VESTNIK 5d Ljubljana, avgust 1985 Leto XXVII Poslovanje v prvem polletju Ali bodo sorazmerno dobri poslovni rezultati tudi v drugem polletju? štev. 327 Doseženi rezultati poslovanja Gradisa v prvem polletju 1985 se nanašajo I ^ v domovini, saj so dela v tujini in prodaja izdelkov v tujino prikazani v v celotnem prihodku. Podatki za lansko polletje so prirejeni določilom no-e8a zakona o ugotavljanju celotnega prihodka, kar velja tudi za planirane Padalke, ki so — to moramo posebej poudariti — prenizki, saj smo planirali am° 50-odstotno inflacijo. jjgd največjimi DO v Sloveniji ^ Gradis na 17. mestu Sedmič je Gospodarski vestnik objavil seznam največjih delovnih organi-C1J v naši republiki, ki so uvrščene po dohodku za leto 1984. Bistvena no-Sl s| letošnjega seznama je, da so rezultatom slovenskih DO prišteti tudi po-itah Uspehi tozdov, ki jih le-te imajo v drugih republikah oziroma pokraji-" ‘n da je seznam razširjen na 300 organizacij. Dri^‘StVen'h Prem*kov na seznamu, v lik krjavi z letom ,983> ni- Neko-0 bolj so poskočile le tiste delovne p ^Hizacije pri katerih je prišlo do do -*'tev Posamezn'b večjih toz-■ Sozdov na seznamu ni. *Na prvih dveh mestih ni prišlo do dnhmemb — 1- je TAM Maribor z 7 odkom 8,4 milijarde dinarjev in UVr-- ZaPoslenimi s katerimi se tudi SCa na prvo mesto, 2. je Žele-na Jesenice (7,7 milijarde dinar- jev dohodka), 3. Rudnik lignita Velenje (6,7 mia. din.), 4. Slovenijales DO Trgovina Ljubljana (6,6 mia. din.), 5. Krka Novo mesto (6,5 mia. din.), 6. Železarna Ravne na Koroškem (6,47 mia. din.), 7. Metalna Maribor (6,45 mia. din.), 8. Slovenija ceste Tehnika Obnova Ljubljana (6,1 mia. din.), 9. Nuklearna elektrarna Krško (5,9 mia. din.), 10. Mura Murska Sobota (5,7 mia. din.) itd. p°drobneje si oglejmo uvrstitve gradbenih delovnih organizacij: Mesi sto — Ime OZD Dohodek Zaposleni Mesto ?. SCT-Obnova 6,112.482 6.899 3. f. Gradis 5,311.473 6.477 5. ). Pionir 3,054.596 4.229 17. L. Konstruktor 2,586.402 4.011 19. ). Salonit 2,469.346 2.545 46. L Ingrad 2,284.511 3.184 30. J. Geološki zavod 2,272.678 2.106 82. 3. Smelt 2,154.227 312 295. 1. Grosuplje 1,698.856 . 2.478 51. 7. Gorica 1,596.608 1.623 116. 4. Vegrad 1,548.296 2.043 84. 4. Beton 1,323.052 2.033 87. L Primorje ',3.19.171 1.921 92. 5. Gradbinec ,Tt£5<*% 1.667 112. 2. Stavbar 1.545 . 122. C. Pavlin Celotni prihodek je znašal 13,521 milijarde dinarjev in se je povečal za 63 odstotkov. Tri četrtine prihodka predstavlja prodaja na domačem trgu, 3 odstotke pa na tujem trgu. Delež interne realizacije (obračunan med tozdi) se je znižal od 15 na 11 odstotkov, kar ni ugodno, saj se s tem zmanjšujejo medsebojne poslovne vezi v Gradisu. Boljša ekonomičnost? Materialni stroški so se povečali samo za 47 odstotkov, kar kaže na precejšnje izboljšanje ekonomičnosti poslovanja. Ali res? Delno da, vendar pa se na podlagi izkušenj iz preteklih let lahko presodi, da gre tudi za pomanjkljivosti pri knjiženju stroškov oziroma za vpliv prenosa dela dohodka iz preteklega v tekoče leto. Amortizacija se je več kot podvojila (indeks 222) predvsem zato, ker je SPO obračunal veliko večji delež minimalne amortizacije kot lani, čeravno še "vedno ne v celoti. (Nadaljevanje na 2. str.) V Bi , , Foto: I. Kutina Jeklarna 2 po letu dni Marko Bulc < obiskal gradbišče Ob obletnici prijave investicije so si 30. julija gradbišče jeklarne 2 ogledali predstavniki republiške gospodarske zbornice in Skupščine občine Jesenice. Kljub nekaterim zastojem pri dobavi tehnične dokumentacije napredujejo gradbena dela po terminskem planu. Zato še vedno lahko pričakujemo, da bo prišla prva šarža iz nove jeklarne februarja 1987. leta. Trenutno se gradijo temelji glavne zgradbe, hala legur, skladišče maziv in transformatorska postaja, glavnino gradbenih del pa pričakujemo spomladi prihodnje leto. Več o gradbišču jeklarne 2 na Jesenicah lahko preberete na 3. strani. (Nadaljevanje s 1. str.) Ali se bodo sorazmerno dobri... Poslovni uspeh ni slab Dohodek smo dosegli v višini 3,526 milijarde dinarjev. Povečanje znaša 90 odstotkov, doseganje plana pa 53 odstotkov. To bi bili izjemni rezultati, če ne bi bilo: 1. zelo visoke inflacije (statistični indeks cen je 184), 2. zelo slabih dosežkov v prvem polletju 1984 in 3. zelo nizko planiranih vrednosti v letu 1985. Upoštevaje težke gospodarske razmere, še posebej za gradbeništvo, pa moremo in moramo biti z doseženim dohodkom zadovoljni, če- Povečanje kot tudi doseganje planiranega čistega dohodka je (še) ugodnejše kot pri dohodku, kar je razveseljivo. Osebni dohodki zaostajajo predvsem zaradi zadrževanja (vrednosti točke) v zimskih mesecih, vendar- pa smo v zadnjih mesecih »zamujeno« že močno nadomestili. Po družbeni usmeritvi (za nas veljajo interna merila, ki jih ne kršimo, kar pa ne velja za vse tozde), bi morali naraščati osebni dohodki za 10 odstotkov počasneje kot dohodek. Pri rasti dohodka za 90 odstotkov bi tedaj »smeli« porasti osebni dohodki za 81 odstotkov, porasli pa so za 84 odstotkov. Najbolj so porasla začasno razporejena sredstva v sklad skupne porabe — za trikrat. Obstojata predvsem dva razloga; lani smo razporedili zelo nizka sredstva, le 3 odstotke čistega dohodka in pa letos imajo (predvidevajo) nekateri tozdi povečane potrebe za zadovoljitev družbenega standarda delavcev. Poslovni sklad (in akumulacija) sta se močno povečala in dosegla že zelo visok delež — kot že rečeno prenizko-planiranih vrednosti. Število delavcev skoraj nespremenjeno Navedene rezultate smo dosegli s 6.473 zaposlenimi delavci (v domovini), kar je vsega 46 delavcev ali 0,7 odstotka več kot lani v prvem pol- ravno smo upravičeno zaskrbljeni, kako bomo uspešni tudi v prihodnje in kako bomo uspeli zagotoviti pozitiven rezultat v vseh naših organizacijskih enotah. Obveznosti iz dohodka so znašale 853 milijonov dinarjev, povečale so se za 79 odstotkov in dosegle 55 odstotkov planirane vrednosti. Močneje se je povečal delež prispevkov SIS (indeks 197, delež 41 odstotkov) in davek iz dohodka (indeks 203, delež 5 odstotkov), medtem ko je podpoprečno porastel prispevek skupnim službam (indeks 165, delež 15 odstotkov, lani 17 odstotkov) in zavarovalne premije (indeks 131, delež 7 odstotkov). letju ali 2 odstotka manj od planiranega števila 6.600 delavcev. Efektivnih ur smo imeli 5,76 milijonov ali 2 odstotka manj kot lani, tudi na račun hude zime in zmanjšanja nadur. Ugodni in manj ugodni kazalniki Uspešnost poslovanja izražajo predvsem kazalniki. Naš najpomembnejši kazalnik, dohodek na pogojno uro je znašal 216 din, povečal še je za 76 odstotkov in presegel plansko vrednost za 7 odstotkov. V Za osem samoupravnih sporazumov je DS sprejel sklepe o veljavnosti: — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za ugo- odvisnosti od tega jcazalnika so osebni dohodki na pogojno uro, ki so znašali 111 din; povečali so se za 72 odstotkov in dosegli 95 odstotkov planirane vrednosti. Poprečni neto osebni dohodki na mesec so znašali 35.697 din in so se povečali za 77 odstotkov in s tem presegli tudi porast življenjskih stroškov, ki je znašal ob polletju 76 odstotkov. Produktivnost, ki jo merimo (tudi) z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro, se je povečala nominalno samo za 61 odstotkov, to je manj kot dohodek in osebni dohodek na enoto živega dela. Donosnost (rentabilnost) sredstev, ki nam že nekaj let ne kaže nadpoprečnih rezultatov, se je povečala merjena z dohodkom (v števcu) samo za 13 odstotkov, merjena z akumulacijo pa kar za 158 odstotkov. Iz tega lahko zaključimo, da bi smeli biti zadovoljni bolj z delitvijo dohodka kot pa z doseženim nivojem dohodka — glede na uporabljena sredstva. Po zbiru kazalnikov PERLA izstopata v tem polletju med gradbenimi enotami obe največji, kar je za celoten Gradis ugodno, med obrati a samo lesni obrat, vtem ko je med irojema mariborski precej boljši. Brez črnoglednosti v bližnji prihodnosti — če? Za drugo polletje kaže na obseg del analiza angažiranosti na dan L' julija 1985. Generalna ugotovitev iz te analize je, da smo v Gradisu kot celoti zadovoljivo angažirani tudi v drugem polletju. To nam bi pri dobrem gospodarjenju in pogoju, da so pogodbena določila v okvirih uzanc in določil nedavno sklenjenega sporazuma pri Splošnem združenju gradbeništva, zagotavljala tudi do konca leta vsaj takšen rezultat, da bomo z realnimi osebnimi dohodki uspeli slediti ali celo prehiteti noro inflacijsko naraščanje cen na eni strani ter zagotoviti na drugi strani tolikšno akumulacijo, da se bomo lahko uspešno angažirali na trgu tudi v prihodnem obdobju. 1 Stane Uhan tavljanje in razporejanje dohodka in čistega dohodka tozda, za delitev sredstev zh OD in sredstev za , (Nadaljevanje na 4. strani) Razliko med dohodkom in obveznostmi predstavlja čisti dohodek, ki smo ga razporedili takole — v milijonih dinarjev: I—VI/84 GN 85 1—VI/85 Indeksi Sestavina znesek % znesek % znesek % • 4:2 4:3 i 7, 3 4 5 6 Čisti dohodek 1.385 100 5.087 100 2.673 100 103 53 Osebni dohodki 084 - 71 3.822 75 1.814 68 184 47 Stan. gradnja 55 4 I8y 4 04 3 170 50 Skupna poraba 44 3 304 6 131 5 207 43 Poslovni sklad 222 16 478 9 505 10 228 106 Rezervni sklad 80 6 204 6 120 5 161 44 Akumulacija 302 772 634 210 82 Uporabljena sredstva 12.208 17.101 20.412 167 110 Z 8. seje delavskega sveta Gradisa Potrjenih osem samoupravnih sporazumov Pred poletnimi meseci in dopusti so se sestali delegati delavskega sveta delovne organizacije na 8. redni seji, 27. 6. 1985. Na dnevnem redu je bila obravnava 13 samoupravnih sporazumov, 3 pravilnikov in problematika del v tujini , Umrl je ing. Hugo Keržan, Kraigherjev nagrajenec, spoštovan in uveljavljen slovenski gradbenik, nekdanji glavni direktor Gradisa in predsednik skupščine Ljubljana Center o” 1976. do 1978. leta, cenjen in spoštovan družbeni delavec, moi preudarnih besed in dejanj, nosilec več odlikovanj. Med drugimi je prejel tudi red republike s srebrnimi žarki. Malokrat se toliko lastnosti zlije v enem samem človeku i° mu izoblikuje značaj trdega i” klenega gradbinca. Zato se danes ko odhaja, lega še toliko bolj zavedamo, kol smo se morda za njegovega življenja. Rodil se je 8. marca 1913 v Ljubljani. Junija 1937 je dipl0-miral na- gradbenem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani-Po opravljeni diplomi se je zapu-slil pri stavbni družbi D. D. v Ljubljani in ostal zvest gradbeništvu vse do svoje prerane smrti-Leta 1946 se je zaposlil pri Gradisu, in sicer najprej kot vodja priprave dela, vodju gradbišča HE Moste, šef gradbišča v Zenici, tehnični direktor in od srede leta 1953 dalje kot glavni direktor Gradisa, ki ga je vodil skoraj četrt stoletja. Leta 1976 je bil izvoljen za predsednika skupščine Ljubljana Center. Vsa povojna leta je sodeloval v številnih organih republiške in zvezne gospodarske zbornice, bil je odbornik mestne skupščine, predsednik odbora za prenovo Ljubljanskega gradu, predsednik projektnega sveta za novo potniško postajo Ljubljana, skratka, bil je pobudnik velikih in dobro organiziranih akcij v slovenskem gradbeništvu. V spomin Hugo Keržan msmsmmm UEKLARNA2 a . ■ ■: : fadhiščna tabla pri vhodu na gradnji®' °b glavni cesti Kranj — Jese-S|.c* na Beli. Glede na pomen inve-i0?le $c nam zdi, da je preskromna kar preveč umaknjena Opaženje enega izmed temeljev na platoju za glavno halo v izmeri 190 krat 120 metrov. Hala bo imela skupno 58 glavnih temeljev, vsak izmed njih pa zaseda 24 kvadratnih metrov površine. Konstrukcija bo jeklena. Desno na sliki je pomočnik vodje sektorja gradbeni tehnik Marjan Zupan. Vodja sektorja je gradbeni inž. Miha Benedik Tale del novozgrajenega energetskega kanala smo posneli pri enem prejšnjih obiskov tega gradbišča. Medtem so ga dokončali v dolžini okrog 200 metrov in že zasuli. na gradbišču Jeklarne 2 na Jesenicah število delavcev postopno raste - Obsežna zemeljska dela gredo h koncu, v gradnji so številni objekti Delali tudi v soboto, nedeljo in na praznik 22. julija. Pomoč brigadirjev MDA Jesenice 85 b' jeseniška Železarna pridobila n° kakih 50 tisoč ton surovega H začetka gradnje Jeklarne 2 oziroma od prijave investicije SDK mineva ^*ak<> leto dni. Potem ko so bila predhodna dela — regulacija potoka Bela opravljena že lani, smo Gradisuvci resneje zastavili z zemeljskimi deli za I‘finski izkop, za plato glavne hale, zasip propusta itd. v začetku oktobra ^zP,,rvdno so tekla tudi pripravljalna dela za temelje, kanalizacijo, in železniško omrežje ter za 15 glavnih objektov. Gradnja prve faze 'Ve jeklarne je bila ocenjena na vrednost nekaj nad 18 milijard dinarjev. ^ dograditvi prve faze Jeklarne 2 vsaj zmanjšati, kolikor se le da. V poročilu vodstva projctka o gradnji Jeklarne 2 smo zasledili tudi ugotovitev, da je s podatki za sprotno projektiranje nekoliko kasnil tudi MDH (Mannesmann-Demag-Hut-tentechnik), tako da tudi dokumentacija za pridobitev gradbenih dovoljenj in projektov za izvedbo ni povsem sledila prvotno načrtovanemu zaporedju del v terminskem planu. V Železarni je bil v začetku leta konstituiran Projektni svet Jeklarne 2, ki v skladu s svojim poslovnikom dela spremlja celotno izvajanje projekta, sooblikuje strateške odločitve !% JU S^tehaie več, ob tem, da naj bi takrat obratovati štiri stare SM Prva faza dograditve Jeklarne n *'arrireč pomeni temeljito tehnič-11'k ^.nološko in ekonomsko ter l)|()ško sanacijo železarne. 'Hojnikom in strojem tozda SPO košnja dolga zima povzročala težav. Hud mraz in prevelika ost sta na začetku pomenila ^ilo v'ažn j^ejšnje število dni izpada del, kar Pomenilo, da bo treba s pospcše-111 delom zamudo nadoknaditi ali pri uresničevanju projekta in podobno. Hkrati z vodstvom projekta obravnava tudi posebno reševanje kritičnih aktivnosti pri uresničevanju ta čas ene največjih naložb v naši republiki. O izkopu in prvih zabetoniranih temeljih za glavno halo v izmeri 190 krat 120 metrov smo v našem vestniku že poročali. Glavni prevzemnik gradbenih del je tozd GE Jesenice. V glavni hali so razen temeljenja, ki ga nadaljujejo začeli tudi z deli na takoimenovani KONT1L1V napravi. Razen uvozno-izvozne poti na plato so dokončali in zasuli okrog 200 metrov energetskega kanala (2 krat 2 m), v delu so vpadni kanalizacijski jaški za odvajanje meteorne vode v novozgrajeni propust, po pripravi terena so se začela dela na objektu skladišča olj in maziv, prestavitvi železniških tirov in gradnji razkladalne postaje s transportnimi trakovi, na hali legur se je pričela montaža jeklene konstrukcije itd. Ob našem obisku je bilo na gradbišču okrog 100 delavcev Gradisa, predvideno število pa bo sčasoma narastlo na okrog 200. Povejmo tudi to, da so Jeseničani izgradnjo razdelilne transformatorske postaje za JE 2 v vrednosti 110 milijonov dinarjev odstopili delavcem tozda GE Ravne. Prejšnji mesec so se začela dela tudi na tem objektu. 20. julija pa se je na Jesenicah končala -mladinska delovna akcija Jesenice 85, ki je trajala mesec dni in potekala deloma tudi na gradbišču Jeklarne 2. V njej so brigadirji od sprva načrtovanih 10 tisoč opravili 14.500 norma ur, ves čas pa tudi dobro sodelovali z našimi delavci. G. B. U«** pri zemeljskih delih. V ospredju je utrjevanje brežine dovozno-f,** Poti, v sredini izkop temeljev in v ozadju hkratno zasipavanje (plani-propusta na Beli mm vpazenje temeljev v izkopu ter postavljanje železniške industrijske proge, Id že sega do roba izkopa. V desnem spodnjem kotu vidimo postavljanje začasnega gradbiščnega objekta — tod bo prostorna jedilnica za naše delavce, ki jih je že zdaj na gradbišču okrog 100, njihovo število pa se bo še povečevalo. Po železnici je bilo v Ivanjico prepreljanih okrog 2.500 ton armiranobetonskih montažnih elementov V Ivanjici je bila montaža opravljena v 18 dneh OGP je v Ivanjici dobro opravil pose! V 71 dneh od podpisa pogodbe do interne primopredaje zgrajen objekt velikosti 7000 m2 Znano je dejstvo, da gradbinci iz upravičenih pa tudi neupravičenih razlogov pogosto zamujamo pri gradnji. Izjema seveda potrjuje pravilo in informacija o taki izjemi je pred vami. Tozd OGP. kot nosilec pogodbe, je uspel vsa dogovorjena dela opraviti v izjemno težkih pogojih. 24. aprila je bila podpisana pogodba za izvedbo objektov po sistemu GIP Gradis —comm-A. Velo v Ivanjici, SR Srbija. Investitor RO Javor se je odločila za GIP Gradis tozd OGP predvsem zato, ker je v I983. letu 4 dni pred rokom zaključil dela na 3800 kvadratnih metrih velikem objektu. Tokrat je bila naloga neprimerno težja, obseg del večji, dogovorjeni roki izjemno kratki. Objekt svetle višine 4,50 m. sestavljen iz proizvodne ha'le (5000 kv m), skladišča (2000 kv. m) in veznega hodnika je bilo potrebno izdelati do 25. 7. 1985. To pomeni, da je bilo treba od dneva podpisa pogodbe izdelati ustrezno tehnično dokumentacijo za izvedbo montažnih elementov armiranobetonske konstrukcije in po dogovoru izvedbene projekte za temelje fasadnih elementov in temeljne čaše stebrov. Projektiranje je v kratkem roku izvedla enota Biroja za projektiranje Maribor v Ljubljani. Pripravo terena in izvedbo temeljev je kvalitetno in pred dogovorjenim rokom izvedla RO Graditelj iz Ivanjice ter s tem v veliki meri omogočila nemoteno in hitro montažo armirano betonske konstrukcije. Izredno hitro so bili pripravljeni v 'tozdu OGP manjkajoči opaži — delavci so v delavnicah delali tudi med I! majskimi prazniki, pa tudi v proizvodnji ni bilo zastojev zaradi skrbne kontrole priprave dela in dobro organizirane proizvodnje. Verjetno najbolj negotov člen pri vseh delih je bil železniški transport na relaciji industrijski tir tozda OGP — železniška postaja Požega. Pogodba z Železniško transportnim podjetjem (ŽTP) je sicer formalno .pokrivala problematiko, izredno pa so se potrudili vsi, ki so bili kakorkoli s strani ŽTP zadolženi za pravočasno dostavo vagonov v Ljubljani in za prevoz do Požege. Povedati velja, da je bilo potrebno zagoviti za pravočasni prevoz celotne armiranobetonske konstrukcije po zahtevanih tipih I20 vagonov in da je bil v tozdu OGP dnevno pripravljen za prevoz poseben vlak z I0 do 14 vagoni tovora. Skupno je bilo prepeljano okrog 2.500 ton armiranobetonskih montažnih elementov. Prevoz vsega tovora po cesti od Požege do Ivanjice (40 km) so ob spremstvu lokalne postaje milice izvedli 3 gradisovi vlačilci, ozka grla v transportu pa so zapolnili vlačilci lokalne delovne organizacije. Pri montaži sta bila uporabljena dva avtožerjava. občasno pa je bila vključena tudi Tatra. Montažna dej® j so bila izvedena v času od Id-I985 do 27. 6. 1985 (18 dni). kr°’" sko kleparska dela pa od 15. 6. do -. 7. (19 dni). Interna primopred®) objekta je bila torej 22 dni pred d*> govorjenim rokom. Investitor je izredno zadovoljuj izvedenimi deli, sodelovanje I delavci različnih organizacij jo , : izredno, pa tudi človeški odnosis bili enkratni. V vsem času pri delu bilo bistvene napake zato je prav- i še enkrat zapišemo vsaj imena org® nizacij oziroma tozdov, ki so s sou lavci pripomogle k uspešnemu za IjučkU del: investitor RO Javor Iv^ njica. RO Graditelj Ivanjica J osnovni izvajalec del. Nadzor®1 službe in SUP Ivanjica. ZTP Uf Ijana in seveda gradisovi tozdi Bij za projektiranje Maribor — enota Ljubljani. Kovinski obrati Ljuri Ijana in OGP. j ... Janez Pogacn (nadaljevanje z 2. strani) skupno porabo in drugih nadomestil ter o zagotovitvi minimalnega standarda življenjskih in delovnih pogojev delavcev GIP Gradis, — spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO GIP Gradis, — Samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti v GIP Gradis, — spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo in poslovno skupnostjo INGRA Zagreb, — spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o združevanju OZD v poslovno skupnost INGRA, — Samoupravni sporazum o pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci tozda Inženiring in delavci tozdov GIP Gradis, — aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za modernizacijo in izpopolnitev proi- zvodnje DO H IGRO Bi packa Morava, Gnjilane, o združevanju stalnih sredstev sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin v obdobju 1981—85 in — Samoupravni sporazum o združitvi v skupnost delovnih organizacij Hidrounion. Za dva sasa je DS sprejel sklep o začetku postopka sprejemanja in sicer za: — Samoupravni sporazum o združevanju sredstev in pravic v zunanjetrgovinskem prometu in gospodarjenju z devizami in — Samoupravni sporazum o skupnem poslovanju pri izvozu in uvozu blaga. DS ni mogel sprejeti sklepa o veljavnosti Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev pri izvajanju investicijskih del v tujini ker ga še nista sprejeli temeljni organizaciji GE Nizke gradnje Maribor in Biro za projektiranje Ljub- ljana: Samoupravni sporazum o razporejanju delavcev, njihovih pravicah in obveznostih ter o njihovem nagrajevanju pri izvajanju del v tujini je posredovan v sprejem na zbore delavcev v tozdih, sprejem Samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega plana Jugoslovanske banke za mednarodno ekonomsko sodelovanje pa je bil umaknjen s seje. Na seji so bile sprejete spremembe in dopolnitve Pravilnika o Gradisovih nagradah in diplomah ter pobuda za začetek postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev Pravilnika o materialnih stroških DO GIP Gradis in Pravilnika o uporabi sredstev skupne porabe. Podana je bila tudi informacija o sklepu direktorske konference iz julija meseca o prodaji, oziroma oddaji v najem počitniškega doma v Biogradu na moru za obdobje petih let, ki je že takrat povzročila precej govoric med delavci. Zato so delegati bili mnenja, da je takšne in po- dobne informacije treba posred® vati tozdom šele takrat, ko se P° drobno obdelajo v strokovnih sl®? bah in ko se do njih opredelU1 ustrezni forumi, tako da bodo de|e gati imeli zadosti argumentov in ,a_ formacij za realno zavzemanje s,a lišč in odločanje. Ker o problematiki počitniške? doma v Biogradu na moru ni h', dovolj informacij, razen sklepa d'( rektorske konference, je bil spreje sklep, da je odločanje v zvezi z n‘ daljnjo usodo doma v Biogr® _ preuranjeno in da se bo o tem odj® čalo na eni izmed prihodnjih sej ®e' lavskega sveta, ko bodo znana s1*1 lišča tozdov in konference sindika1 Gradisa. Obravnavana je bila tudi promj malika del v tujini. Do naslednL seje pa morajo biti podani rezulta poslovanja in analiza vzrokov povV|h 40 let — v naši delovni enoti v sanj. na katere pa ima seveda tudi ™ ^rankfurtu zelo kratko, pa je tudi ta odgovore. Organizacija dela in mo-^ kratkotrajen delovni obisk pustil tiviranost sta na višku, zato je delo vsakega posameznika maksimalno, kar za domače razmere ne moremo reči. Tudi kvaliteta materialov in dobava sta urejeni, s tem pa so podani glavni pogoji, da je naše delo kvalitetno, brez zamud seveda in s tem garancija za zaupanje investitorjev. Skoda je le, da se v Zvezni republiki Nemčiji iz leta v leto povečuje brezposelnost domačih gradbenih delavcev, kar povzroča dodatne težave našim vodilnim delavcem v enoti pri pridobivanju del. Vendar je njihovo in naše upanje, da bo prav 20-letno izredno kvalitetno opravljeno delo zadostna garancija za pridobivanje del tudi v prihodnje. Matija Krnc '°V° stanovanjsko naselje v Griesheimu Največji objekt, ki je še v gradnji je upravna zgradba LURGI v Frankfurtu TsPtT* " ms Film posnet, almanah v pripravi Septembra ponovno na TV ^ lp”®vWe organizacije je vse več oz. i,:,Ulj"jo v zaključno fazo. V zvd-u’> obdobja je bilo največ dela s ni | ^ktivnosii v zvezi z jubilejem naše Vov lajajo e- j 'lem ^ fi[>r>aniem zaključnih kadrov za 3 ko’hiranjem in obdelavo seslav-" Iv Za almanah. Sicer pa je s lunje od 11 ii ,ie8u poročanja’ po dejavnostih h-1 “dednje: v proslava y „ 'i'cln' so že vsi akterji za prosta-! n.'.' i° bomo poimenovali akade-Sai bo kulturni program precej / ' Tr- Izdelan je že okvirni scenarij, podrobnosti tako da je y aa vrsti le šc izpeljava vseh l **Z x' 'S- Na naslednji seji bomo za aktivnost zadolžili posamez- nike, tako da na sami proslavi nebi bilo napak. V predverju bo postavljenih tudi 5 monitorjev, kjer bomo predvajali na video presnet film in tudi našo ostalo dejavnost. Poleg tega bomo pripravili tudi razstavo fotografij naših reprezentančnih objektov. A-2 FILM S helikopterskimi posnetki stanovanjskih naselij Fužine, Nove Jarše, Planina in cestnega objekta Galerija v Šentvidu so bili zaključeni zadnji kadri filma po predloženem scenariju. Posnelo gradivo je trenutno v razvijanju, ob koncu meseca pa se bo izdelala že groba montaža za film. Ker je posnetega gradiva precej več, 4=0 t) da je ob tem kroničnem pomanjkanju del in problemih gradbenikov P^inemba v znaku skoraj upravičena... kol ga bomo uporabili v 20 minutnem filmu, se bo istočasno napravil tudi izbor gradiva, ki ga bomo kasneje uporabili za video po dejavnostih. A-3 RTV Naslednja aktivnost bo najpomembnejša pri predstavitvi našega jubileja. TVjepačše vedno najpopularnejši medij, zato bo veliko odvisno od predstavitve s TV spoti. Po zares skrbno izdelanem scenariju so bili posneti začetki spotov po šestih dejavnostih, ki jih bomo predstavili in sicer: energetika, industrija, mosto-gradnja, pomorski objekti, stanovanjska gradnja in tujina. Tudi slogan, ki spremlja vse TV spote, je bil skrbno izbran in je bil ugodno sprejet pri vseh. Upamo, da bo tako tudi z večino TV gledalcev, katerim bodo predstavljeni v septembru. A-4 TISK V avgustu se bodo začete priprave po programu za objave po že podpisani pogodbi. Upamo, da bomo uresničili tudi nekaj komercialnih predstavitev v osrednjem slovenskem časniku Delo. A-5 PRIZNANJA Aktivnosti v zvezi s priznanji ni bilo veliko, izbran je le izdelovalec plaket po predloženem osnutku. O dobljenih priznanjih pa več po sami proslavi, ko nam bodo podeljene. A-6 ODLIKOVANJA Predlogi so še vedno v postopku, tako da z naše strani ni bilo nobenih aktivnosti. A-7 ALMANAH Največji premiki so bili prav pri aktivnostih v zvezi z almanahom, saj je zbrano že skoraj vse gradivo. Tov. Cepuš je že v celoti napisal vezni tekst, tako da bo sredi avgusta pripravljen za oblikovanje in ob koncu meseca tudi že za tisk. Seveda bo ob tem še obilica dela, vendar pa ne gre drugače, če hočemo 5. oktobra to publikacijo tudi deliti v Cankarjevem domu. A-8 SPOMINSKO DARILO Po zadolžitvah so bili nabavljeni vzorčni komadi, tako da bo na naslednji seji dokončno dogovorjeno, kaj in koliko bomo delili. A-9 CELOSTNA PODOBA Ker je strokovna komisija zavzela odklonilno stališče do predloženega znaka, je akcija tudi zaradi dopustov v fazi mirovanja. O nadaljnjih spremembah v zvezi s to akcijo pa bomo vse bralce vestnika sproti obveščali. Dela je torej dovolj. Morda bi se morali vsi, ki so kakorkoli zadolženi za posamezne aktivnosti zavedati, da bomo našo delovno organizacijo ustrezno predstavili le s skupnimi napori. Delo in volja posameznika tu ne pomenita veliko, saj pri tovrstnih akcijah lahko dosežemo uspeh le ob dobro organiziranem skupinskem delu na vseh zastavljenih področjih. Malija Krnc ?• Ob jezercu v Kranjski gori smo čez poletje zgradili novo Jasno V Kranjski gori Nova Jasna v štirih mesecih Tudi tujci z zanimanjem spremljali gradnjo V drugi polovici tega meseca bo Gradis predal investitorju Kompasu, tozd Hoteli iz Kranjske gore zanimiv in razgiban objekt — novo Jasno. Nekdanje leseno gostišče na mirni in slikoviti točki ob jezercu v Kranjski gori je dotrajalo. Objekt je bilo treba porušiti in na istem mestu zgraditi novega. Gradis oziroma tozd z Jesenic pa se je obvezal, da bo delo opravil v pičlih štirih mesecih. Jeseničani so z deli pričeli okrog 20. aprila. Objekt resda ni velik, vendar je dokaj razgiban in stoji na čudoviti lokaciji. Na obiskani izletniški točki je bila gradnja ves čas vsem na očeh. Projekt je izdelal dipl. inž. arhitekture Tomaž Medvešček iz Gradisovega ljubljanskega Biroja za projektiranje. Glavni objekt (glej sliko) bo restavracija, v pomožnem objektu, povezanem s koridorjem pa manipulacijski prostori ter ; pisarna upravnika. Pred objektom bo tlakovana tera- sa, zraven bo tudi letni g rili, parkirni prostor ter seveda ustrezno urejena okolica. Vodja gradbišča je gradbeni tehnik Drago Brane, delovodja pa Jovan Stamenkovič. Od njega smo tudi izvedeli, da ekipa na gradbišču dela non-stop od jutra do večera, in po potrebi tudi ob sobotah in nedeljah. Storili bodo vse, pravijo, da bo objekt predan v roku — to je 24. avgusta. Tuji turisti in številni domači izletniki z zanimanjem spremljajo gradnjo ter sprašujejo, kdaj bo objekt gotov. Treba ga bo še opremiti, za kar bo poskrbel investitor, verjamemo pa, da se bo tudi ta potrudil ter odprl vrata gostišča za obiskovalce še v septembru ali v prvih dneh oktobra. G. B. Razen gradnje transformatorske postaje so jeseniški delavci Gradisa za inve-stitorja Elektro Kranj, enota v Žirovnici prevzeli tudi delo na njihovi uprav-no-poslovni stavbi. Lansko neurje je objektu odneslo streho, investitor pa se je odločil za popravilo na način, da je v zgradbi pridobil še eno etažo. Z gradbišča SNG v Mariboru Se bodo tudi na koncu tako smejali Redko se nam na gradbiščih pred objektivom pojavi tak prizor, k® se nam je pred dnevi na gradbišču Slovenskega narodnega gledališč8 'Mariboru. Nasmejani obrazi investitorja Jure Kislingerja, nadzoru Branke Skrbinek in vodje gradbišča Mihe Škerlaka (od leve Pr°z desni) povedo precej. Nismo pa uspeli izvedeti temo pogovora, obrazov pa je razbrati, da so sila zadovoljni. S potekom del na gradb * ču? Morda! Nekaj je sigurno. Če bi se pogovaijali o finančnih sreO' stvih za gradnjo bi bili obrazi drugačni. - V polnem teku je tudi stanovanjska gradnja na Planini III v Kranju- WF& s L ~ a G. B. Pisali smo že, da je tozd OGP letos spomladi na skladišču žaganega lesa v tozdu LIO montiral Gradisovo montažno halo 30 krat 30 metrov, vredno okrog 29 milijonov dinarjev. Takole se je »vrasla« v novo okolje 30-metrski razpon je bil prirejen glede na načrtovano tehnologijo. Izkazal se je kot izredno primeren za lesno industrijo. Pod streho hale je medtem zrasla nova sušilnica tozda LIO s proizvodnji in strukturi prilagojeno zmogljivostjo 12 tisoč kub. m lesa letno jjtozda LIO v Škofji Loki Boljša kakovost, krajši dobavni roki — nova sušilnica je nared Vložena zmogljivost: 198 kubičnih metrov lesa Proizvodno dejavnost škofjeloškega tozda LIO v grobem delimo na tri Področja — primarno predelavo lesa, lesno stavbarstvo in stavbno mizarstvo °t najzahtevnejše področje. primarno predelavo že dolgo c*ja, da surovinske osnove glede na Predelovalne zmogljivosti primanj-J*je kot tudi, da v deske žaganih «dov ni težko prodati. Enostavno i ° tudi ne omogoča kaj prida za-^Uzka. Glede na obstoječo delitev j)niejcne surovinske osnove si zato jsnopredelovalna industrija priza-tEnf razv»jati vse bolj zahtevne iz-Vi>ke — imenovane tudi izdelke j.^je stopnje predelave. Do teh ci-Jev pa vodi le dna pot: investiranje v °v°' sodobno opremo. j., y škofjeloškem Lesno industrij-0 ern obratu so se na investicijo, cenjeno na vrednost okrog 100 mi-JVnov dinarjev, dolgo in skrbno (jJPravljali. Na nekdanjem skla-halCU za8ane8a lesa so postavili novo pod njeno streho pa štiri ko-(,re za umetno sušenje lesa v skusi !1Zmer' 10 krat 30 metrov. Z obeh rani je ostalo še toliko pokritega "štora za manipulacijo z lesom. Dve komori imata po 72 kubičnih 18 Prost°rnine, ena 36 ter ena • Med dvema komorama je ena om8ra^na stena premična, kar n °?°^a prilagoditev prostora tre-0(j a!m Potrebam. V vsaki komori se žao Ja *°^eno svoj program sušenja na«Cva lesa 'glaveev ali listavcev, žao aV jcn Slede na vrsto in debelino k<)nx1C®a lesa’ začetno in željeno eno vlažnost in podobno. Proces sušenja je voden s polavtomatsko regulacijo, spremljajo pa ga na kontrolnih komandno stikalnih omarah z instrumenti. Sušilnice so prirejene za sušenje do 6 metrov dolgih kosov lesa. Z umetnim sušenjem se ne samo bistveno skrajša čas sušenja (z nekaj mesecev na nekaj dni), temveč doseže tudi nižjo stopnjo vlage kot pri naravnem sušenju, les z nizko in enakomerno stopnjo vlage pa pomeni boljšo kakovost stavbno-mizarski h izdelkov ter seveda krajše roke od naročila do izdobave. S to investicijo v LIO odpravljajo ozko grlo pri proizvodnji svojih izdelkov, omogočila pa jim bo tudi hitrejše obračanje sredstev (vezanih v zaloge lesa, ki sc je doslej sušil po naravni poti) in seveda nadaljnji razvoj predelave lesa v visokovredne izdelke. Iz na Gorenjskem deficitarne hlodovine nameravajo izple-niti kar največ decimiranega lesa. Kot so omenili, je zdaj v teku še investicija v novo kotlovnico. Za sušenje lesa pri temperaturah do 100° Celzija bodo kot energetski vir uporabili lesne ostanke, v novem dodatno opremljenem kotlu pa naj bi zgorelo tudi lubje, ki so ga doslej vozili kot odpadni material za zasipe v glinokope. Krmilna avtomatika s stikalnimi omarami za sušilne komore. Komore so štiri: dve s po 72 kubičnimi metri, ena s 36 ter ena z 18 kub. m prostornine. V vsaki lahko teče svoj program sušenja. Najvišja temperatura seže do 100 stopinj Celzija. Ne le obljuba Nova gasilska shramba za domačo četo Pridobitev v tozdu LIO je tud nova gasilska shramba, Id jo je predvsem vesela njihova prostovoljna gasilska četa. To je montažen objekt, sestavljen iz elementov domačega proizvodnega programa. Zdaj lahko potencialnim kupcem kar na domačem tfrorišču predstavijo uporabnost in enostavnost sistema montažne gradnje trifl ' , r-rraa-- ■ A. Most čez Kokro v fazi preizkusne obremenitve Pogled na model Detajl mernega mesta na kablu Raziskovalna dejavnost Izbor sistemov konstrukcij in tehnoloških postopkov je najtežja in najodgovornejša naloga strokovnjakov, ki so vodili in vodijo razvoj premostitvenih objektov. Upoštevati je treba izkušnje, obstoječo opremo, interno delitev dela, kratke gradbene roke, kontinuiranost dela, potencial spremljajočih panog v podjetju, strokovni kader, racionalnost, objektivnost in ekonomičnost in končno perspektivnost izbranega sistema. Da preverimo in potrdimo naše odločitve ter da ugotovimo nove smeri razvoja, je nujno, da spremljamo naše delo z raziskovalnimi projekti in nalogami. GRADISOV VESTNIK — 9 Gradis in področje pmostitvenih objektov V raziskovalnem projektu Industrijska gradnja mostov — IGM, ki ga je GIP Gradis skupaj z raziskovalnimi in znanstvenimi institucijami ZRMK, FAGG. IMS realiziral v letu 1979, so bile izvršene modelne in teoretične raziskave konstrukcij za industrijsko gradnjo premostitvenih objektov. S tem raziskovalnim projektom so bile dane znanstvene in tehnično-tehnološke osnove za industrijsko proizvodnjo premostitvenih objektov. V okviru raziskovalnega projekta ni bilo možno detaljno teoretično in na modelih raziskati posamezne sestavne dele konstrukcije premostitvenih objektov. Kot nadaljevanje kompleksnega področja domačih raziskav je GIP Gradis prijavil v letu 1984 pri Raziskovalni skupnosti PORS-6 raziskovalno nalogo z naslovom: INDUSTRIJSKA GRADNJA MOSTOV — IGM — II. del — Voziščne plošče. Osnovni cilj predlagane raziskovalne naloge je racionalna izraba materialov v voziščni plošči ob zahtevani varnosti za mejno stanje uporabnosti in mejno stanje nosilnosti konstrukcije voziščne plošče. Za izvedbo preiskave smo izbrali preizkusno ploščo, katero je izdelal GIP Gradis tozd GE Nizke gradnje Maribor v centralnih obratih na Pobrežju, preiskavo modela smo Izvedli v centralnem laboratoriju FAGG v Ljubljani. Model sestavljajo štiri predhodno izdelane plošče dimenzij 180 X 320cm, ki predstavljajo zgornje pa-snice tipskega razponskega »T« nosilca in trije naknadno zabetonirani vmesni pasovi dimenij 103 x 320cm, tako da je celotna tlorisna dimenzija modela 320 x 1029cm. Projektirana je kvaliteta betona preiskusne plošče MB 45. Armira-nje modela je izvedeno z mehko armaturo GA 240, 0 12/20cm v na-tezni in tlačni coni v glavni nosilni smeri. Armatura je oblikovana v obliki zaključnih zank, tako da je priključevanje armature izvedeno z zankami. Razdelilna vzdolžna arma- tura je prav tako kvalitete GA 240 in razporejena v tlačni n natezni coni 0 10/20 cm. Prednapenjanje je bilo izvedeno s kabli po sistemu IMS. Projektirani so tudi kabli 8 0 7, ki se polagajo v cevi 40/42 milimetra-kvaliteta žice za prednapenjanje je ' Jhče na armaturi. Po tej fazi izvršimo betoniranje plošče. Ko beton doseže zadostno trdnost, izvršimo tazopaževanje elementov in jih deponiramo v obratu. V laboratoriju smo postavili štiri 'nijske podpore, ki nadomeščajo Sojine nosilcev, Na zgornji strani Podpore smo postavili neoprenske fakove, tako da je omogočeno ena-omerno naleganje modela. Na tako Pripravljeno podporno konstrukcijo Sm<) montirali prefabricirane pasni-^e' Sledila je namestitev opaža vme-nt‘ga dela plošče, polaganje artna-/jre, cevi za kable, namestitev ka-°‘«v in merilnih lističev na kablih in ^maturi. Po izvedbi te faze sledi be-oniranjc vmesnega dela voziščne Pošče. Vgrajevanje betona je izve-■ en° po enakem postopku kot pri f,k dbi premostitvenega objekta v bratu in na gradbišču. r K° je beton naknadno zabetoni-, (^e plošče dosegal zadostno ! j driost, je izvršeno prednapenjanje 'njektiranje kablov. Na tako prijavljen model, ko doseže irjjekcij-: a masa zadostno trdnost, je nana-n na poskusna obtežba po programu Piskave. j ^Obtežbo smo nanašali s pomočjo Palke in dvigalke preko jarma, ki iŠiŠiMBSBSšŠSSSŠBK - 40 14o 12o loo flo Go Grafični prikaz razpok pred je bil sidran z Dywidagovimi palicami v talno ploščo laboratorija. Velikost redne obtežbe, s katero je obremenjena voziščna plošča, znaša 134kN, kar predstavlja kolesni pritisk vozila SLW 600, z upoštevanjem udarnega koeficienta. Obtežbo smo nanašali v korakih po 50kN do obtežbe 150kN, nato pa v korakih po 25 kN do obtežbe 300kN. Razbremenjeni model smo pustili, da prenoči in smo z obremenjevanjem nadaljevali naslednji dan, ko smo obtežbo nanašali v korakih po 50kN do porušene obtežbe 650kN, kar predstavlja petkratno redno obtežbo. Pri izvedbi preizkusa smo imeli 7 mernih mest na kablih, 16 mernih mest na armaturi in 20 merskih mest na betonu. Nivelman smo vodili na 14 merskih mestih ter opazovali mesto in velikost razpok. Specifične deformacije smo merili na kablih in na armaturi z uporovnimi merskimi lističi (UML), na betonu z uporovimi merilci deformacij (UMD). Z nivelmanom smo grobo kontrolirali vertikalne pomike modela za različne slučaje obtežbe in podpiranja modela. Vse meritve je izvedel IMK v Ljubljani in FAGG — katedra za mehaniko v Ljubljani. Pojavo in razvoj razpok smo opazovali ter merili širino in lego razpoke pri različnih stopnjah obremenjevanja modela. V okviru raziskovalne naloge smo v laboratoriju FAGG izvedli preiskavo na dveh modelih voziščne plošče s statično obtežbo. Prvi model je bilo prosto ležeča plošča s previsnimi polji na vsaki strani, drugi model pa kontinuirana plošča, štiri krat nepodajno podprta. To pomeni, da smo obdelali dva ekstremna primera, dejansko obnašanje na mostu pa je zaradi podajnosti glavnih nosilcev nekje vmes. Zato smo predlagali novo raziskovalno nalogo v letu 1985 z naslovom: IGM — lil. del — voziščne plošče, meritve na izvedenih objektih. To nalogo smo skoraj v celoti že izvedli na izvedenem mostu preko reke Kokre. Prav tako bomo v nadaljevanju raziskovali na modelih vplive dinamične obremenitve vozišču ih plošč, v raziskovalni nalogi, ki jo bomo predložili v letu 1986. Na osnovi teoretične obdelave voziščnih plošč in izvedene modelne raziskave ugotavljamo, da je raziskovalna naloga potrdila prevzete principe in izhodišča za dimenzioni- wmm Pogled na merna mesta na betonu in že vidne razpoke KN Diagram sil in deformacij za merno mesto MM 16 na armaturi ranje voziščnih plošč. Ob zahtevanem mejnem stanju nosilnosti in mejnem stanju uporabnosti voziščne plošče je dosežena racionalna izraba materialov, rezultati pa so uspešno prenešeni v prakso, kar je bil osnovni cilj naloge. Za izvedbo raziskovalne naloge, katero po svojem obsegu, faznosti in formalnosti predstavlja »zahtevno gradbišče«, je potrebno vključevati različne strokovne kadre in specialiste, zato koristim priliko, da se v zaključku članka kot nosilec naloge, zahvalim vsem izvajalcem, ki so z veliko volje sodelovali pri realizaciji naloge. Vukašin Ačanski Preiskava voziščne plošče na že izvedenem objektu — mostu čez Kokro 1U — umaviovv vco i mrv Predan blok s 84 stanovanji, v gradnji 102 stanovanja Stanovanjska gradnja v Rabeljčji vasi v Ptuju se nadaljuje________ Stanovanjska gradnja predstavlja precejšen odstotek realizacije oziroma celotnega prihodka našega tozda Gradnje Ptuj. Kako tudi 'ne bi, saj so ravno Ptujčani zgradili.skoraj vse stanovanjske bloke v Ptuju — ploščad Borisa Ziherla in sedaj bli ke v Rabelčji vasi. To je soseska, ki se gradi že nekaj let in bo glede na urbanistične načrte treba zgraditi še precej stanovanj. Pred kratkim je bil uporabnikom predan stanovanjski blok B 1 s štirimi vhodi. V vsakem vhodu je 21 stanovanj, tako da blok v celoti šteje 84 stanovanj. Že pred dokončanjem bloka B 1 so delavci Gradenj pričeli z izkopom gradbene jame za blok B 2. Bilo je to maja letos. Ta blok bo nekoliko večji, saj bodo v njem 102 stanovanja. Rok gradnje je 14. mesecev. Istočasno z deli na bloku B 1 je bila v gradnji centralna kotlarna za sosesko Rabelčja vas. Tudi ta je zdaj že zgrajena, proti koncu pa gre montaža opreme, tako da bo letošnjo zimo kotlarna že obratovala in ogrevala stanovanja v Rabelčji vasi. C. P. Stanovanjski blok BI v ptujski soseski Rabelčja vas — zahod Kotlarna, Id bo ogrevala večino stanovanj v Rabelčji vasi Tozd GE Gradnje bo imel že letos novo železokrivnico ,Opremljenost vsakega tozda je pomemben faktor v njegovem nastopu na tržišču. Tega se zavedajo tudi v gradbeni enoti Gradnje Ptuj. Pred petimi leti je bil zgrajen sodoben mizarski obrat, ki je bil odprt ob praznovanju 35-letnice Gradisa, sedaj pa je v gradnji nov obrat —že-lezokrivnica. To je objekt tlorisne površine 360 kvadratnih metrov od katerih bo 260 kvadratnih metrov namenjenih za železokrivnico, 100 kvadratov pa bo uporabljenih kot skladišče mizarskega obrata ter prostor za popravila gradbene mehanizacije. Poleg omenjene investicije za katero si vsi v tozdu želijo, da bi bila končana v letošnjem letu, ko slavimo 40-letnico Gradisa in bi predstavljala delovni uspeh ob jubileju, pripravljajo v tozdu GE Gradnje Ptuj vse potrebno za gradnjo novega obrata družbene prehrane, saj je dosedanji v neustreznih, starih prostorih, katere bo treba podreti. Projekt za obrat družbene pre' hrane je že naročen in bo v kratke^ končan. Obrat bo poleg kuhinje H> jedilnice, ki bo uporabljena tudi ko sejna soba, imel mansardo kjer bod poslovni prostori. V tozdu bi radi vi deli, da bi že letos vsaj porušili stan objekt in začeli graditi novega, če p' i sredstev ne bo, bodo gradili sP° mladi prihodnje leto. Velikost teg objekta, ki bo imel pritličje in nian sardo je 600 kvadratnih metrov, j K istem projektu sodi tudi gradnJ‘ : zaklonišča za 50 oseb, vendar bo ločen objekt. . veliko pridobitev za Gradnje Ptuj Nov energetski objekt za Perutnino Ptujska Perutnina je investitor s katerim naš tozd GE Gradnje fj*.' izredno dobro sodeluje. Maja je bila predana namenu ena največjih va ’. ^ piščancev pri nas, ki stoji v Markovcih, kmalu za tem pa nova kotlarna, jj, zgrajena pri klavnici Perutnine v Ptuju. Gre za sodoben objekt, ki in13 kega pomena za nadaljnji razvoj Perutnine. .^ih Nov energetski objekt je bilo treba zgraditi zaradi dotrajanosti obstoj lf parnih kotlov v Perutnini Ptuj. Njegova dimenzija je 50 x 30 metrov. I za tri kotle je pritličen, servisni del pa je dvoetažen. Osnovna konstrukcij^ armirano-betonski stebri na razdalji 6 metrov. Strešno konstrukcijo in dimnika je izdelal tozd Kovinski obrati Maribor. V prvi fazi bosta v kotlarno montirana le dva kotla, vsak z maksitna .J učinkom 12 ton pare na uro, predviden pa je tudi že prostor za tretji ko ^ isto kapaciteto kot prva dva, tako da bi ta energetski objekt imel v konefl p zmogljivost 36 ton pare na uro. Opravljenih je več kot 75 odstotkov gradbenih del ' - - - % mmmmmp*,'' * HE Mavčiče je edini energetski objekt, Id ga trenutno gradimo v Sloveniji, pa še ta bo kmalu zgrajen. Z gradnjo verig hidroelektrarn na Savi in Muri zato ne bi smeli odlašati V HE Mavčiče Za HE Mavčiče je bilo izkopano 200.000 kubičnih metrov materiala, vgrajeno pa 90.000 kubikov betona, 35.000 ton armature in 70.000 kvadratnih metrov opaža Prvi agregat gre v poizkusni pogon že letos Pogled na gradbišče hidroelektrarne Mavčiče na Savi pri Kranju nam sedaj že daje nekoliko popolnejšo podobo bodoče hidroelektrarne, ki bo 'mela, ob pretoku 260 kubičnih metrov vode v sekundi, moč 38 MW. Delavci tozda GE Nizke gradnje Maribor so dosegli končno višino na vseh stebrih, Pretočna polja so že zgrajena, 9. avgusta pa je bila končana tudi streha stroječe, tako da je investitor v ponedeljek 12. avgusta priredil likof za naše delavce. Ce na kratko orišemo zgodovino Rtadnje HE Mavčiče potem so pomembnejši datumi naslednji: 25. aprila 1980. leta je bil položen te-mdjni kamen; 12. avgusta istega eta je tozd GE Nizke gradnje začel z Pripravljalnimi deli, vendar so se i ela dejansko začela več kot eno eto kasneje, to je 2. oktobra 1981. e*a z zapiranjem gradbene jame v s,rugi reke Save. Zaradi pomanjka-nJa denarja je trajalo zapiranje Rradhene jame dve leti, tako da sep-,ember 1983. leta pomeni začetek Okopov za glavni objekt, kar pome-da dela potekajo z veliko intenzi-eto že skoraj dve leti. ^ tem času je bilo izkopano ‘00.000 kubičnih metrov materiala, Rrajeno več kot 90.000 kubikov c tona, 35.000 ton armature in čez 0-000 kvadratnih metrov opaža. Velike preglavice so imeli naši delavci z izkopom, saj so se dnevno borili z vdori podtalne vode. Zaradi ne-tesnosti tesnilne zavese je bilo treba vsakodnevno črpati tudi do 1400 litrov vode na sekundo, da so bila dela opravljena na suhem. V sedanji fazi gradnje, ko je zaključenih že več kot 75 odstotkov gradbenih del in ko je skoraj že končana priključna pregrada na obrežnem delu levega brega Save, so monterji pričeliz montažo in sestavo notranje opreme. Tista oprema, ki se vgrajuje v primarni beton, se je vgrajevala sproti, ostala pa se sedaj. Mostni žerjav s pomočjo katerega se bo montirala turbinska in generatorska opreme že deluje. Večina opreme je že na gradbišču. Vso hidromehansko opremo je izdelala Metalna, turbini po ‘ Ut T? 1 ■ ♦ - lojnica je bila pod streho 9. avgusta, tako da se oprema že montira 20,8 M W je dobavil Litostroj in bo eno za drugo direktno vgradil v strojnico. Generatorje je izdelal Rade Končar. Del elektroopreme bo montiral IMF, turbinski del Hidromontaža, splošno elektromontažo pa bodo opravili delavci Minela iz Beograda, medtem, ko bodo ostalo opremo montirali dobavitelji sami. Vzporedno z gradnjo HE Mavčiče potekajo tudi dela, ki so povezana z začetkom obratovanja HE Mavčiče kot so: gradnja glavne tesnilne zavese, ki bo branila propustnost akumulacije na nizvodno stran; obrežno zavarovanje na obeh obalah od Mavčič do Kranja; gradnja stikališča in priključnega daljnovoda 2 x 1 lOkv Mavčiče—Žabnica; gradnja čistilne naprave Drulovka; sanacija in izgradnja primarne kanalizacije; poglabljanje struge proti Zbiljskem jezeru itd. Terminski plan gradnje HE Mavčiče je podrejen edinemu cilju: to je, da bi se prvi agregat zavrtel konec letošnjega leta, drugi pa konec marca prihodnje leto. Po poskusnem obratovanju bi bila HE Mavčiče okrog 1. maja 1986. leta pripravljena za redno obratovanje. Zato bo že v drugi polovici avgusta začela montaža glavnih in pomožnih zapornic, kar bi omogočilo, da bi v prvi polovici septembra zminirali del zidu, ki je zapiral gradbeno jamo, tako da bi vodo že lahko preusmerili na pretočna polja. Cilj je uresničljiv, saj denarnih težav sedaj ni, oprema pa je tudi že v Mavčičah. HE Mavčiče bo stala okrog 6,5 milijarde dinarjev, do sedaj pa je že porabljenih 4,2 milijarde dinarjev. C. P. Elektrarna bo ob vodnem pretoku 260 litrov na sekundo imela moč 38 MW Invalidsko varstvo delovnih invalidov v Gradisu Usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju V pravni ureditvi invalidskega varstva je prišlo do bistvenih vsebinskih sprememb, ki so se pričele uresničevati v letu I984 in izhajajo predvsem iz Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Statuta SPIZ v SR Sloveniji. S tem v zvezi je bilo potrebno v samoupravnih splošnih aktih tozdov urediti predvsem naslednja vprašanja invalidskega varstva: — opredeliti pravico do razporeditve delavca na drugo delo — opredeliti pravico do prekvalifikacije v primerih neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti — določiti postopek za uveljavljanje in varstvo pravic (kdo začne postopek, pristojni organ za odločanje v postopku za uveljavljanje in varstvo pravic) — opredelitev pravice do denarnih nadomestil (pravice do denarnega nadomestila .zaradi manjšega OD na drugem delu, pravice do denarnega nadomestila v primeru prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije) z določitvijo osnove za odmero nadomestila, načina ugotavljanja višine nadomestila, načina usklajevanja in izplačevanja ter postopka o tej pravici pred pristojnim organom v tozdu — opredeliti način zagotavljanja drugega dela ali prekvalifikacije v drug tozd — način zagotavljanja ustrezne zaposlitve oziroma drugega ustreznega dela v drugem tozdu v okviru DO. To bo potrebno urediti v SaS o združitvi v DO. _ — Temeljna načela varstva pravic delavcev s preostalo delovno zmožnostjo in invalidskega varstva nasploh bo potrebno urediti v samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v tozd oziroma ' DS. Delavci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost uveljavljajo pravice na SPIZ, uresničujejo jih pa v tozdih oziroma v delovnih skupnostih. Osnutka sprememb in dopolnitev pravilnika o delovnih razmerjih ter pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke sta bila pripravljena v začetku marca 1984, pozneje pa tudi predlog sprememb in dopolnitev obeh navedenih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi so bile konkretizirane ustrezne določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem smo želeli doseči v celotnem Gradisu enotnost glede ureditve in izvajanja varstva delovnih invalidov. Kljub temu ostaja na tem področju še mnogo nedorečenega. Priprave na uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom datirajo v leto 1983. Nekateri tozdi so medtem sprejeli nekatere spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih in pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, čeprav je zakonski rok že zdavnaj potekel. Ker po zadnjih spremembah sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja veljajo kot pravni viri za ureditev določenih vprašanj tudi samoupravni splošni akti, je nujno, da tozdi in delovne skupnosti, ki sprememb in dopolnitev tako pravilnika o delovnih razmerjih kot pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke še niso sprejele, to čimpreje store. S »spremenjeno dejovno zmožnostjo« je bilo v tem letu po IK ocenjenih že 11 delavcev, ki na tej podlagi uveljavljajo svoje pravice in obveznosti v svojih tozdih. Pristojni samoupravni organ (komisija za delovna razmerja) mora vselej izdati ustrezen pismeni sklep v zvezi s prerazporeditvijo delavca. S sklepom odloči tudi o višini nadomestila osebnega dohodka ali o kaki drugi pravici in obveznosti delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo ali pri obstoju nevarnosti za nastanek invalidnosti. Naj opozorimo na nedopustno prakso: če se ti delavci prerazporedijo na druga dela in naloge brez ustreznega sklepa komisije za delovna razmerja, utegne imeti to pozneje, pri ponovnem invalidskem postopku, resne posledice. Delavcu je treba izdati tudi sklep o višini nadomestila osebnega dohodka na drugem ustreznem delu. Ni namreč pravilno, da prejema tak delavec enostavno OD po razredu na katerega je bil razporejen pred ugotovitvijo spremenjene delovne zmožnosti. Določbe pravilnika moramo dosledno izvajati, saj predvidevamo, da bo v prihodnje več delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo in manj delavcev z eno od kategorij invalidnosti. # v 1. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, pri katerih nastane izguba delovne zmožnosti; # v II. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo in sc ne morejo s prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom; # v lil. kategorijo invalidnosti se razvrstijo delavci, ki lahko po poprejšnji prekvalifikaciji oziroma dokvalifikaciji ali brez nje polni delovni čas opravljajo dtugo ustrezno delo. TO — Telesna okvara: Po samoupravnem sporazumu o seznamu telesnih okvar ter Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je delavec upravičen do invalidnine zaradi telesne okvare. Telesna okvara se ocenjuje v odstotku in se razvršča po stopnjah in sicer: Stopnja Telesna okvara % SDZ — Spremenjena delovna zmožnost: Ta je podana, če delavec zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z nadal jnjim zdravljenjem in medicinsko rehabilitacijo ni več zmožen opravljati del oziroma nalog, h katerim je razporejen, brez prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije, zmožen pa je poln delovni čas z normalnim delovnim učinkom opravljati druga dela oziroma naloge, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljeni delovni zmožnosti. Struktura in številčno stanje delovnih ihvalidov Število delovnih invalidov se giblje od ieta 1980. dalje takole: Leto Število Indeks 1980 164 100 1981 195 119 1982 216 Ul 1983 255 118 1984 250 98 Indeks 1980/84 152 Delavci, pri katerih nastane invalidnost, sc glede na preostalo delovno zmožnost razvrščajo v tri kategorije invalidnosti: Gradis ima 196 delovnih invalidov III. kategorije invalidnosti, 24 z II. kategorijo invalidnosti, medtem ko je bilo 51 delavcev ocenjenih s 1. kategorijo invalidnosti (upokojitev). S »spremenjeno delovno zmožnostjo« imamo 11 delavcev, 9 delavcem je bila priznana telesna okvara, medtem ko je 13 delavcem priznana telesna okvara hkrati s kategorijo invalidnosti. Odstotek delovnih invalidov na-skupno število zaposlenih znaša 3,5 %. Odstotek je praktično enak onemu iz leta 1983 (3,4%). Podatki se nanašajo na Jan 31. 12. 1984. Število invalidov na število vseh zaposlenih v Gradisu je v primerjavi s stanjem v Sloveniji relativno ugodno. Enaka ugotovitev bi bila tudi za indeksne pokazatelje od leta 1980—1984 glede števila in gibanja v rasti invalidov. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da gre v prihodnje spremljati tudi analitiki) vzročnosti, če naj bi bil' uspešni v preprečevanju invalidnosti. Ocenjujemo, da so bolezni temeljni in prevladujoči vzrok za nastanek invalidnosti. V vsakem tozdu je treba zagotoviti sistematično analitiku ter strokovno diagnostiko o vzročnostih invalidnosti in to zlasti z večjo zavzetostjo in odgovornostjo strokovnih služb. Na drugi stranhpa je treba zagotoviti sistematično spremljanje te problematike in ukrepanje v okviru samoupravnih organov. Pri tem so zlasti pomembne komisije za varstvo pri delu ter aktivi invalidov v tozdih. Za sistematično prevCncijo pa je nujno zagotoviti neposredno sodelovanje zdravstva. V podatkih tudi niso zajeti tisti delavci, ki sicer formalno nima)1’ sv.ojstva delovnega invalida oz. delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo, imajo pa dejansko manjši’ delovno sposobnost zaradi bolezi” ali starosti. Starostna struktura delovnih invalidov je naslednja: % Starostne skupine______Število od 20—25 let 26—30 let 31—35 let 36—40 let 41—45 let 46—50 let 51—55 let 56—60 let nad 60 let________________ Skupaj 250 l00/° Prihodnjič: o delu invalid‘’v J. >*• Iz vojske nam pišejo Po daljšem času smo zopej prejeli razglednico nekoga °d naših mladeničev, ki se nahajaj0 v JLA. Tokrat se je oglasil Ihja Ereiz iz tozda GE Ravne na Koroškem, ki služi vojaški rok v Šempetru pri Novi Gorici. Prosj* da mu v vojsko pošiljamo Gradisov vestnik, katerega je že preJ i rad bral in obenem pozdravlja vse delavce Gradisa, še posebej pa sodelavce iz tozda GE Ravne na Koroškem. 2 15 24 16 36 69 62 26 0,80 6,02 9,64 6,43 14,06 27,71 24,90 10,44 Srečanje upokojencev na Ravnah je bilo prijetno (Foto: L. Rudolf) Srečanje upokojencev GE Ravne Na pobudo družbenopolitičnih organizacij tozda GE Ravne na Kolškem so se srečali upokojenci te enote. Bilo je to pravzaprav dvojno Ječanje in sicer medsebojno srečanje upokojencev in srečanje upokojencev s svojimi še aktivnimi sodelavci. Sprejem, ki ga je pripravil ra-venski kolektiv za svoje nekdanje sodelavce zasluži vso pohvalo in je leP dokaz, da upokojenci v nekaterih sredinah še niso pozabljeni, kako naj bi tudi bili, saj so številni 'tied njimi orali ledino v železarskih Ravnah. Žal se srečanja niso udeležili vsi Povabljeni. Vzrokov je več, najbolj Pogost pa je bolezen ali bolehnost, žal se tega srečanja ni udeležil nekdanji dolgoletni direktor ravenskega '°zda inž. Štok. Od sprejema do slovesa sta na Srečanju bila prisotna tudi direktor ’°zda GE Ravne Avgusf Škrinjar in Predsednik sindikata Pavle Ring. Vzela sta si čas in se pogovarjala z ljudmi, ki so vgradili del svojega življenja v razvoj Gradisa na Ravnah in razvoj kraja samega, saj si Železarne na Ravnah ne moremo zamisliti brez Gradisa. Ob tej priliki je bil ustanovljen tudi pododbor Društva upokojencev Gradisa v Ravnah preko katerega bodo upokojenci imeli stalen stik s tozdom in z društvom. Srečanje je bilo popestreno z izletom in ogledom Čečovij, Javornika, baze Ravne, spomenika v Polani in rekreacijskega centra na Ivačkem jezeru ter zakusko. Na koncu srečanja se je gostiteljem v imenu vseh prisotnih in v imenu Društva upokojencev Gradis zahvalil Lojze Cepuš, predsednik društva in zaželel tozdu GE Ravne na Koroškem obilo uspehov in delovnih rezultatov v letošnjem letu. Ludvik Snajder Aforizmi o gospodarstvu Naši gospodarstveniki ne morejo biti na konju ker so pre-xeč navajeni na Mercedes, Opel in Renault. • Sila vrana lačne ne razume dokler je ne rabi /a fušarska dela. • Nič čudnega, da je \ energetiki takšna zmeda ko pa hoče vsakdo napeljati vodo na svoj mlin. • Obisk pri zdravniku in sprejem novih kadrov \ podjetje 'mata nekaj skupnega nikoli ne veš. kdo stopi skozi stranska vrata. Ce tajnica zanosi s svojim šefom, se lahko izgov arja da je slo za nesrečo na delovnem mestu. kaj ti pomaga, če ti pade sekira v med ko pa davkarija takoj pristavi svoj lonček. Ne vali krivde na okuliste če si kot gospodarstvenik kratkoviden. • Judi če imaš doktorat iz meteorologije boš težko spoznal, kam piha veter v gospodarstvu. • Gospodarstvo in pokojnik imata nekaj skupnega obema je odzvonilo. Marjan Bradač Likovna razstava v avli DSSS V avli delovne skupnosti skupnih služb ta mesec razstavljajo svoja dela nekateri udeleženci 7. kulturnega srečanja gradbenih delavcev Slovenije. To je letos že tretjič, da se gradisovi amaterji — kulturni ustvarjalci predstavijo tudi lastnemu kolektivu, saj se bo razstava iz Ljubljane preselila tudi v druge tozde. Olja razstavljata Vladimir Valant (DSSS) in Božidar Gortan (LIO Šk. Lokaj, s fotografijami pa se je predstavil Andrija Pajtak (DSSS). Tretja ustvarjalka je Vesna Plemelj-Horvat (DSSS), ki je predstavila olje in tapiserijo. Ob razstavi smo od predsednika gradisove Komisije za kulturo Milenka Nikiču zvedeli, da je v pripravi pesniška zbirka v kateri se bodo s svojimi deli predstavili tudi ostali udeleženci dosedanjih kulturnih srečanj in drugi kulturni ustvarjalci iz Gradisa. Katalog bo izšel do konca letošnjega leta. C P. Gradnja končana v štirih mesecih Ravenčani na Krku zgradili počitniški dom za TAM Februarja smo v Gradisovem vestniku pisali o začetku del na adaptaciji in dograditvi počitniškega doma TAM v Omišlju na Krku. Rok za dokončanje objekta je bil 1. junij, se pravi štiri mesece. Ravenčani so pridno deiali in z delom končali v pogodbenem roku ter tako prislužili tozdu priznanje, ki jim ga je po končani gradnji podelil TAM. S tem so omogočili tudi nemoteno letovanje delavcev TAM-a v Omišlju. Edini počitniški dom TAM-a je bil zares potreben temeljite prenove, s čemer se je povsem spremenila tudi njegova dosedanja podoba. Obnovljena in posodobljena sta dve vili v katerih so urejene prenočitvene kapacitete, zgrajen je nov objekt z restavracijskimi in družabnimi prostori ter urejena plaža. Besedilo: L. Rudolf Foto. B. Kanižar Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Gradisovih 40 let • Petintrideset let nazaj Gradnja HC Savica pri Bohinju »Slika je bila posneta februarja 1950. Predstavlja takratne Gradisove uslužbence po nekako dveh letih skupnega dela na gradbišču HC Savica pri Bohinju. Takrat je bil naš šef inž. Milivoj Šircelj.« Sliko nam je poslala Jelka Novak (takrat z dekliškim priimkom Lenarčič), ki je tudi dodala, da jo na Gradis in tiste čase vežejo sami lepi spomini. »Bili smo res složen kolektiv,« piše. »Veliko smo delali in tudi ,v nadurah1 ne da bi se kaj dosti spraševali, ali bo delo plačano ali ne. V prostem času smo vsi skupaj hodili na izlete na Komno, do slapa Savice ali drugam, v barakah pa je bilo vedno slišati petje ob spremljavi kitare ali harmonike...« V svojem komentarju k sliki navaja tudi vsa imena in priimke ter takratne poklice ali funkcije posameznikov. Kazen svojega, navaja še. nR ob pomoči še nekaterih čla-n°v PD Gradis. * red pohodom na Triglav ima £*aninsko društvo v svojem pro-?an>u izlet na Pokljuko in sicer p ' avgusta. Ena skupina bo s okljuke odšla na Viševnik, raški vrh in se spustila v Bohinj, u8a skupina pa se bo povzpela * Lipanco in Debelo peč ter se j nila nazaj na Pokljuko. Za ta e* je organiziran poseben pre-l^oz. prvj izlet bo vodil Rajko «8ej, drugega pa Marko Žon- . Septembra bodo še trije izleti. ’ septembra bosta izleta na ^'ilniera jezera in Karijavec, ,,UR' pa na Komno in Komarčo. r8aniziran je poseben prevoz. ►ih ' sePten,bra pa je na spoti . dvodnevni izlet na Razor in Osojnik. C. P. Preddopustniška rekreacija Nogometni srečanji DSSS — GOL Na pobudo nekaterih igralcev nogometa v tozdu GOL in delovni skupnosti je prišlo pred dopusti do dveh srečanj med obema ekipama. Prvo srečanje je bilo na galeriji v Šentvidu. Zmagali so domačini, moštvo GOL-a, ki je bilo sestavljeno iz igralcev, ki delajo na grad- bišču galerije, okrepljenih z dvema nogometašema z gradbišča stanovanjske soseske Fužine. Povratno srečanje je bilo odigrano teden dni kasneje na igrišču v Novih Jaršah, kjer so bili domačini igralci DSSS. Tudi tokrat so zmagali »Iračani« so obujali spomine V prijetnem ambientu nju. Srečanje smo organi-Emonske kleti v Ljubljani zinile delavke SGP Kon-smo se zbrali »Iračani« na struktor in nanj povabile 111. tradicionalnem sreča- delavce Primorja, Gradisa in SCT, ki smo delali skupaj na projektu 202-D. vabilu so se odzvali skoraj vsi vabljeni in s tem potrdili prijateljsko vez, ki nas je združila v tujini, ko smo preživljali težke in lepe trenutke, daleč proč od svojih najdražjih, svojih prijateljev in domovine. Ob prijetni glasbi, ob kozarčku in plesu smo se do poznih jutranjih ur prijetno zabavali in obujali spomine. Ob ponovnem srečanju, objemu in stisku rok se je marsikomu orosilo oko, od veselja, da se je znova srečal s prijatelji, ki si jih je našel v tujini, kajti naše prijateljstvo je globoko in nesebično. Takšna prijateljstva vzklijejo samo v tujini. Ob slovesu smo si znova obljubili, da se v jeseni srečamo na IV. tradicionalnem srečanju,tokrat v Ajdovščini. Ančka Sega inf ADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS Ljubljana. Izdaja ga Odbor za ht “rmacije v sestavi: predsednica Karolina Vodopivec, člani Štefan Rac, Sonja Gračanič, Ludvik Rudolf, Mi-da Cattonaro in tajnik Gojmir Bcrnot. . a^ni in odgovorni urednik je Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora so: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, vjn?J* Remec, Ludvik Rudolf, Vlado Forbici, Vinko Damjan, Jani Klančar, Aleksander Bojanič in Tatjana Sa-q. SfcL. Tehnični urednik je Matija Krnc. t-inki*-0 l's*ta tiskarna Ljudska pravica Ljubljana v nakladi 9.000 izvodov. Naslov uredništva: GIP GRADIS '"»Ijana, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a Ljubljana, telefon 441-422 int. 232 ali 220. gostitelji, saj je moštvo GOL-a bilo nekoliko oslabljeno. Ker je bil izid obeh srečanj 1: l je bilo dogovorjeno, da se odločilno tretje srečanje odigra septembra po dopustih. C. P. Z \ Nagradna križanka v tej številki Za pravilno rešeno in pravočasno prejeto križanko bomo tudi tokrat med reševalci izžrebali pet nagrad 1. nagrada 500 dinarjev 2. nagrada 400 dinarjev 3. nagrada 300 dinarjev 4. nagrada 200 dinarjev 5. nagrada 100 dinarjev Rešitve pošljite na naslov: GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska 134a. Uredništvo Gradisovega vestnika — Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki jih bomo prejeli v uredništvo do 9. septembra 1985. Nagrajeni reševalci julijske številke Upoštevali smo vse rešitve, ki smo j ih prejeli do 16. avgusta. Sreča je bila naklonjena naslednjim reševalcem: 1. nagrada — Dani Pogačnik, tozd Gradbena operativa Ljubljana (500 din) 2. nagrada — llijas Nesimo-vič, tozd Kovinski obrati Ljubljana (400 din) 3.. nagrada — Jana Tomažin, tozd LIO Škofja Loka (300 din) 4. nagrada —■ Majda Butkovič, tozd Inženiring Ljubljana (200 din) 5. nagrada — Maja Jakšič, DSSS Ljubljana (100 din) Dobitnikom čestitamo! UREDNIŠTVO Nagradna križanka