Poitnina pa via Ur an«. UredniSbro io aprnvniitvo v Ljubljeni, .Narodni dom", «e «te vračajo Netranfclrani dopisi sa oe spra* jemaje. Oglasi po dogovoru. Ali 'j ^ •» A ß l» > * ..................Din tt‘- polletno ..... Din 24*-letrtletno .... Din 12*-Za iaosematvo je dodat) poštnino. ■nrsjirv ta»*« Štev. 7. LETNIK I. Ljubljana, dne 10. marca 1923. POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR Okrožnica. Z ozirom na nsS volilni okiic, na vsebino preurejenega naSega lista in di-lavnega programa zaprosimo, da zaupnik! vseh nalth podružnic Se pred 16. t. m. skličejo sestanke, na katerih se (lani morejo prostoduino izjaviti Na teh sestankih se naj sestavijo novi zsp sniki vseh Čjanov in sicer so novi (lani kot taki zaznamovati. Zapi-•niki se naj natančno prepiiejo in ostane pn izvod v podružnici, originalni zapisnik se naj — s pridruženim poročilom o sestanku in o članstvu nemudoma pošlje na prtdsednlttve SSDU. Narodni dom Ljubljana Predsednik. Državljanska uprava. Dejstvo, da se je cerkev pač polastila evidence novorojenih, ni pa organizirala ob enem redne, sistematične oskibe dece; da je prepuSča'a dete pameti ali nepameti slanšev, kakor je sploh zanemarjala socijalno skrb, — je to dokaz dovolj, da se cerkvi ne gte za blagor deteta in naroda smpak le za nadvlado nad državo. Če se pa cerkev za individuum (posameznika) briga le kot sredstvo za dohodke aii morda kot nebeškega državljana, — bi to samoumestno opravičilo, da si posvetna država za oskrbo dece ustvari lastni aparat in da izvršuje vso evidenco svoj h državljanov sama. B lo bi to tudi zaradi tega umestno, ker se je med državo in ccikvijo itak razvilo nasprotje. Država si tudi ne bi mogla staviti nalogo vzdrževati vero v nenaravni celibat Nesiučajno je, da se je cerkev še le po uvedbi celibata tako s lno zsvsela za vodstvo takozvanih matrik. Sicer ji morejo koristiti le v tem, d» *e Število vernikov ohrani. Da ni s krstom samim niti cerkvi Pomagano, to priznajo nje zastopniki sami. Tem manj, da bi bilo pomagano državi aii detetu. Nekako bedasto se toraj sliši, Če vlgdni organi proti ustavi * naiedbami zoper brezkonfesionalce 8i,ijo ti le k krstu in k tej ali oni veri. Jasno pa je, da telesna in duševna vzgoja v prvih otroških ietih vpliva celo življenje, na zasebno in dr-iavno življenje posameznika in to tembolj, ker |e d«te meso iz istego J^csa in duh iz istega duha ka-kor sterši, da ga toraj taisti vzgo-1'telji spremljajo skoraj skozi celo živ-'ienje. Kakor dete nosi telesne znake starišev, tako se razvije tudi njegov 1 značaj in kultura ga le malo more spremeniti, č* ne vpiivs uspešno prej J ■ na odrasle ftariše. [• Ne krstne vode toraj iunpak kulture je treba in sicer kulture starišev in - kulture deteta. 1 l 1 I 1 ! 3 3 5 3 Ta kultura je tembolj potrebna, ker ioja ne samo, 'da ne nadomešča *tariše, ona niti ni organizirana tako, d» bi bila v sistematičnem rednem sliku s starišim in kakšna je naša žo’a?i Ali so učitelji naše dece vs^ ludi soosobni biti obenem učitelji starišev?! Ali so znanstveni in vplivni dovolj, da bi v slučaju potrebe šolsko v*gojo in strokovno ali socijalno vedo lyogli udejstvovati tudi za dom in družino? Kaj je vzrok, da to ali ono dete postaja v pouku, da strmoglavi, da 'ja ali razsaja, da telesno aii da te Ajjcsno in duševno zajedno poginja?! sa ta prašanja, kdo bi jih möge’ eii“? In kako bi se dala rešiti?! Da, o da, mogla bi je rešiti šola, *a šola bi morala biti ugledna, na ,V?a* (a ^0,a morala biti resnično ®rodna tako, da ne bi bila omejena šolsko poslopje, ampak, da bi mogla uspešno sodelovati na društvenem in državnem življenju. Ona bi morala biti bogata ne samo ca bogate, ampak bogata in dostopna tudi za revne. Ona bi morila biti bogata in ugledna tudi v svojih činiteijih, tako, da ne bi bili sužnji, kakor so sužnji starši njihovih učencev. Če je cerkev zastarela in zaostala po svojih naukih, vendar bi moral učitelj kot duhovnik realne kulture šolo spremeniti v živo cerkev, v novo bratstvo in novo krščanstvo. Ali kaj ko ni tako. Kaj ko naši državniki ne uvidevajo, da država propada, da sc zločinstvo le množi zaradi tega, ker država sama ni še Iskala tesne zveze z individuom (posameznikom) ker še ni iskala odseva In odmeva v duši posameznike, — ker še sama ni našle začetne točke in svojega bistva. In kje bi vse to mogla najti, če ne v duši staršev, ki ji rodijo to bistvo in ki tudi sami tvorijo to bistvo, familija, rodbina, to je dobra ali slaba majhna država, in iz samih takih državic je sestavljena država. Ker naši poklicni državotvorci to «e uvidevajo, — saj tudi takih nazorov niso podedovali, — ampak le nazore imperijalizma in teorijo nesramnega kapitalizma, le zato jim zmerom še zadostujejo zakoni, naredbe, globe, ječe in vešala aii orožje. Oni niti ne morejo misliti na bistveno reorganizacijo državnega življenja. Soc jalno nasprotje jim je dogma revščiua nekaj samoumevnega. Versko življenie prenešeno v politično življenje je njih srca dalo oka-meneti kakor to okameneia srca rimskih duhovnikov. In kakor ti pusto zidovje in prazni kinč više cenijo, tako tudi naši državotvorci ne cenijo živo bistvo države. Toda trepetajo pred njim. in vendar ne bi bilo treba velikanskega po'icajnega aparata, ne bi bilo treba toliko jetnišnic, ne bi bilo treba toliko ve šal, — ne bi bilo treba tudi toliko bede in krivice, ako bi se država pojmovala po svojem bistvu in bi se to bistvo upravljalo skupno s svojim roditeljem, ako bi država hotela prevzeti nalogo cerkve, namreč sistematično oskrbo dece, in sicer kot začetno točko sistematične uprave vseh državljanov. Živa evidenca svojega naraščaja bi sedanjo zastarelo državo pretvorila v resnično državo kot realno cerkev realnega krščanstva. Živa evidenca vseh državljanov bi že v otroški dobi pomenila kulturno državo, — a zajedno tudi razumno Kapitalistično državo, kaiti ohranila bi neizmerno mnogo delavnih in duševnih sil za kap tal. Taka živa evidenca, zvezana z sistematično oskrbo dece pa bi razbremenilo tudi človeštvo mnogo mnogo prokletstva in zločinstva. Sinkon Volile! — evnuhi. V c-en nekUaJ bil sem 'leioU. Bveta bila mi beseda, da je bog pastir nebeški mi pa »mo njegova Sred«. fca). v pebešVega pnstlrm več verjeli mi ni možno. Da ljudje pa res so Čreda to verujem te pobožno. Da Slovenci pač so čreda je dokazat prav zdaj možno. Ne vem, zakaj me toliko Ijndi vpraša za moje politično mnenje, saj nisem niti minister, niti poslanec --ne niti ljubljanski občinski svetnik. Kdor pa »Unijo« bere; ta pa itak ve, kakšnega mnenja da sem. Tudi viakdor ve, h kateri stranki zahajam. Tn vendar to večno poiz.vedova-nje! Da celo od takih, Id z menoj v isti klub z-ahajajlo. Čim dalj to vprašanje premotri-vam, tem bolj se mi zagnjusi politično življenje mojega naroda. Da, sprijen je. Kakor v verskem življenju, prevlada tudi v državnem življenju — hinavščina, laž In neiskrenost. AL zakaj?! Jaz trdim pač le zaradi tega, ker našemu narodu prvič manjka vera v svoje voditelje, drugič lastno prepričanje, lastno svobodno mišljenje. Vse na Slovencu je beletristika. Da mu manjlka vera, bi bilo umevno, kajti njegovi voditelji »o aL politični diletanti in kreatore — ali koruptoi elementi, ki hodijo iz-glajena pota imperijalizma in se nočejo uživeti v celo novo politično in gospodarsko situacijo. Oni se upirajo vsaki bistveni reformi in reorganizaciji države, čeprav jo gospodarski! položaj nujno zahteva. Naivno črpajo iz predvojnih knjig iti razmer predvojne teorije. Ali so ti voditelji oelo koruptoi elementi, ki se zvijačno protivijo vsaki ureditvi države da morejo tem bolj v kalnem ribariti. Vsak zakon, vsaka naredba nudil jim dobičkanos-ne prilike. Nikjer se torej tudi narod in državna ideja toli zlorablja kakor pri nas. Ali, da taki elementi prodrejo, kdo je temu kriv kakor politična lenoba. Vino, baba in petje, to so ele-mentii našega političnega življenja. Mi ne gledamo v sedanjost, tem manj v bodočnost, zatorej tudi niti ne maramo evolucijo. Premalo in preveč se v državnih problemih piše, da bi hoteli vse to zasledovati in proučiti. Vse to upliva na nas tako, da ne moremo misliti na možnost, da bi kdo mogel zasledovati kak političen cilj, in da bi si kdo mogel načrtati lastni program. Mi smo taki lahkožlvci da ne moremo tudi verjeti politični zvestobi, samoumestno, ker «e sami pri nobenem političnem problemu dalj časa zamudimo. Saj pri nas tudi nobene politične šole in vzgoje do političnega življenja. Ali je to namenoma ali le slučaj? Jaz mislim, da le slučaj, inače bi pač morali vse naše politiknše Šteti k — lopovom. Ovce smo, katere volkovi obkrožijo in ki vsled tega nemirno ki bedasto od enega pastirja do drugega tekamo. Mi dvomimo o zvestobi drugih, ker si sami nismo zvesti naše zvestobe in ker iz lastne nezmožnosti vsako zvestobo smatramo kot nemogočo. Če hočemo naše politično življenje pravilno zazna čili, moramo ga imenovati le duševno eunuštvo, prav tisto eunuštvo, kakor ea udeistvuje-mo v vemkem življenju. Hokus pokus mora nas navduševati. Toda faz. nočem iti Ista pota. Z vztrajnostjo, s katero verujem na razvoj človečanstva in božanstva, z isto vztrajnostjo hočem tudi sam delati med mojim narodom ali v okviru katerega si bo izvolila moin zdrava pamet, ne pa kaki politični prežvekovalci. Če drugi hočeio biti ovce, jaz to nočem biti, pa tudi ne pastir, ampak človek 7n človeštvo. S to ideolofdio grem jaz volit, druee naj vodil bič pastirja ali pogled hipnotizerjev. Demokrat. Internacijonala. Med svetovno vojno je na tajni inidtaj nemške vlade bila sklicana socialistična konferenca v Stockholm. Nemčija bi takrat pač rada videla, da se po celil Evropi razvne delavski upor zoper vojno, kajti boji okoli trdnjave Verdun in zgubljena bitka na Mami so ji že bili prekrižali njen -vojni načrt. Ententa ni imela povoda taki konferenci so protiviti, ker je bila *iguma previdnosti svojih socijali-sticnih voditeljev. Pač vsi narodi ao uvideli, da je nemški socijklizem obvladan od nemškega imperijalizma in da je intemacionalizem bil le izvesek za nemško ekspanzivno silo. Lasalle ni slučajno svojo »Arbeitef-battaillone« ponudil najprej nemški vladi, a ker tačasna vlada še ni razumela narodno - gospodarski pomen organiziranega delavstva, ga je odbila in je počel potem zasebno organizacijo. Konferenca v Stockholmu se ni obnesla, ostalo je, kakor je to dov-tipno označil Pierre Ramus — pri jedilni karti. Socijalistični voditelji prav dobro vedo, da nimajo za seboj delavstva, saj ga slučajno tudi ne marajo. Oni nimajo tudi sredstev izvršiti sklepe kake intemacijonale a vendar pridno tako sklepajb. Saj to nese. Toda po svetovni vojni pride še nekaj drugega v poštev. Internacijonala je razcepljena po interesnih sferah, predobro je zarisana črta med nemškim in zapadnim socijalizmom. Svetovna vojna je namreč razkazala.. da je nemški imporijalizem in kapitalizem hujlši sovražnik od vseh drugih. Vzbudilo je to nekaj narodne zavesti posebno pri francoskih in angleških socijalistih. Nemški vpliv je mogel ostati le Se pri Slovanih, ki so nekako odvisni še od vodilne sile. Ako bi slovanski socijalizei» imel sposobnih voditeljev, bi se paf davno oprostil nemške socijalustične nadvlade. Temu poniževalnemu položaju donaša tudi narodna zmes In židovstvo, ki ruje v vseh slovanskih državah in se tu bori za edino mu preostalo domeno suverenega kapitalizma. Kafj je namreč ruski komunizem? Pač nič drugega, kakor oblika državnega kapitalizma, ki se jte zatekel zopet k realnosti in se s tem razbremeni iluzornih vrednostma Napaka leži le v tem,, da se ruski komunizem obenem poslužuje razlastitvijo in da proglaša tudi zemljo kot državno last. Toda ta napaka je bila namenjena, kajti ona naj omogoči trdno pozicijo židovskega naroda v Rusiji. Ruskemu kapitalizmu je komunizem: le všeč, kajti otresel se i« s tem svojih domačih in tujih gospodarjev,, tako je revolucijo mogel porabiti za novo konsolidacijo in nove fuzije, fuzije, ki mu omogočajo nadvlado v Aziji. Da jb revolucija razpršila pleme-nitaško druhal in dala zemjlo svojemu naravnemu posestniku., zaznači ruski kapitalizem kot naroden, in mu mora zasigurati svoj obstanek. V resnici bi komunizem mogel tudi našemu kapitalizmu biti všeč., kaj nebrzdan in nesramen kapitalizem, more vsako revolucijo porabiti v svoje namene. Ovira leži le v tem, da je naša država še nova. da je premajhna in tretjič, da niti ni povoda za komunizem ozilroma revolucijo. S pametno agrarno reformo se dajo razbremeniti mesta in dežela od proletarijata. Država — je obsežna dovolj za notranjo kolonizacijo. — Tudi industrija se more zadovoljiti z notranjim trgom. Treba je le, da se državniki otresejo predvojnih teorij in metod, in domači kapital udinijö državi mirnim toda doslednim potom. Državna kapitalna konkurenca bi pač kmalu domači kapital pritegnila zopet k trajnemu poslovanju. Nekaj narodno - gospodarske kulture in narodne zavesti bi hitro reduciralo naše obveznosti na zunaj. Ako bi naše narodno življenje rlobilo smer v državni kapitalizem, bi se razvilo tudi gospodarstvo s člo veško silo. Le zasebni kapitalizem zlorablja delaven narod. Kapitalizem, v legitimni -osesti države bi pač znači l celo nekak kartel z narodom. On bi mu zadgural medsebojnost, — ki bi odgovarjala tudi še potenciranemu kapitalu. — Sorejemljivost za kapital niti ni načeta, tem manj da bi bila izčrpana. Pokažimo kapitalizmu narodna po ta, potem ne bo treba nobene inter-naeijonalc, kajti kapitalizem ima v sebi razvojne sile, dovolj, da sprejme tudi razvojna sredstva. Internaci-jenala - - ki se pa ne ozira na naroden razvoji, in ki bi mogla ugajati le tujim elementom In tujemu narodu, da se otrese svojih obveznosti, — talca iniernacijonala pač ni internacijo naht in taki komunizem more le biti izvesek za lopovstvo. Prav kot revolucijoiiar pa svarim pred intemacijoTialo, ki jo propagira narod, ki niti s 7 odstotki udeležen na produktivnem delu, ki rovari in ropati po t-fjiom svetu. Le olidamost z. narodom nas moro rešiti. V. V.: Položaj delavca ob sklepu delovne pogodbe. Ugotoviti hočem položaj delavca ob sklepu delovne pogodbe v čašu, ko so ni bilo opažali vpliva eoeijalnih reform. Delavec je bil večinoma brez posesti. S tem pa nočem trditi, da ni posedoval ničesar. Lahko je razpolagal z raznimi porabijlvimi in rabljivimi predmeti, celo prihranke jp morda imel. Vzlic temu ie moral iskati podjetnika, kateri si je potom mezdne pogodbe zaaigural njegovo delovno moč. Celo tedaj,, če je posedoval premoženje to ob vedno ožjih izgiedlih, ki jih prepušča moderni razvoj malim obrtnim obratom, ni ni zadostovalo, da bi si ustvaril lastno podjetje ali pa živel kot rent-nar od obresti. Tako je bila cela eksistenca delavca odvisna od pogodbe in od okoliščin, ki so jo spremljale. Važnosti, katero ima delovna pogodba , za številne in vedno -rastoče kroge prebivalstva,, pa ni odgovarjala njena civilno pravna ureditev. V središču meščanskega prava je bilo varstvo lastnine predmetov, medtem ko najvažnejša last delavca, njegova delovna sila, ni bila pravno urejena, vsaj tako ne, da bi to odgovarjalo modernim zahtevam. Francosko civilno pravo, ki ga je sprejelo toliko romanskih držav, je posvetilo delovni pogodbi 3 paragrafe izmed 2281. Prvi osnutek avstrijskega meščanskega prava ji je posvetil 8 paragrafov. Se vedno so privatno pravni nazori o delovni pogodbi odgovarjali rimski locatio conductio operarum. Ker je pri Rimljanih obstojalo suženjstvo in se je zlasti v bogatejših hišah opravljalo vse delo s pomočjo sužnjev se je vsled tega pripetilo le malokdaj, da je bil. najet osebno prost človek. Vsekakor ti ljudje niso uživali družabnega, spoštovanja, ker so se a sklepom delovne pogodbe podali v nekako sužnjem podobno razmerje, v ministerium, in se zavezali, da opravijo dejanja (operae illiberales), katerih ni smel vršiti osebno prost. Izrazi za najetje so bili tudi enaki brez ozira na to, če se je govorilo o osebno prostih, sužnjih ali o predmetih. Ker so so umaknili predsodki razvijajočega se prava o delovnem razmerju, ko so se delavska udruženja, merkantilični reglementi in fevdalna poslušnost umaknili ter je v XIX. stoletju zavladala gospodarska prostost, je imelo obrtno delavstvo z ozirom na delovno pogodbo v začetku one slabe temeljle, katere ji je nudilo rimsko civilno pravo. Delovno razmerje je bilo samo obligacija, delavec pa delodajalcu pravno popolnoma enakovreden kon-trahent. Od drugega kakor pogodbeno določenega razmerja se ni več moglo govoriti. Na dragi strani pa • delavec s pravnim izenačenjem pri sklepanju delovne pogodbe še doleo ni dobil ono faktične prostosti, katero uživa delodajalec. Če priznavamo, da je le tedaj mogoče govoriti o enaki prostosti, «ko laliko vsak izmed kontra-hentov odkloni pogoje drugega, brez da bi občutil neprijetne posledice, tedaj moramo trditi, da o dejstveni prostosti ni mogoče govoriti. Upravičeno se trdi, da ima že v prometu prodajalec napram kupcu prednost in da se prvi nahaja v neki odvisnosti. Prodajalec je namreč listi, ki mora iskati kupca z vsemi sredstvi reklame, k ulance itd. Neposestni delavec laliko udej-stvi svojo delovno silo le tedaj, če se vdinja delodajalcu, ki mu da na razpolago vsa v teku delovnega procesa potrebna produkcijska sredstva. Ako se delovna pogodba ne sklene, tedaj delavec v splošnem ni v stanu, da bi se z lastno močjo preživel. -~ Preide v oskrbo ubožnih (ubožnico) in je izpostavljen vsem njenim nečastnim posledicam. Delodajalec lahko uporablja kapital in rente za krit- je vsakdanjih življenjskih izdatkov, ali pa pri zmanjšanem obratovanju, brez pomožnih moči, dela sam. Delavec se je nahajal vedno v položaju fali ta, ki se je moral prodati za vsako ceno in katerega razprodaja je postala nekaj vsakdanjega. Slabo stališče delavca pa je poslabšalo še mnogo drugih momentov. Medtem, ko je blago in koristna izraba neko delovanje, ki jie ločeno od osebnosti prodajalca, je delo efekt osebnosti in kot tak neločljiv od delavca. Kdor posojuje kapital, daje zemljo ali stanovanje v najem, prodaja blago itd., ta ima dobiček, ki vpliva na njegov gospodarski položaj. Njegova osebnost pa ostane popolnoma nevezana, prosta. Drugače pri delavcu. Podjetnik, ki si je potom delovne pogodbe zasigural razpolago z delovno močjo, si je obenem zasigural gospodovalni vpliv na osebnost delavca samega. S tem, da mu naloži gotovo delo, določi, v kakih razmerah z ozirom na temperaturo, zrak, nevarnost in delavce-tovariše se nahaja osebnost delavca. Čim slabše je bilo stališče delavca ob sklepu delovne pogodbe, tem težje si je zavaroval interese. Tako se govori v starejših delavnih redih le o pravicah delodajalca in o dolžnostih delojemalca. Drugo blago kakor delo se ne producira nikdar radi njega samega, ampak le z ozirom na potrebo. Delovna sila pa se razvija s človekom samim, ki stopi v svet brez ozira na potrebo in tržne razmere. Pade na primer cena blagu pori ceno, ki jo določi proces izdelovanja^ potem je še vedno možno, da se potom raz memo znižane produkcije regulirajo cene. Kaj pa hoče storiti delavec,, če se njegovo delo manj išče in mezde padajo? Da dvigne dohodke na nivo življenjske potrebe, dela le toliko več: skozi več ur, če to dopušča fizična moč, mogoče še pridnejše in intenzivnejše. Ravno vsled tega postane razmerje med ponudbo in potrebo še kritičnejše in končno uniči delavca prirastek dela na eni ter zmanjšanje zaslužka na drugi strani, prodno se doseže po tej poti zmanjšanje ponudbe delovnih moči. Medtem ko pravo in morala današnjega časa prizna delavca kot človeka ni smoter samega sebe, ga podredi gospodarski red delodajalcu Vendar ni nobenih garancij, da bo podjetnik zahteval vedno toliko dela, kolikor je ponudb, ali bo nudil pogoje, ki zasigurajo delavcu človeško eksistenco. Mnogokrat so tehnične iznajdbe, gospodarske krize, pre-ustrojitev malih in manjših, manj produktivnih, obratov v veleobrate izključile cele množice delavcev ih jih potisnile v bedo. Vodilna in temeljna misel oskrbe revežev je pa ta, da imaj delavoljni in delazmožni Podlistek. R. S. Strah v gozdu. Tik nad robom strmega prepada, oziroma globoke zareze, nekako tesni, ki jo je napravila v teku tisoč in tisoč let mala rečica, prihajajoča izpod Kamniških planin, sameva majhna, prijazna vasica Hudo do. Na nasprotni strani se dvigajo ponosno stavbe staroslavnega mesta na mogočni sivi skali. Prav na tem mestu nudi sicer lično mestece neprijetno in mučno sliko, v kolikor ne zakriva njegovemu poviedu mnogoletne umazanosti zelenje, ki se dviga vedno mogočnejše in više iz prijaznega dola pod skalami. Hiše, ki jih ni niti dvajset v celi vasi, so večinoma zidane; nekatere pa so tudi lesene, vse pa so zavite v bogato sadno drevje. Za vasico kraljujejo lepi, zeleni travniki, za njimi pa se razprostira obširno hudoselsko polje. Malo pred koncem vasi stoli tik ob cesti velika, napol zidana, na pol lesena hiša z večimi gospodarskimi poslopji. Previ več kot peddesetinii leti jle gospodaril pri .Turju — tako se jo reklo pri hiši — razumen in priden gospodar. Žena mu je sicer zgodaj umrla, ali drugič se vendar ni maral ženiti, ker ni hotel zavreči svojih dveh otrok, kakor je večkrat sam pripovedoval. Delal je od zore do mraka in z umnim gospodarstvom je dosegel, da je bila njegova kmetija kmalu ena najboljših v vasi. — Svoja otroka je ljubil nad vse. Kadar je bil posebno dobre volje, je kaj rad pripovedoval o doživljajih iz isvojie mladosti. Seveda je pri tem povedal eno in isto stvar bog v e kolikokrat, ali otroka sta ga vedno z nova rada poslušala. Posebno deklica ki je bila za eno leto starejša od bratca, bi ga bila poslušala kar naprej in je znala porabiti vsako priliko, ki se ji je zdela ugodna. Bil je božični večer. Debel sneg je pokrival zemljo. Zunaj je bilo silno mraz, v hiši pri .Turju pa ie bilo tako prijetno toplo. Otroka sta sedela pri peči in čakala na očeta. Vedela sta, da bosta danes smele ostati dalj časa pokonci in upala da jima bo dobri oče zopet kaj lepega pripovedoval. In nista se motila. Ko je dovršil svoje delo, je prisedel k njima in jima začel pripovedovati. Vrstila se je »povest za povestjo«, eni pravljici je sledila draga in že se je bližala ura, ko bo treba iti k polnočnici. Že Je hotel vstati, pa ga je deklica prijela za roko in prosila: Oče sedaj pa še tisto, samo še ti- sto, kako vas je strašilo v Hudosel-ski gmajni! ; Naj bol Sicer je bilo to že davno, davno, da se mi že skoro ne zdi več res, in tudi pripovedoval sem vama pa povem še enkrat. Poslušajta torej: Hudoselskl fantje smo ee dogovorili, da gremo prvo soboto zvečer v Korobačevo na vas. Vesta, IO robačevo je tretja vas od tu, precej daleč doli za Savo. Gostilničar na Korobačevem, h kateremu smo večkrat zahajali in ki nas je imel rad, ker smo mu dali dosti izkupiti nas je povabil na strd eno žganje. ‘ Strd bom dal jaz, je rekel, »žganje boste pa plačali vi —- pa bo dovolj dobre pijačo in zabave!« Bil sem fant od fare, »bal ^se nisem ne hudič« ne biriča in strahu sploh nisem poznal, zato so mi vaški fantje radi priznavali nekako prednost pred drugimi, dasi telesno nikakor nisem bil najmočnejši med njimi. Tisti večer so fantje odhajali precej zgodaj. (Mašili so se mimogrede pri meni, ker pa še nisem bil prost, so jo mahnili kar sami naprej jaz pa sem jim ob ljubil, da pridem pozneje za njimi. Pozno je že bilo, ko sem jo ubral čez polje in naprej skozi samotne gozdove proti Korobačevemu. Hitro sem stopal in naenkrat sem se nahajal sredi Hudoselske gmajne. Bil sem sam. čisto sam. Grobna tišina me je elementi dovolj priložnosti za zaslužek. To se je le prelahko udal delavec, ki je bil brez dela, raznim strastem;'•postal je celo kriminalen ali pa se telesno in duševno popolnoma izčrpal. Pomanjkanje dela (brezdelavnost) pa samo za prizadete velika nesreča; mnogoštevilna armada brezdelavnih izvaja vsled nujne in neobhodno potrebne delovne ponudbo nevaren pritisk na one, ki so še zaposleni. (Dalje prih.) Antisemitizem. V zadnjem času čitamo vedno več o izgredih in demonstracijah zoper židovske sodržavljane. Tako je bilo v Rumuniji, zdaj zopet v Beču,: Tudi v Zagrebu se opaža gibanje zoper ta narod ki se v politično in gospodarsko življenje ujeda kakor mrčes v zdravo drevo. Ne vem, je li ima vlada dovolj pregleda o priseljevanju tujih Židov v našo državo. Sicer pa najboljši aparat ne zadostuje, da bi mogel preprečiti te neljube goste. Zadnje bančne in carinske afere kažejo dovolj, kako predrzen je ta narod postni v naši državi. On zastruplja s svojo podkupljivo silo naše uradništvo do najvišjih fukcijo-narjev. Vsak dan slišimo nove viski o premoči tega naroda. Dejstvo, da je ta narod komaj z 7 odstotki udeležen na produktivnem delu, da pa svoj kapital tudi odklanja konsolidaciji industrije, in si večinoma lasti naravne in industrijske vrednote,, da jih zopet vrže v promet in špekulacijo, to bi moralo našo vlado opozoriti na opasnost in škodljivost tega naroda za naše narodno gospodarstvo. Židovski narod je tudi zahrbtni propagator prevratnih idej, — treba bode torej natančne perlustracije vseh priseljencev in obenem revizija domovinskih listov. Inozemstvo. Nemška solidarnost. Odpor zoper zasedbo Porarja od strani Fracozov se je izrazil tudi na Švicarski meji. Tam so avstrijski že-iežničarji zadrževali prevoz čeških rudarjev na Francosko. Energičnemu nastopu češke vlade se je posrečilo, da je avstrijska vlada razna društva naprosila za posredovanje oziroma pomirjenje obmejnega ljudstva. Dotičnim vlakom je bila pridana vojaška asistenca — in obenem so odpotovali na avstrijsko-švicarsko mejo parlamentarci vseh večjih strank in sicer socijalnih demokratov, krščanskih socijalcev in vele-nemcev, da sodelujejo na pomiritvi obdajala, slišati je bilo le odmev mojih korakov in pa zamolklo ječa-njfe dreves. Tako sem se približi ogromni lipi, ki je bila največje drevo vsega obširnega gozda. Ljudje so pripovedovali, da pri tej lipi rado straši. Spomnil sem se teh govoric in tudi na to, da so mi moj ranjki oče pravili kako so nekoč « svojim sosedom kopali zaklad pod to lipo, da pa ga jima je hudobec prikril. —-Dospela da sta po večurnem delu v globini enega metra do železnega lonca, ki pa jje bil prazen. V tem je udarila ura polnoči — in morala sta oditi brez uspeha. Na vse to sem sa torej spomnil ko isem se bližal lipi-Strahu seveda nisem poznal, vendai' mi je bilo nekam tesno pri srcu. —• Kar naenkrat pa zaslišim čudne glasove. Prihajali so naravnost od lipa sem. Na vrhu drevesa je istal kozel, ne vem, kakšen kozel in vekal, tal«’ čudno vekal. Šlo mi je kar skozi ušesa in mozeg. Rad bi bil pogledal proti vrhu, odkoder je prihajal glas' pa si skoro nisem upal. Šel sem mR' no naprej in si mislil: Nai veka, čf hoče, kaj me briga! Ko isem šel mi' mo lipe., je kozel tako zavpil, da sem mislil, da hoče skočiti name. -"j Tudi to mi ni vzelo poguma. Spomni’ sem se na strd eno žgan je in na svoje tovariše pa sem jo ubiral po ten’" nem gozdu naprej. Dolgo me je ^ somišljenikov, da ne nastanejo iz nemirov mednarodne težkoče. Kako nedosledno Je bilo časopisje naših socijalistov v tem vprašanju, le znano. Zasedba Porurja vendar nima nobene zveze z delavskim gibanjem. Francoska vlada Je nudila nemškim delavcem še višjo mezdo in Je skrbela tudi za dobro aprovizacijo. Öe se Je nemško delavstvo izjavilo kot solidarno z nemškim kapitalizmom, ki se nikakor noče prilagoditi situaciji premaganega, potem je to pač stvar nemškega nacijonalizma ne pa problem socijalizma. Da ae naše socijaliatične butioe postavljajo na tako stališče, je dokaz dovolj, da so le prežvekovalci. Bilo bi pač samoumestno, da premišljujejo gospodarski položaj onih trpinov, kojim je nemška vojska sistematično uničila vse premoženje. ÄU8UA. Pred kratkim smo poročal, da se je v južni! Rusiji 5000 italijanskih družin naselilo. Bili so to od fašistov preganjeni komuisti. To pač ne bi bilo mogoče, če bi tudi laško časopisje tako zlobno pisalo kakor naše. Da se notranje življenje v boljše-viški Rusiji vendar bolj razvija, je razvideti tildi iz francoskega časopisja in iiz dejstva, da se francoski kapitalisti in finančniki zelo trudijo, da bi se vzpostavili prejšnji stikii z Rusijo. Da se je tudi rusko poljedeljstvo in industrija zopet oživila, je bilo vir deti na vzorčnem sejmu v Kijevu. Bilo je tam izstavljeno vino iz Krima, žito iz raznih pokrajin, posebno pa industrija. Zastopane so bile tovarne za poljedeljske stroje, usnje, izdelavo platna in drugih pletenin itd. Blago je bilo jako dobro in le nekoliko dražje kaor poljsko. Želeti bi bilo, da Rusija zopet izvaža, potem bi pač tudi naši vele-agrarci popustili od visokih cen za žito in živino. Ali prav to bode, kar naša gospoda ne želi, zato pa ima interes na tem, da obrekuje z boljševizmom celo Rusijo. Sicer se pa to prav lahko že v kratkem zgodi, da bo Rusija zopet redno izvaževala, ako-ravno naši časniki zopet vedo pisati o lakoti v Rusiji, med tem ko o neznosni draginji doma pač tudi pišejo — ali jo ne morejo pripisati komunizmu. Angleški prestolunaslednik In sveti zakon. Povod- m nedavne zmo- e ‘*rg!eškega vojvode jorka, ki je bil sva tovski kum pri našem kralju Aleksandru, le začela angleška javnost mnogo a jo tam v daljavi nekje zaorilo dan — in o orožnikih ni bilo ne sluha ne duha. Šel sem zopet naprej; iznad vrhov dreves se je začela razlivati medla jutranja svetloba v gozdno temino. Ko sem šel mimo velike lipe, jo bilo že precej «votlo in, kozla sedaj ni bilo videti, ne slišati. Srečno sem prišel domov. Ostali hudoselski fantje so jo pa po steno izkupili. Kes so zvonili pri sv. Uršuli; ko pa so se vriskajoč in prepevajoč vračali skozi tujo vas proti domu, so jih napadli fantje dotične vasi. Nastal je pretep in trije moji prijatelji so obležali s težkimi ranami ob poti. Šele drugi dan so prišli ponje z vozrni in jih prepeljali v bolnico. Tako je bilo torej tisto noč, ko me je v Hudoselski gmajni strašilo. Nikdar me ni bilo strah ne . prej ne pozneje — tiste čudne noči pa ne bom nikoli pozabil...« Otroka sta se stiskala drug k drugemu. ker ju je bilo strah; ko pa je oče nehal pripovedovati in se začel napravljati za k polunočnici, sta zlezla kar za peč, kjer sta kmalu sladko zaspala. znjeua. Zmernost in miroljubnost naše vlade je venuar premagil« bakarsko zvijačnost. Grga TuŠkan umrl. V Sisku je v visoki starosti 76 let umri dr. Orna TuŠkan, starosta hrvatskih bojevnikov za narodne pravice in jugoslovansko ujedinjenje ter odličen član demokratske stranke. Ko je bi! še v čvrstih moških letih, je kot narodni zastopnik v hrvatskim saboru ostro stopal na prste takratnim madžarskim oholežem. ki so vladali v Zagrebu. Enkiat ga je madžarski ban Hedervary dal z orožniki vreči Iz sejne dvorane. Pa Tuškana vseeno niso ugnali. Nekoč je odločno vzkliknil: »Jaz bi še danes äe! s puško na DunajI« Slava njegovemu sponi nul V Trbovljah se je rudar Mutin Simončič navžil alkohola in začel doma po svoji stari navadi razgrajati Motel sc je lothi tud’ svo e žene, toda ona se mu je uprla s kuhinjskim nožem. Ko jo je hotel udariti, mu je ona v silobranu porinila nož med rebra, in glej! Možakar se je takoj iztreznil in se povrhu še zahvalil svoji b« Ijš' polovici, d* mu je izpustil» rfekol'ko razgrete krvi. Za zimo se je hotel preskrbeli. Zagrebška policija je nedavno aretira dvajsetletnega mladeniča, ki je kar na en mah v nesti gostilni pobral štiri dobre zimske suknje. Ko so ga zašliševali, kako se je drzn'1 polastiti tako obsežnega plena kar z eno muho, je mladi uzmovič razloži: «Stvar ;e taka, da bo šele zdaj na snomlad vedno hujša zima. Dve suknji bi rabil za obiačenje: eno bi nosil ob nedeljah, eno ob delavnikih. Dve pa bi imel namesto odeje, ker se moram ponoči potikati okrog, da si- kjerkoli na suhem najdem prenočišča.« — Zagrebška policija je uvaževala vse to in je uz-moviču ustregla tako-ie: z»pr!a ga je za dva meseca, da se mu ne bo treba okoli potikati in tudi ne zmrzovati. Ko pa bo izpuš.en iz zapora, bo že getovo prišla zelena pomlad .... V Črnomlju namerava neki židovski konzorcij ustanoviti novo lekarno. Še tega sc nam manjxa. Kakor vidimo, bo kmalu vsa Bela Krajina polna raznih »jajtelesov.« Dumačini, čuvajte vsako ped zemlje pred njimi! Iz Rejhenburga nam poročajo: Dne 29. januarja je v čakalnici na kolo dvoru neznan tat ukrade! košaro pletenin, last trgovca Antona Kocuvana iz Celja. Orožnika Rudolf Zabukovec in Martin Medvešek sta tatu izsledila v gostilni Tomažič na Vidmu v osebi Matevža Pečnika. Svojo poržtvovalnost sta pokazala s tem, da sta tatu, ki jima je ob eni ponoči ušel skozi okno navedene gostilne, kljub temi in smrtni nevarnosti zasledovala nad pol ure po gosto ;.araščenem savskem obrežju in g& končno zasačila v nekem grm vju t nabitim samokresom v roki. 'Tatu sta aretirala in izročila sodišču Pri na-daljnem iskanju sta našla tudi precej ukradenega blaga, s čemer je oškodovani trgovec vsaj nekoliko krit. Pečnik je zelo nevaren tat. Zločin odkrit po dvanajstih letih. Pred dvanajstimi leti je v Sremu neki seijak umoril svojo ženo, jo razsekal na drobne kose, katere je nato zakopa! ns dvorišču. Po storjenem zloč nu se mu je posrečil s ponarejenim potnim listom pobegniti v S'bjo, kjer se je izdaja! pod imenom Lazar Nikolič ter si s pridnostjo kmelu pridobil premoženje in si kupil lepo posestvo Po prevratu je v mišljenju, da je njegov krvavi čin že izročen pozabljenju, sklenil po-vrn ti se v svoj domači kraj. In te dni jo je resnično primahal nazaj. Toda sosedje so ga takoj spoznali in nazna nili sodišču. Samozvanega Nikoliča so že zaprli in bo v kratkem opravičeval svoj krvavi spomin. Nehote ustrelil mater. V Babini gredi na Mi‘v:>,tskem se je dvajsetletni Josip Lešič, edini sin in ljubljenec svoje osivele vdovele matere, v ranem Jutru odpravljal na lov. Vstal je pred zoro, ko je mati še ležala v postelji, ter pri luči ogledoval in basal puško. Naenkrat se puška izproži, svetilka ugasne in začuje se bolesten krik matere. V zmedenosti Josip ne ve kaj početi, končno pa le prižge svetilko in zagleda strašen prizor: na postelji leži mati v mlaki krvi. Ves naboj ji je razsekal prsa in trebuh. Josip se je obu- pan takoj odpravil k sodišču in izjavil s «Nisem kl cal nesreče, a je prišla sama.« V Jirčjl dolin! se je kmečki sin Vinko Burnik podal v mlin po moko. Spotoma-pa si je hotel ogledati neko ž-igo. Ko se je žagi preveč približal, mu je priletel kos deske v glavo in mu izbil ievo oko. Zamorski zločin. V Ruševu v Slavonci so doslej neznani zločinci, najori gozdni tatovi, ujeli velepose «niškega logarja Petra Ognjenov;ča Napravili so grmado in ga toliko časa pekli na ognju, da je mož v groznih mukah izdihrii. Orožmštvo voui skrbno preiskavo, da čim prej istakne podivjane zločince. ' V Grosupljem se je France Lužar nedavno p ročd z vduvo In posestnico Franjo Zaviršek, ki ima iz prvega zakona pet že odraslih otrok. Lužar pa je na vsak način hotel, da bi se posestvo prep:salo r a njega in je zaradi t*ga ime! opravka uidi pri ljubljanski sodniji. Ko pa se je nil domov, je našel vrata zaklenjena. Pnčti je razbijati, nakar sta ženina dva sina prijela, svojega očima in ga z udaro težko poškodovali na glavi in telesu. Krvava gostitev. V novosadski okolci je premožni kmet Matko Tr.vič povabil na večeijo nekoliko svojih prijateljev. Izpocetka so se prav dobro zabavili, Kmalu pa so se za čili prepirati, najbrž zaradi politike. Trivčeva žena je pijane goste začeia izganjati iz hiše; to pa je Triviča tako razjezilo, da je pograbil puško in hotel ženo ustreliti. Gostje so mu branili, a Trivič je vseeno sprožil in zadei enega izmed prijateljev, nakar se je družba hipoma razbežala Neki sosed pa je slišal strel in je prišel k Triviču pogledat, kaj se godi. Ko je videl gosta v krvi, je rekel Triviču, da ga bo naznanil. Trivič pa je naglo potegnil nož in zabodel še svo,ega soseda. Zadel ga je naravnost v srce. Po umoru je Trivič odšei z doma in se sam javil na sodišču. Vlom v bolniško blagajno. Ljubljanska okrajna bolniška blagajna bi v noči od petka na soboto kmalu utrpela težko izgubo. DosedaJ še neznan zlikovec je vdrl j>reko dvorišča v sobo, kjer se je nahajala težka blagajna. Imel je seseboj najmodernejše vlomilsko orodje, s katerim se je spravil na komplicirano Wertheime-rjco v trdni nadi, da pride do bogatega plena. Delo mu je šlo v resnici krasno izpod rok. Izrezal je že velik kos blagajlničnih vrat in prišel do srednjega zapalia, kjer pa se mu je vlomilsko orodje pokvarilo, nakar je moral pobegniti. V blagajni je bilo okoli pol milijona kron. Pri delu smrtno ponesrečil. V hrastniškem premogovniku je v petek smrtno ponesrečil .oženjeni rudar Hrašiui. Pii razstreljevanju v rovu ga jo presenetilo in mu jb zračni pritisk raztrgal glavo. Pokojnik je svoje tovariše še pravočasno opozoril na nevarnost in jim tako rešil življenje, dočirn sebe ni mogel več rešiti. Pokopali so ga v nedeljo ob veliki udeležbi delavstva. Hrašan je bil pri svojih sotrpinih zelo priljubljen in spoštovan. Neznan utopljenec. Angela Rajšek je prala v četrtek ob Gruberjevem prekopu v bližini klavnice in opazila na vodi odraslo človeško truplo, katero je voda nesla dalje proti Štopanji vasi. Ali je bilo truplo moškega ali ženskega spola, ni mogla ugotoviti. Smrtim nesreča. Marjanica Ledinek, hči rudarja iz Trbovelj Je bila s svojim 2 letnim bratom vedno sama doma ker stariši delajo v rudniku. V petek dne 2. t. m. opoldne je Marjanica pomivala posodo in si je v ta namen zavrela vode. Ko pa je hotela lonec, z vrelo vodo vliti v škaf, je na mokrih tleh nenadoma spodrsnila in padla, pri čemur je s kropom polila svojega 2 letnega bratca. Reveža so s smrtno nevarnimi opeklinami pripeljali v Ljubljansko bolnico. kjer je pa včeraj dopoldne j>o hudih mukah umrl. Stariši, pazite na otroke! širite in naročajte „Unijo“! Dopisi. Not« vas. Pri nas samoatojnežem prede že prav slaba. Kar nas Je demokratov, smo že preje delali za samostojno in ji pomagali, da je prišla do veljave. Odkar smo pa zvedeli, da se je samostojna zvezala z zemljorad-nišKo stranko (veleagrarci) pa nimamo prav nič upanja, da bi nam kmetom pomagala. Prav tako, kakor smo se svojčas oprijeli samostojne, jo danes zapuščamo. Opazujemo pa, da je ni stranke, ki bi v resnici delala ca našega kmeta. Kdo se je potegoval za nas kmete. Nihče drugi, kot demokratska stranka in zato smo tudi dolžni, da ji podamo na dan volitev svojo in sicer s tem, da volimo de-mokrate. Demokratsko pa voli Le tisti, kdor vrže svojo krogljico v peto skrinjico pri nas na Slovenskem, na Štajerskem pa v prvo. Tovariši, da se ja nihče ne premisli ih vrže kroglico v kako drugo skrinjico. Vsak tak glas je proč vržen in tudi neveljaven za demokratsko stranko. Premislite dobro. Medvode. Tudi pri nas smo imeli v nedeljo shod, toda ne shod demokratske stranke, ampak shod otrobo-vesačev. Veste, kdo je govoril. Tisti Cvajner, ki bi rad koritar postal. Seveda, da Cvajnarju nihče dosti ne veruje, ker mi prav dobro vemo, koliko ikna Cvajnarjeva oziroma Bemo-tova stranka pristašev na deželi, vsled tega jo tudi volili ne bomo. Cvajnarju sicer tudi ni šlo tako gladko, ker je poleg njega stal oberkomu-nist Fabjančič, ki mu je cel čas njegovega govora kiknal in pritrjeval. Oberkomunist je seveda mislil, da smo vsi za njega, najbrže ni vedel, da s stranko, ki je sestavljena iz samih pijancev in nagradarjev iz okrajne bolniške blagajne, sploh ne gremo. Torej kakor vidite gospodje socialisti prav dobro agitirajo za našo demokratsko stranko. Povedali so nam natančno, kaj je biti demokratičen. Priporočali so nam demokracijo kot tako ih te se bomo gospodje Cvaj-nar ji In Fabjančiči držali. Zato bomo na dan 18. marca volili demokratsko stranko, ki je zaščitnica vseh stanov. Iz 6t. Vida nad Cerknilce. Vse vprek se govori, da je kandidatura Mrškova že propadla. Oj ubogi Mr-iek, to je slabo. Republike, kakor je videti, zopet ne bo. Res uboga para, ki Ti še veruje, termantin se je tudi ie podražil. Prav nič ne bo več z Ančiliarjevo organizacijo. Ljudstvo me mara več plačevati. Kajne Mršek, pri prejšnjih volitvah je še šlo, toda to pot pa prede slaba in drugič bo Še slabše, v tretje pa KDZ sploh ne bo več. Delavstvu pa svetujemo, da se spametuje, dokler je Še čas. Vsak naj voli demokratsko stranko, ako hoče imeti res prave zastopnike v parlamentu. Čudno ravnanje z živino, določeno za plemensko zboljšanje. P>§ejo nam: V graščini Škrljevo pri St Rupertu Imajo b ka in dve kravi, katere je lastnik, nemški vseučiliSki profesor dr. Skedi dobil od kmebjske družbe — tako se govori — po znižani ceni. Ker oskrbujejo živali nune — saj obleke nosijo te ženske take in križe tudi imajo spredaj — so te živali, posebno pa bik, v zelo žal stnem stanju. Kdo ima nadzorstvo, da se dopušča tako postopanje z živino, določeno za izboljšanje plemena? Trbovlje. Kakor Je videti kranjski dekan Kobler še ni pozabil na gorje, ki smo ga utrpeli še v prejšnj Avstriji po Šušteršičev im absulotlzmom. Zopf-t je pričel s sestanki za Šušteršiča: toda naj ne misli, da smo že vse pozabili. Gospod dekan se lahko navdušuje za Šušteršiča, ker je bil celo vojao doma, a mi stradajoči pa nočemo Šušteršiča. Gospod dekan, Vi niste biäi se nikdar lačni in tudi ne tisti, pri katerem ste v torek držali shod. Sigurno je, da on Vas lahko voli a kar nas je drugih, bomo pokazali pa figo Šušteršiču in Vam gospod dekan. Najogabnejše se nam pa zdi, da prirejate sestanke pri tistih, ki sploh nimajo pojma o volitvah. Torej priredite še več takih sestankov, samo delate jih zastonj. Stražišče. Pri nas v Stražišču je masa delavcev, ki ne ve koga in kaj bi volila. Glavno besedo med delavci) imata neki Kovač po imenu Starman in Bajželjnov Peter. Ta dva ob-Ijubujeta delavcem revolucijo in avtomobile kranjskih gospodov, seveda dobe avtomobile po revoluciji. Oba omenjiena gospoda bi bilo dobro sprva povprašati, če sta pripravljena dati svoje hiše drugim na razpolago. Če hoče kdo kaj dati komu, mora pričeti sprva pri sebi. Ne vemo kako jima je mogoče obljubovati Maj-dičove avtomobile, dokler še ti niso v njihovi! lasti. A kaj, ni še vse to, kar blebetata omenjena gospoda, govorita celo o obešanju drugih. Ne vesta pa, če se jima bodo pustili. Opozarjamo pa oba ta dva gospoda, da prenehata s tako agitacijo, ker drugače se pomenimo z njima kje drugje. Taka ogabna agitacija ni niiti dovoljena. Zakaj imamo pa vendar zakone v naši državi. Tudii v Stražišču se že svita in delavci že uvidevajo, da je bil edini, ki je delal za delavca dr. Žerjav, on je pobijal draginjo in nihče drugi, zato volite na dan 18. marca vsi listo dr. Žerjava. To ja peto skrinjico. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem tovarišem tovarne Čeršak za darovano vsoto 250 Din v času moje bolezni. Še posebno se pa zahvaljujem našemu tovarišu Alojziju Ferku in našemu predsedniku Kraut-bergarju, ki sta pričela precej po moji nesreči z nabiranjem. Pozabil pa tudi še nisem tistih tovarišev, ki so ob moji nesrečll prispevali in: so jim danes še enkrat prav toplo zahvaljujem. Janez Ferk. Strokovni pregled. Ljubljana. V torek, dne 6. t. m. se je vršil v mali dvorani Kazine za-upniški sestanek stavbincev. Sestanka so se udeležili stavbinci v zelo lepem števUu, kar jei vsekakor zaznamovati kot velik napredek organizacijske misli med stavbinci. iz poročil, ki so jih podali nekateri izmed stavbincev, se je dalo konstatirati, da je ni več organizacije, ki bi se v resnici' brigala za stavbince. Večina od teh je bila dosedaj organizirana v socljaldemokratični strokovni organizaciji, par od teh pa pri narodno-so-cijalnii zvezi. Kakor se je pokazalo na sestanku, se ne strinjajo stavbin-cl več's tema dvema organizacijama. Eden izmed njih j» celo rekel, da raje, ko bi se še kedaj organiziral v eni izmed teh organizacij, preje si vzame vrv, pa se obesi. Tovariši! Torej prečitajte tale dopis dobro in potem premišljujte. Uverjeni bodite, da če zapuste organizacijo ljudje, ki so plačevali že nad 20 let eno in isto organizacijo, da tam ni vso v redu. Ni jih Unija vabila, temveč so prišli sami in se organizirani. Na sestanku se je razvila prav živahna debata. V debato sta posegla tudi tov. Zupan ib tajnik Zupanc. Nakar je bil izvoljen pripravljalni odbor za stavbin-sko stroko. Razno. Celje. Srečam pred kratkim orožnika, ki vede starega > Ven cela« v zapor. Berač je to, ne od onih, ki so silni dovolj, a nočejo delati, temveč on je onemogel pril poštenem SOJet-nem delu kot hlapec pri Kajžarju. Ali kaj na tem, postal je star in de-lanezmožen. Toda, ne da bi ga občina, v kateri je toliko let pridno služil, sprejela kot občana, moral je iti nazaj, v njemu neznan kraj. Hodil je od hiše do hiSe in prosjačil, Ali ker ni bil domačim, je bil povsod neuljud-no sprejet. Zbežal je toraj, zbežal, kakor pač starec zbežati more. Priklatil se v občino, kjer je preživel svoja mlada leta. Ali to je prepovedano, in orožnik ga zdaj vede zopet nazaj. Smilli se mu revček, ali on izpolnjuje le svojo dolžnost. Pred Mau-ričevo hišo stoji kapucin, rejen, močan človek, kmetski fant nese za njim brentač jajc, ki si jih je bra- tec H_____.... izprosil. Nekaj tednov poprej smo telega lajika videli — nosilo je tedaj za njim kmetsko dekle mast.-------Toraj — reveža-delavca se zatira, če si kruh izprosi, a drugi smejo prosjačiti, da v obilosti žive. No, to je sramotna prikazen sedanjega krščanstva in sedanje kulture. To se more vendar že končati. Velikost kraljevine Jugoslavije. Jugoslavija meri okoli 270.000 kvadratnih kilometrov ter šteje nad 13 milijonov prebivalcev. Avstrijska republika meri le 70.000 kvadratnih kilometrov, je torej štirikrat manjša od Jugoslavije. Zanimivo je, da meri Madžarska le 87.000 kvadratnih kilometrov, da je skoro trikrat manjša od Jugoslavije. Italija jie samo za 17 tisoč kvadratnih kilometrov večja od Jugoslavije, prebivalstva pa šteje 89 milijonov. Nuna In božje razodetje. Belgijski listi cbSirno poročajo o neki nuni, kateri se baje razkrivajo čudežna razodetja. Ta nuna je pred nedavn m dobila na nogah in rokah krvave praske, ki so se kmalu pretvorile v gicboke rane. Samostanski zdravnik, katerega je prednica pozvala k runi, je slučaj prijavil nekemu londonskemu vseuč I škemu profesorju, toda oba še doslej nista mogla dognati vzroka tega nenavadnega pojava. Nuno često popade taka slabost, da mora takoj v posteljo in v takem stanju se ji potem prikazujejo razne vizije, čeprav nuna nima nobene posebne izobrazbe, vč vendar na dolgo in široko opisovati svoje pogovore s svetniki in Materjo Božjo. Zadnje dni je padla v globoko spanje, h katerega je doslej še n'so mogli prebuditi. Samostanska prednica je o vsem obvestila cerkvene oblasti. Sam kardinal Mercier se je odpravil v samostan, da preišče zadevo. Vse se drži v strogi tajnosti, dokier preiskava ne bo popolnoma dovršena. Kardinal Mercier s° najbrž boji, da je skrivnostna nuna v ?,lahti z — »vodiško Johanco«. Sleparjev in sleparic se seveda nikjer na svetu ne manjka. Kako visoko skoči srna? V Čem-Šeniku je lepega dne zašla srna v sredo vasi. Ko so jo zagledali otroci, se je srna seveda preplašila in ubrala najkrajšo pot nazaj v planino. V divjem begu je na razdalji 80 metrov preskočila najprej Im 20 cm visok plot, nato škarpo, visoko dva metra, drugo škarpo, visoko dva in pol metra, in še en plot, viaok 1 in pol metra. Oviralo je ni niti to, da se j« pri vsakem skoku pogreznila v sneg, debel skoro pol metra. Kdor zna pa zna — ampak ta srna zna vsekakor še bolj skakati kakor naša valuta na curiški borzi. Če pa boljše razume svoj posel kakor klerikalci farbanjo, pa ni gotovo. Milifonarjev je bile kot gob po dežju. Iz nekega francoskega znanstvenega časopisja posnemamo, da je bila vlada ameriških Zedinjenih držav najslabša pod — Witsonovo administracijo. Vlada je n. pr. potrošila za gradnjo letal 1,051.(X>0 dolarjev, od katerih pa nii niti eno dospelo v Evropo. Za topove je izdala 1 miljar-do 191.000.000 dolarjev, in od teh je prišlo samo 133 na fronto. Vojni de-partement je imel v armadi 391.000 konj in mul na razpolago, vendar pa je naročita vlada kar 945.000 sedel, nad 1,000.000 vpreg, 2,000.000 na-gobčnih Jedilnih vreč, 2,850.000 vajeti! ter 1,637.191 krtač za snaženje konj. Za havbične vozove je dala 18 mil. 582.428 dolarjev. Wilsonova vlada je delala kot »pijan mornar?, pravi poročevalec. In tako se je tudi zgodilo, da Je prodala ob času premirja Franciji živila, obleke in avto-mobtile v vrednosti 2.000,000.000 dolarjev za borih 400,000.000 frankov in te celo — na dolge obroke. Ob premirju je bila tedaj ameriška državna blagajna prazna in še 25.000 milijonov je bilo vojnega dolga, medtem ko je bilo v Združenih državah nad 20.000 novih miliijonarjev. Redovnik in redovnica. Kazensko sodišče v Rimu je otvorilo razpravo v hrupni tožbi, katero je vložila sestra Teodora proti duhovniku Cerro-neju. Dvesto prič iz vseh družbenih slojev je sklicanih: kardinali, prelati in drugi dostojanstveniki pontifikal- nega dvora, mihistri, senatorji in poslanci, uradniki, časnikarji in redovniki. Sestra Teodora, lepa mlada ženska, zatrjuje, da Je žrtev lažnjivih zasledovani abbeja Cerroneja, ker je odbila njegove ponudbe, ko ji je dvoril v zdravniškem zavodu, katerega sta vkup vodila. Da bi se ji osvetil, je duhovni oče Cerrone objavil spodtikljivo knjižuro, polno najsramotnejših obrekovanj zoper njo. Kakor poroča »Messagero«, očita ta brošura sestri Teodorii, da Je po-hujšljivo živela v Benetkah in v Rimu ter da je bila v grešni zvezi a prelatom, ki sie n| ustrašil nobenega sredstva, da bi se odkrižal svojega tekmeca Cerroneja. Spričo ostrih ob-tožeb je sodišče sklenilo izključiti javnost od razprav. Človeške šrtve v Indiji. Boginji kužnih bolezni Durga, strašilu, ki nosi okoli vratu verigo iz samih mrtvaških glav, se še vedno doprinašajo človeške žrtve, da bii se odvrnila nesreča od hiše. Sicer se trudi angleška vlada, da bi to nečloveško početje odpravila, toda kriva vera je preveč globoko ukoreninjena, da bi se zamogla z enim zakonom odpraviti. Kdor pa enkrat žrtvuje, mora žrtvovati! vsakih sedem let, ker drugače sam zapade strašnemu srdu boginje. Sicer ni potrebno, da svojo žrtev sam zakolje; zadostuje, da pokloni kii zaklanega človeka. Bogataši navadno najamejo, kakega morilca, ki opravi zanj ta strašni posel. Ti poklicni moriilci so dobili lastno ime, orka. Grka navadno obišče svojo žrtev v spanju, ji prereže vrat in nalovi tople krvi. Da se more gospodar prepričati o pristnosti krvi, mu orka prinese tudi! vseh deset nohtov in jezik. Vsled strahu pred oblastjo orka navadno svojo žrtev hitro pokoplje. Zanimiv je sledeči dogodek, ki ga je pripovedovala neka misijonska sestra, ki je živela v Indijii 20 let. V indijsko kolibo je pričel utrujen popotnik in prosil za prenočišče. Kot delavec si je v čajnih nasadih prislužil par sto rupijev in se vračal domov, kjer je hotel mirno preživeti svoja stara leta v kolibi, ki jo bo postavil za prihranjeno vsotico. Hišni gospodar je drage volje izpolnil sveto dolžnost gostoljubnosti, je gosta nasitil in napojil, ter mu od-kazal ležišče na vzvišenem molilnem prostoru. Ostali člani družine pa so legli na gola tla v skupnem ležišču. Ker so Indijci! vajeni Ležati na trdem ležišču, ni mogel naš gost nikakor zaspati na svojem udobnem ležišču. Precej pozno v noči je splezal s svojega ležišča in se vzleknii k ostati družini! V mraku je zapazil, da je šel na njegovo ležišče najsta-rejš sin, potem pa je trdno zaspal. Pri prvem svitu zarje Je tujec vstal in »e hotel posloviti. Toda gospodarja ni bilo nikjer in najstarejšega sina tudi ne. Najbrže sta odšla na polje, kam, tega ostati niso vedeli. Baš ko je naš znanec hotel oditi, je srečal na vratih hišnega gospodarja S pogledom, ki je mejil na blaznost, Je prišlec motril svojega gosta in k zajutreku zbrano družino. Tedaj pa se Je- odkrilo nekaj strašnega: V temni noči, v trdni veri, da leži na molilnem prostoru-čarpaju tujec, je gospodar zaklal svojega sina kot žrtev boginji Durga, in se je ravnokar vrnil te bližnjega gozda, kjer je zakopal truplo. Slični prizori nikakor ne razburjajo čustev domačega prebivalstva. Omenjeni tragični dogodek pa so vsi obsojali rekoč, da so sie bogovi maščevali) za preloroitev svetosti gostoljubja. Mladinska zveza v Ljubljani. Vse cenj. gg. člane centralnega odbora uljudno vabimo, da se zanesljivo udeleže v soboto t. j. 10. t. m. ob pol 7. uri zvečer važne seje, ki se vrši v tajništvu »Narodni domr. Prosimo točne udeHežbe.