene njihova nemirna kri, romajo iz enega koinca mesta v drugega. Čeprav bi si lahko zaslužili pošteno svoj kruh, se ne morejo upreti skušnjavi, da ne bi tu in tam posegli tudi po tuji imovini. Največkrat ostanejo te tatvince prikrite, ker sami nikoli ne priznajo nobenega greha, priče, ki bi pa lahko povedale kaj o njihovih tatinskih podvigih, so pa vse tudi cigani. Svojih tovarišev pa cigan ne izdaja. Nasprotno je pripravljen, tajiti popolnoma dokazane stvari, če bi le mogel tako pomagati svojemu tovarišu v stiski. Prav zato morajo biti sodniki pri presojanju ciganskih izpovedi in njihove verodostojnosti zelo previdni. Včasih je previdnost umestna tudi pri izpovedih neciganov. če gre za cigane. Nekateri ljudje, zlasti ženske se teh temnopoltih Ahasverjev tako boje. da le nerade povedo kaj neprijetnega o njih. Raje molčijo ali pa se skušajo rešiti z nejasnimi in nedoločnimi odgovori.
Med cigani, ki živijo sedaj še v Ljubljani, je tudi trojica, ki se delno bavi in preživlja s poštenim delom, delno pa s tatvinami. Dva sta starejša, tretji je še mladoletnik. Vsak ima svoj poklic: eden je bru-sač, drugi popravijalec dežnikov, tretji muzikant. Okoli njih se vrti približno 10 žensk najrazličnejše starosti in tvorijo vsi skupaj veliko družino, ki si pomaga naprej, kakor ve in more. Brusač je cigan le po materi. To rad pove s ponosom. Njegov oče je nek kmet iz Savinjske doline. V mladosti je preživel več let v vzgojnem zavodu kasneje je bil enkrat kaznovan v škof ji Loki. Ker je star že 29 let. je njegov kazenski Ust, če so v njem dejansko vpisane vse njegove kazni, še kar vzgleden. Popravljalec dežnikov je Korošec. Očeta sploh ne pozna, šole ni obiskoval nikoli in ne zna ne pisati, ne brati in ne računati. Ve pa. da mu je sedaj 42 let. Najmlajši te trojice je muzikant in je tudi nepismen, i Njegov "boter je že omenjeni brusač. Nje- J gov muzikantski poklic mora biti prav donosen. Sam je povedal, da zasluži ob dob ih prilikah tudi po 150 lir na dan. Igra veči-
no instrumentov, najraje pa violino in kitaro.
Na svojem potovanju po ljubljanski okolici so vsi trije radi pogledali, kako so pritrjene ključavnice na raznih shrambah in ali je mogoče priti vanje, čeprav so morda zamrežene. Uspešna sta bila pri tem zlasti brusač in mladi muzikant. Popravljalec dežnikov se je zadovoljil s tem, da je prodal nekaj predmetov, ki jih je prinesel mu. zikant. Na prijavo oškodovancev so vse tri aretirali karabinjerji in začela se je obširna preiskava, v katero so pritegnili skoro vse ženske iz njihove ciganske skupnosti. Razen tega tudi oškodovance in druge priče, ki so vedele kaj povedati o aretirani trojici.
Čeprav so večino dejanj, ki so jih naprtili njihovi podjetnosti, tajili in so si izpovedi prič precej nasprotovale, je državni tožilec, ko je dobil vse spise na vpogled, našel dovolj gra diva, da je vse tri povabil na zatožno klop V torek jim je vpričo treh sodnikov prečita! obširnejšo obtožnico. Obtožil je brusača in muzikanta. da sta okradla dve stranki v okolici tovarne za klej, muzikanta samega, da je ukradel dve veliki vozni plahti, brusača pa da je ukradel na Studencu nekemu posestniku 3 mesece starega in 20 kg težkega prašička. Popravljalec dežnikov je b I obtožen, da je plahte, ki jih je ukradel muzikant, prodal. dasi je vedel, da so ukradene
Od vseh teh grehov so obtoženci priznali samo tatvino plaht. Vse drugo so tajili- Ponujali so celo alib v primeru, ko sta dve priči z vso sigurnostjo videli dva obtoženca pri hiši. kjer je bilo tistega jutra vlomljeno. Ker so pri drugem vlomu našli sekiro, ki je izvirala iz prvega vloma, je bilo dokazano, da so iz vršili tudi drugi vlom. Le za tatvino prašička ni bilo dokazov, da ga ima na vesti brusač. Neka 6-letna deklica je sicer izpovedala, da je tudi on sodeloval pri njej. njena izpoved pa je bila precej nesigurna. Ostali so zatrjevali, da je prašička ukradel neki Breščak. ki je prav tako cigan.
Sodniki so odkloniti, da ki preizkusili alibi, ki ga je ponudi! brusač. Preko dveh jasnih izpovedi, ki sta ga skladno obremenjeval'., ni so mogli iti. Bilo pa je obenem očitno, da je priča, ki naj bi potrdila, da je prenočeval obtoženi cigan v noči, ko se je zgodila tatvina* na drugem koncu mesta, močno pod vplivom bojazni pred cigani.
Vsi trije so bili spoznani za krive v vseh v obtožnici navedenih prmerih razen za tatvino prašička. Brusač je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in dve leti izgutfc čast n'h pravic. Popravljalcu dežnikov so odmerili 1 mesec zapora tn 50 lir denarne kazni, kai vse pa je že prestal s preiskovalnim zaporom. Muzikant je bil zaradi mladoletnosti izpu ščen na preizkušnjo za do^o 1 leta pod nadzorstvom njegovega zakonitega zast< rriika.
Hiše se rušijo, dimniki ostanejo
cesto smo lahko videli v časnikih posnetke o porušenih hišah in stavbah v italijanskih in nemških mestih, ki so doživela hude letalske napade. Na teh slikah smo tudi opazili, da je bilo zidovje posameznih hiš mestoma popolnoma porušeno. Hkrati pa smo lahko videli, kako štrlijo popolnoma nepoškodovani iznad ruševin in razvalin letalskih napadov številni tvorniški dimniki.
Pri tem se poraja vprašanje: Kje je vzrok temu, da se veliki hišni kompleksi rušijo, dočim ostanejo visoki dimniki brez poškodb? Strokovnjaki pojasnjujejo to stvar s sledečimi razlogi: Pri metanju bomb na večnadstropne stavbe se zidovi podirajo zaradi tega, ker se izreden zračni
pritisk upre ob zidovje, katerega odporna sila in trpežnost pa je oslabljena zaradi različnih odprtin, oken, vrat itd. Dimniki pa so zaključena stavbna celota. Zaradi tega se lahko po svoji legi, gradnji in obliki upirajo silnemu zračnemu pritisku.
'Zaradi istih vzrokov se tudi pri požarih zidovi stavb prej porušijo in podjo kakor dimniki. V večini primerov so tvorniški dimniki zidani izven tvorniških kompleksov. Zaradi tega in pa zaradi svoje solidne zgrajenosti lahko kljubujejo tudi najmočnejšim letalskim napadom. Lahko se primeri, da siloviti zračni pritisk vse poruši in vse podere, toda dimniki bodo ostali nepoškodovan in bodo nedotaknjeni moleli iznad ruševin.