Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. ff V.b.b.Uf< oj . Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Rlagenfurt, ^Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo n3 naslov: ^ Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. Letnik XIII. Celovec, petek, 6. Junij 1958 Štev. 23 (839) SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA pred proslavo 50-letnice obstoja Tudi de Gaulle se bori s težavami Slovenska prosvetna zveza, osrednja kulturna organizacija koroških Slovencev, praznuje letos 50-letaico svojega obstoja. V minulih petih desetletjih je prehodila ta ustanova slavno pot, pot borbe in dela za obstoj slovenskega življa na Koroškem, za ohranitev slovenske besede, slovenske pesmi in slovenske zavesti, hkra.-ti pa tudi za izobrazbo in prosveto našega ljudstva, S tem je prispevala, časten delež k razvoju vseslovenske kulture, ki je v prejšnjem, stoletju dosegala naivišje vzpone ravno na naših koroških tleh. Pol stoletja prizadevanj v službi naroda pomeni častno tradicijo organizacije, ki je prvotno delala bolj kot politična organizacija koroških Slovencev in, se je tekem časa preosnovala v osrednjo kulturno ustanovo naše narodnostne skupine. Delo1, ki ga je opravila V teh desetletjih, je bilo obširno in vsestransko, porejeno iz potreb in teženj našega ljudstva, katero V borbi z,a obstoj in enakopravno življenje kljub velikim in največjim težavam, kljub zapostavljanju in napadom nikdar ni klonilo, marveč se je tudi V času najhujšega nasilja junaško postavilo1 v bran ter se na življenje in smrt borilo za o,čuvanje svojih narodnih svetinj. Ta odpornost in volja do življenja seveda ni le slučajen pojav, marveč je plod dolgoletne vzgoje, pri kateri je odigrala svojo vlogo tudi prosvetna organizacija,, ki se je zavedala svoje zgodovinske naloge V narodno-obrambnem delu. To svoje visoko poslanstvo p so se udeleženci seznanili, koliko' se more na kmetiji na preprost način poenostaviti delo za razbremenitev kmečke družine, če kmet le dobro; premisli ter se pogumno loti ustrezajočih sprememb. Spet nekaj malega iz Bilčovsa Od davnih dni že pravijo;, da se veselje in žalost menjavata v človeškem življenju. Reče se: Dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti! Vreme pa nam letos, kakor seve tudi drugod; ni naklonjeno. Za vrstjo vročih jasnih sončnih dni ne dobi naša zemlja zaželjenega in toliko potrebnega blagodejnega dežja. Srednja pot najboljša pot, so dejali naši stari. Tudi pri vremenskih razmerah bi bila potrebna tista prava zlata sredina. Toda je že tako; enkrat je prehuda moča, drugič pa spet preveč suho. Človeštvo pa žal doslej še ni iznašloi V takih primerih uspešne odpomoči. Letošnja pomladanska suša je povzročila' že; veliko škode ter ima zelo škodljive posledice za naše kmetijstvo. Krme za živino' bo malo; in zelo slabo; kažejo' tudi vigredni posevki. Kmet ima pač vedno svoje težave. Kakor se V človeškem dogajanju vrstita veselje in žalost, hočemo najprej poročati žalostno vest iz našega kraja. Pred nedavnim je umrla Uršula Krušic, p. d. stara Huntarca v Pugradu. Pokojna, mati je dosegla častitljivo starost 82 let. Lepo število žalnih gostov jo je spremilo na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Naj ji bo miren počitek v domači zemlji! Druga, novica, pa je veselega značaja. Dne 25. maja, smo; obhajali Veselo poročno slavje mladega para. Poročila sta se mladi Črnej na Mali gori in brhka nevesta, ki si jo; je izbral pri p. d. Goričniku v Spodnji Vesci. Čestitamo, in želimo no-voporočencema mnogo srečnih let! Velikovec Pred nedavnim je bila v Velikovcu konferenca Občinske zveze z,a okraj. Namen zveze je, da V njej organizirane občine po svojih izvoljenih zastopnikih lažje in boljše uveljavljajo sVoije koristi pri nadrejenih ustanovah. Navzoče zastopnike je pozdravil dosedanji predsednik Skorianz, župan na Rudi. Pri volitvah so izvolili naslednji odbor: predsednik Martin Hosp, župan v Velikovcu, namestnik Simen Skorianz, župan na Rudi, tajnik Šim,en Wo-schank, župan na Bistrici pri Pliberku, namestnika Tomaž Miklau, župan v Grebi-nju in Franc Schweinzer, župan v Dobrli vesi. 6. junij 1958 iiBansnanonnir VABILO Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Pliberku bo gostovalo z igro „ MIK LOVA UPA” v nedeljo, dnei 8. junija 1958, oib 11.30 uri V Železni Kapli v farni dvorani. Igra, katere motiv izvira iz zgodovinskega dogajanja v kapelski okolici v davni preteklosti, bo gotovo zanimala staro in mlado ter vse srčno vabimo k številni udeležbi. Borovlje Štiriintridesetletnemu delavcu Herbertu Rainerju se je pri popravljanju puške; primerila v puškarski delavnici precejšnja delovna nesreča. Najprej je hotel puško preizkusiti s; strelom, vendar s,e ni sprožila. Ko s,e je hotel prepričati, kaj bi moglo biti temu vzrok, se je potem, čim je pritisnil zavoro, sprožil strel ter ga je projektil zadtel v zgornje stegno in izstopil v spodnjem stegnu. Zdravnik je odredil, da so- ponesrečenega spravili v bolnišnico. Dole pri Vetrinju Pred nedavnim je umrl Pavel Otrob, ki mu v življenju niso ostale prihranjene hude preizkušnje zavednega slovenskega moža. S Vojčas je bil posestnik gostilne pri Kanonarju ter je živel v zadovoljivih gmotnih razmerah. Pozneje pa je prišla znana gospodarska stiska, proti kateri se je tudi Otrob krepko boril. Toda okoliščine so bile močnejše, da ji je podlegel in zgubil posestvo. On sam je bil Vedino prepričan, da so njegov gospodarski polom pospešile posledice njegove; narodne zavesti in soi ga uničili šovinisti, ko je Vse od tedaj, ko je dal svojo dvorano na razpolago za slovenski koncert, čutil gospodarski pritisk narodnih nasprotnikov. Kriza, je bila, tedaj nepremagljiva in zanimivo, je tudi povedati, da se je dražbe; pri kateri je prišel ob svoje posestvo,, udeležil tudi Kamtner Heimatbund. Ob svoje premoženje prišli Pavel Otrob je vedho tožil, da so tega krive šovinistične mahinacije. Kot hlapec Jernej je povsod pri sodiščih iskal pravice, toda prav kakor hlapec Jernej pri vseh instancah zaman. Pravice, ki jo je iskal, ni dosegel, šele smrt mu je umirila njegovo užaljene, in nad krivičnim redom razočarano srce. Naj si pokojni v miru spočije v domači zemlji! Mučna zaskrbljenost na kmetih Želimo, da bi, preden; bodo; te Vrstice v tisku zagledale beli dan, poškropil žejno zemljo; blagodejen dež. Mandlov koledar napoveduje, kakor pravijo nekateri kmetje, za četrtek dež, danes, ko' to pišemo; pa je sreda. No da, Mandlov in stoletni koledar imata često prav in zadeneta, da nekje v svetu morda le dežuje, svet pa je precej Velik. V hudi stiski se človek oprijemlje vsake bilke in upa. Naj bo kakor koli, oddahnili bi se kmetje, če bi njihove travnike; in polja napojil dež, po katerem zeva milijone usihajočih rastlin že dober mesec dni. Kakor da bi se narava uprla in ovrgla večni red, noče biti mokrote in sonce žge ter suši zemljo. Holmi postajajo' iz dneva v dan bolj ožgani, živina, je oskubila pašnike, pomladka pa ni in kjer so pokosili, so se posušile še korenine. Suša je po doslej vidnih znakih napravila za naše kmetijstvo neprecenljivo škodo, ki jo' najbolj občuti naš hriboviti kmet ter kmetje v Podjuni, kjer je zemlja v pretežni večini revna) in peščena. Že pozimi so bili kmetje s snežnim, polomom drevja v gozdovih občutno oškodovani, sedaj pa grozi pomanjkanje krme in škoda, ki je že nastala; tudi s skorajšnjimi padavinami ne bo več popravljena;. Ozimno žito je v razvoju zaostalo ter mu poleg prisilne zoritve grozi izsušitev. Jarina, in drugi pomladanski sadeži, sejani in posajeni itak pozno; pa si nikamor ne morejo pomagati. Posledice bodo žalostne, čei ne bo krme za živino in domačega kruha za družino. Stanje živine bodo morali znižati in zaradi velike ponudbe poceni oddati. Vse to bo imelo zle posledice tudi za obnovo in okrepitev gospodarstva v prihodnjih, morda ugodnejših letih. Pristojne kmetijske oblasti in ustanove imajo nujno nalogo; da storijo; pravočasne primerne ukrepe za preprečenje gospodarskega poloma našega kmetijstva. Naše marljivo in delavno ljudstvo toi pričakuje in upravičeno zahteva, ker se kljub obupnim izgledom na letino, iz dneva v dan, brez počitka posveča svojemu navadnemu delovnemu redu. Živahno mlado; življenje je ob binko-štih Vladata v taborišču Rdečih sokolov pri Borovljah. Rdeči sokoli, mladinska organizacija, ki si prizadeva, svoje člane vzgajati po posebnih smernicah za koristne in poštene člane človeške družbe ter sprejemljive za sožitje V mednarodnem svetu, prireja Vsako leto svoje tradicionalno srečanje. Okoli 300 Rdečih sokolov se je minule praznike zbralo v Borovljah, kjer so po, vseh svojstvenih predpisih postavili šotore. Postavili so jih v krogu, v sredi pa drog z zastavo, simbola organizacije. V soboto zvečer so tabor otvorili, kjer je bil v pozdravnem nagovoru naglasen pomen srečanja v zvezi z mednarodnim taborom pri Dunaju. Spregovorila sta tudi deželni predsednik Prijateljev otrok Franc Pogatschnig ter predsednik Prijateljev Razne vesti iz Koroške Pred nedavnim se je v korški pečini pripetila huda, delovna nesreča, ki je prizadejala 17-letnega delavca, Herberta Weitzerjai iz Žitare vesd. Nad cesto so razstreljevali kamenje. Ko je Weitzer šel pod kraijem, razstreljevanja, se; je V istem trenutku odtrgalo okoli 3 kubične metre kamenja in zdrvelo na cesto, zadelo delavca in ga potegnilo okoli osem metrov globoko v obirski potok. Da se ni zadušil, je pripisati le hitri pomoči delovnih tovarišev. Kljub temu pa se je hudo poškodoval na glavi in si pretresel možgane. otrok v Borovljah Hans Pobegen. Pri tabornem ognju so mladinci nastopili z raznimi točkami ter pokazali veliko spretnost in znanje. Ob tej priložnosti je deželni svetnik Sima; sprejel zaobljubo mladih sokolov ter novim članom velike mednarodne skupnosti podelil rdeče; rutice. HESEMIEOJIE Petek, 6. junij: Norbert Sobota, 7. junij: Robert Nedelja, 8. junij: Menard Ponedeljek, 9. junij: Primus Torek, 10 junij: Margareta Sieda, 11. junij: Barnaba Četrtek, 12. junij: Janez Taborjenje Rdečih sokolov v Borovljah Trgovci s človeško lahkovernostjo Razprodaja parcel na Mesecu za mali denar Dva; nenavadna dogodka;, o* katerih bo-moi pisali, kažeta, da je precej ljudi po svetu zajela nekakšna epidemija medplanetarnih potovanj. Tako je že v začetku septembra 1955 generalni direktor španskega turističnega urada prejel prošnjo, naj dovoli ustanovitev pot ovalne agencije' za medplanetarne polete. Prošnjo je podpisal novinar Jose Maria Bajon, strokovnjak za astronavtiko'. Tedaj je bil videti Bajonov predlog smešen. Toda; španski novinar je imel na razpolago dokaj zanesljive podatke. Ko se je mudil v Parizu je namreč obiskal znanega francoskega; strokovnjaka za polete v vesolje prof. Ananova Ta je mladega novinarja prepričal, da ni daleč dan, ko bodo ljudje lahko poleteli v Vesolje. Takoj po povratku domov je Bajon začel široko akcijo za prodajo! voznih listkov za polet v vesolje. V kratkem času so prodali nad 3000 Voznih listkov z datumom »Dan X leta 1974«! Ko* sta umetna satelita začela krožiti okrog zemlje, je Bajon pozval »potnike«, naj gredo na specialni zdravniški pc_g!ed, da bi tako* ugotovili, ali so sposobni za polet v vesolje. Kaže, da se; je temperamentni Španec malo prenaglil — predvsem zato, ker je datum odhoda še vedno daleč, pa tudi zato, ker mu španske oblasti niso dovolile ustanoviti agencije za medplanetarne polete. Kljub temu pa je Bajon že dal tiskati prve potne listke za polete v vesolje! Robert Coles, bivši ravnatelj newyor-škega planetarija pa se je pokazal ne samo kot dober poznavalec nebesnih teles, marveč tudi kot dober psiholog. Domislil si je, da ne bi bilo napak izkoristiti člo- veško nečimrnost in lakomnost in tako je začel prodajati — parcele na Mesecu. V časnikih so se pojavili oglasi, V katerih je pisala, da je. naprodaj zemljišče okrog žrela ugaslega vulkana Kopernik, ki leži na severovzhodni strani Meseca. Zemljišče je bilo poceni — dVa dolarja za hektar, vrh tega pa je »zemljiška listina« dala »lastniku« pravico doi izkoriščanja vseh rudnih in naravnih bogastev (vštevši kopanje urana, pa tudi pravico* do lova in ribolova!), kakor do drugih turističnih atrakcij. Coles je dal celo* natisniti zemljevid ognjenika Kopernik z vsemi podrobnostmi. .. Čeprav jei vsakomur jasnoi, da gre bodisi za posrečeno šalo ali prevarantstvo, se je Vendar že pred dvema letoma našlo v Ameriki nad 4000 ljudi, ki so za »mal denar« kupili dobro* zemljišče na Mesecu. Podjetni gospod Coles pa si je sezidal udobno* Vilo — toda ne na Mesecu, marveč v' New Yorku. Ko pa sta jela okrog Zemlje* švigati umetna satelita, so* se »lastniki« parcel na Mesecu zbali, da bodo Rusi prej prišli tja ko*t Američani. In tako so se obrnili na svoje advokate, češ da jih je Coles speljal na led . .. Napoleon ni imel sreče Ko je Napoleon III. postal francoski cesar, je dal tiskati nove bankovce, na katerih je bila njegova slika. Na bankovcih je bil še napis*: »Vsako ponarejanje se bo strogo kaznovalo«. Bakrorezec pa je na bankovcu za 100 frankov urezal na, cesarjevem plašču tele besede: Cesar jei mrtev, naj živi republika! Te besede so* bile tako skrite, da jih ni nihče opazil. Tudi ni nihče opazil tistega »ne«, ki ga je bakrorezec vpletel v stavek: Ponarejevalec — »(ne)« bo* strogo kaznovan. Ko* je bila prva serija bankovcev v prometu, so odkrili ukano. Začeli so iskati bankovce s tem napisom, Raziskovalci so končno ugotovili, da je bil bakrorezec navdušen republikanec in da se je hotel iz cesarja temeljito ponorčevati. Krivca, niso* mogli poklicati na odgovornost, kajti o pravem času je pobegnil v Anglijo*. Kljub vztrajne- Šoia za čudežne otroke Pred meseci so* bili časopisi polni novic o 13- letnem Fredu Safieru, ki se je vpisal na znamenito ameriško* Vseučilišče Harward in to celo. na jedrsko fiziko. Pred dnevi pa. je vso Ameriko osupnil deset in pol let star Robert Strom, ki je brez oklevanja popolnoma pravilno odgovoril na vsa vprašanja priljubljene televizijske igre »Podvoji ali pusti«. Vseh 16 vprašanj je dobil s* področja fizike, matematike, astronomije in kemije. Fantu je stvar vrgta 192.000 dolarjev — kar sami preračunajte, koliko* bi toi dale*, v našem denarju! Da bi dobili Vsaj malo poijma o neverjetnem uspehu tega otroka, objavljamo nekaj* najlažjih vprašanj, na katera je odgovoril. — Milja, je dolžinska mera. Kaj pa meri angstrom? Kje leži krater Kopernik? — Od leta 1940 so umetno naredili devet novih elementov. Katere? — Sonce je najsvetlejša zvezda, ki jo vidimo z zemlje. Naštejte n as ledni h osem in po- vejte, katerim, ozvezdjem pripadajo! — Katere kemične reakcije' lahko opazujemo' pri sledečih mešanicah: Voda in kovinski rodij, klorhidridna kislina in natrijev lug? — Zvezde so klasificirane po njihovih spektrih. Te skupine označujejo* velike črke. Katere so značilnost skupin A, G in M? Opozarjamo še enkrat, da so to najlažja vprašanja. Vsako izmed ostalih enajstih Vprašanj ima Več teksta kot Vsa zgornja skupaj. Robert je moral n. pr. računati in razlagati verižne reakcije pri nuklearnih procesih na soncu in še kopico* težjih stvari. In zaključek? V ZDA ustanavljajo posebno šoiloi za čudežna otroke. V Franciji pa celo že* imajo tako ustanovo. Upravičeno se pa marsikdo Vprašuje, ali gre v takih in podobnih primerih, kot je mali Robert, za resnične genije ali pa le za dovršena papagajsko* izurjenost. Tudi v tem primeru bi morali priznati, da ima Robert Strom Vsaj genijalen spomin. mu iskanju pa francoskim bankirjem ni uspelo, da bi našli vse bankovce. Danes se prav gotov nahajajo V'posesti vnetih zbiralcev, kajti njihova idealna vrednost je neprecenljiva. Bankovce so V tistih časih imenovali »non bankovce«. Ptice ovirajo letalstvo Nesreče zaradi trčenja ptičev v letalo so že dolgo* vrsto let posebna skrb letalskih strokovnjakov. Čeprav tisk o takih nesrečah le redko poroča, so V resnici precej pogoste. Od januraja 1950 do junija 1955 so ptice poškodovale 401 letalo, med njimi celo reaktivna letala. Zaradi tega je poveljstvo ameriškega; letalstva naročilo sekciji za varstvo letenja, naj ta problem podrobno prouči in predlaga varnostne ukrepe. Podatke so kmalu zbrali, Vendar primerne* rešitve še niso našli. Pripravili so* pa; že Več predlogov, med njimi naslednje: Uničijo naj Vsa ptičja gnezda v okolici letališč. Ta predlog so odklonili zaradi federalnih zakonov o varstvu ptic. Odvračanje krilatcev z močnimi zvočniki, ki posnemajo krike splašenih ptičev, se v Angliji ni obneslo. Izurjeni sokoli naj bi stalno krožili okoli letaliških centrov in lovili nadležne ptiče. Predlog je zavrnjen kot nehuman. Uporabili so tudi ultrazvok za razprše-vanje ptičjih jat, zlasti ob selitvah, uspeh pa je bil neznaten. Mladinski kriminal je težko vprašanje za policijo velikih mest Tolpe mladoletnikov v velikih mestih postajajo vedh.o* večji problem, Id ga policijske oblasti le s težavo* sledijo. Ne-wyorški župan je bil prisiljen izvesti veliko policijsko gonjo proti tolpam mladoletnikov, ki strahujejo prav po gankster-sko cele1 mestne četrti. Ti mladoletniki napadajo po parkih ljudi, se pretepajo med seboj, saj je policijsko registriranih nič manj kot 500 različnih tolp;, ki med seboj krvavo obračunavajoi, vsi skupaj pa napadajo mirne pešce ob Vseh mogočih priložnostih. Tako so podivjani, da je tipičen primer tale: Skozi neki newyorški predel sta šla, neki invalid in njegov prijatelj na; sprehod. Za invalida je bilo* usodno*, da se je med razgovorom zasmejal. Nenadoma je skočilo* nekaj fantalinov nanj in z noži so ga kar pri belem dnevu zaklali. Ko so jih polovili, so* na vprašanje, zakaj so to* storili, rekli: »Mislili smo*, da se smeje nam in mi se ne pustimo* žaliti.« To so bili fantje stari po 14. in 15. let. Zopet drugi je izjavil, ko je' zaklal svojega sošolca, da je to storil — in to je povedal s cinično hladnokrvnostjo* — ker bi pač rad Vedel, kako škrta nož ob kosteh. Vse te tolpe imajo svoja imena, ki so naravnost smešno neverjetna. Tako je tolpa, oi kateri pišemo imenuje »Egiptovski kralji«. Newyorški župan je v svolji odločni akciji uporabil ne le redno policijo, pač pa tudi gojence vseh policijskih šol v državi New Yo*rk. Toda jasno je, da bo vse* skupaj malo* zaleglo, ker mladina, ki živi brez pravega doma in reda, popi- va, kupuje revolverje, ki jih je v Ameriki mogoče nabaviti brez orožnega lista, mesarske nože in se ukvarja z mamili, ne bo nikoli sposobna za moralno pametno življenje. Pa to ni samo v Ameriki! Tako besnenje mladoletnikov, za katero psihiatri ne najdejo pravega Vzroka, vlada tudi po nekaterih večjih mestih Evrope. Tako je bila v mestu Rimu pred kratkim odkrita in zajeta tolpa, ki se je naziVala »Kalifi«. Ta tolpa sicer ni ubijala, zato je po svojem junaškem temperamentu tem temeljiteje kradla Vse, kar je prišlo pod roko, od avtomobila pa do lire. V Nemčiji, zlasti v Hamburgu, kjer je zloglasna četrt Sv. Pavla in se po tamkajšnjih beznicah zbira ves izmeček življenja, se pa spet mladoletniki specelizirajo V pretepih z orožjem in brez njega, razbijanjem izložb in od časa do časa pretepejo celo kakega policaja. Ker kot mladoletniki v neki meri uživajo prizanesljivost roke pravice, znajo to izkoristiti, zato norijo in divjajo, morijo in ropajo. Nekaj številk iz Indije Leta 1946 sta; od 1000 mater umrli na porodu dve; povprečna doba življenja, ki jo je tedaij mogel Indijec pričakovati, je znašala 27 let. Istega, leta je bil v Indiji en, zdravnik na 6.300 oseb, na 50 tisoč ljudi pa ena bolnišnica. Že leta 1954 je umrljivost, zlasti pri otrocih, izdatno zmanjšana; povprečna doba starosti pa se je zvečala na 32 let. *. z. fmiš** ,o^ ^OBODNIM SONCEM DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV 74 »Kaj blebečeš, Hun? O kom sanjaš, da izgovarjaš neznano* ime?« Trgovčev glas je* zvenel tuje, zadirčno. Radovana je popadla skrb. Če se je zmotil! Ozrl se je na spremstvoi. Neznani, resni obrazi. Na njih nikakega, usmiljenja; vsaka guba, vse poteze kakor iz jekla. Radovan se je priklonil trgovcu, v veliki Ponižnosti. »Velmožni, ne streljaj strelic iz svo*je-9£i obličja na popotnika, ki ti prinaša mir in noisi v srcu svete skrivnosti. Naij tvoja brezmejna Velikodušnost ponudi uho Popotniku. Tako ti Krista, ne pokesaš se!« Trgovec je pazil na starčev glas s tankim posluhom. Daljni odknev se* je čimdalje bolj bližal. Nekaj kakor znana povest mu je Vstajalo v duši. »Izvoli za menoj V šotor!« ža trgovcem in popotnikom se je strnila zavesa ob vhodu. Spremljevalci so zapičili kopija v zetmljo in se zbrali oib ognju. »Govori, Hun! Pod šotorom umrjo tvoje, besede*. Zaupaj!« Radovan, se je ob veseli lučki ozrl v trgovčeve oči. »Naj me sreča volkodlak, če ni Numida.« ' »Prejasnost, poslušaj! Prelesti ne bo* v moji besedi! Hun si mi rekel, ker si me pogledal. Toda nisem, Sloven sem, pevec, ki cestujem od severa na jug in z juga na sever. Gradišča Slovenov me goste in Bizanc odjrira: tabeme, ko zapoje moja struna. In ne samo tabeme, godel sem pred despotom, v vili Epafrodita, veljaka sem prebival.« Trgovec je* stisnil ustnice* in se nagnil s stola proti Radovanu. »V vili Epafrodita? Kaj govoriš? Ne imenuj tega imena*! On je upornik, izdajalec svetega dvora,.« »Gospod, rekel si, da umro moje besede pod šotorom! Ne verjamem, da je izdajalec. Oternal je nedolžnost. Otel je Iztoka, otel Irmo!« »Ne izgovarjaj teh imen! Smrt zadrgne usta tistemu, ki jih izgovori.« Trgovcu se je jasno približal odmev prošle zgodbe. Stopil je pred godca, položil mu roko nai rame in se vsesal s* pogledom, v drobne, sive oči Radovanove. »Mir s* teboj, očka Radovane! Jaz sem Numida! Nisi se* motil.« Tedaj je Radovan vnovič nastavil, da bi zagnal krik; razpel je roke in segel po Numidi. Ta pa mu je pritisnil dlan na usta, dvignil kazalec in zapovedal: »Skrivnosti so* mrtve! Ne* smejo iz šotora!« Radovan je spoznal, da je* Numida sredi spremstva, ki ne sme vedeti, od kod je in kam potuje* njih glavar. Zamahoval je torej z rokami od nemega Veselja, pritiskal dlani na prsi, grabil Numidbi za roko in jo poljubljal, udarjal v smeh, pa ga krotil s pritisnjeno* dlanjoi pred usti, se zakolebal navsezadnje po tleh in utripal z nogami kakor razposajen pastirec. Ko* se je pomiril, se je stisnil k Numidi in mu zastavil skrivnostno vprašanje: »Imaš kaj Epafroditovega vina?« »Imam, očka! Napiješ se, da se ti skrije mesec ponoči in zažare zvezde ob belem dnevu.« »Ah, Epafrodlt, ko bi ti vedel, kako neizmerno te* ljubi Radovan!« Numida se je nasmehnil in pomežiknil ter šel iz šotora. Velel je straži, da se oddalji na levo in desno* po cesti, ostalim pa je ukazal spat. Stopil je še* k velikemu vozu, zagrnjenemu s težkim platnom in šepetaje vprašal sužnja ob njem. Suženj mu je nemo* odkimal, nakar mu je Numida z dvignjeno roko naročil strogo povelje. Kuharju, je namignil, da prinese* vina v šotor in pripravi večerjo za hunskega, gofeta. Ko se je Numida vrnil k Radovanu in je postavil kuhar takoj za njim vrč vina na pisan prt sredi šotora, je godec segel po pijači, nastavil in pil z zaprtimi očmi, kako;- bi vsrkaval največjo in edino slast življenja. »Kot nekdaj v Bizancu,« je začel godec globoko dihajoč in držeč v rokah lončeno maj oliko. »Na vse bogove, tvoje in moje, ni ga pod soncem, ki bi te ljubil bolj resnično od mene!« Nastavil je vnovič in lokal sladko lez-biško* vino z neizmernim užitkom in velikim spoštovanjem. »Kot nekdaj v Bizancu in Vendar desetkrat boljše je to vino. Zakaj stradal sem ga, odkar sem se* ločil od Epafrodita!« Numida se je zleknil na mehko kožo perzijske koze in se* naslajal ob godčevi radosti. »Radovane, razodeni mi, čemu si se po-hunil?« Godec je iz navade razklenil palec in kazalec, da bi vlovil dolgo brado, ki je ni imel. »Počemu sem se pohunil? To je* važna ukana! Tako Važna in imenitna, da bo deseti rod še pel pesmi o nji. Toda sedaj ne vprašuj dalje. Ko bi ti razodeval, pograbila bi me taka žalost in ugriznil tolik gnev, da ga* ne utolaži niti Epafroditovr vino*. Jutri povem. In ti se boš čudil, da ti preminejo tri noči brez spanca. Pomni, tri cele noči! Ali sedaj mi govori ti o Epafroditu, o Ireni.« »Oba oteta, oba srečna!« ZA GOSPODINJO IN DOM V vsakem diomu je poleg kuhinje največje vprašanje — postelja. Kajti v postelji preživima dobro polovico življenja, v njej si spočijemo in si naberemo novih moči za nadaljnje delo. Zgodi pa se' Večkrat, da ravno postelji posvečamo premalo pažnje, posebno še na kmetih. Pogosto so ravno postelje v vaških hišah vse prej kakor snažne ali higienične. Takoi imajo ponekod grdo razvado, da spravljajo v postelje različno umazano perilo in druge cunje ... Vse to spada v poseben zaboj, ne pa v posteljo. Večkrat je tudi posteljnina hudo zanemarjena; kakor da bi ne imeli dovolj vode' in mila v današnjem času. Zapomnimo si, da je treba posteljnino večkrat prezračiti na soncu. Sonce je največji uničevalec različnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, sonce je prvoi raz-kuževalno sredstvo. Izrabljajmo ga kar največkrat. Če je mogoče; si naredimo za odeje in blazine Več prevlek, da jih lah-ko' izmenjamo in peremo. Na ta način bomo preprečili mnogo bolezni, posebno kožnih. Tudi ličkanje večkrat prezračimo in če je staro, ga izmenjamo z novim, da ne bomo imeli v njem samega prahu. Če pa se v posteljnini zaredi mrčes; ga bomo najlepše odpravile, če posteljo temeljito umijemo* z vrelo vodo, posteljnino prezra- S solatami prijetno dopolnjujemo kosila in večerje, včasih pa jih serviramo celo za dopoldanske in. popoldanske malice. Posebno poleti je izbira zelo velika, tako da jei lahko ves teden in še dalj na mizi drugačna in drugače pripravljena solata. Na mizo' jo damo kot začetno' ali kot glavno jed ali pa tudi za zaključek obeda. Za utrujene ljudi in za tiste, ki nimajo teka, je solata kot začetna jed: pravo osvežilo. Pa tudi za debele je priporočljivo, da potolažijo' z njo prvo' lakoto, ker solata ne redi, če ni preveč zabeljena. Razne sestavljene solate pa so dovolj izdatne, da jih lahko damo za večerjo na mizo kot samostojno jed, takoi na primer mešanica iz fižolovega stročja, paradižnika, paprike in jajc ali mesnih kuhanih, oziroma pečenih ostankov. Pri nas je navada, da jemo solato vzpor redno z ostalimi jedmi, oziroma za njimi. Koristneje pa je, da solato prenesemo na začetek obrokov. Vse zelene solate: glavnate, trgavke, motovilec, špinača, zelje itd. dajejo našemu telesu mnogo vitaminov, rudninskih soli in listno, zelenilo, ki je Važno za tvorbo krvi. Druga skupina povrtnine; ki jo. uporabljamo kot solato, so gomolji, koreni in ko- O snažni postelji čimo na soncu, prevleke pa operemo in prelikamo z vročim likalnikom. Če že govorimo o prostoru za spanje, še nekaj o skupnem spanju in ležišču za dojenčka. Ne dopustimo nikoli, če le mogoče; da bi spali otroci z odraslimi v skupni postelji. Če že ne gre drugače, potem naj spijo otroci skupaj. Otroke položimo k spanju tako, da ima eden glavo pri zglavju, drugi pri nogah. Tako prepreču-jemoi okuženje z dihanjem, ki jei pri mnogih nalezljivih boleznih najpogostejša pot okuženja. Dojenček mora imeti brezpogojno svoje ležišče, ki je lahko narejeno’ iz še tako Če je okenskoi steklo zelo umazano (od prahu, dima, od muh itd.) ga najprej obrišemo z vlažno krpo, takoj zatem raztopite malo bele krede v vodi. V raztopino namočite krpo ter obrišete steklo. Zatem ga je treba samo še ponovno obrisati s suho krpo; Če so še ostali madeži, jih očistite z Vodo; V kateri je nekaj kapljic amoniaka. Steklo se bo bolj lesketalo, če ga boste po čiščenju obrisali s; krpo, namočeno v alkoholu ali špiritu. Če ne utegnete oken dolgo čistiti, ope- renike pese, redkvic, hrena, korenja itd. Skoraj vse te rastline lahko uživamo surove ali pa jih tudi kuhamo in pripravimo v solati. Oskrbujejo nas z vitamini m rudninskimi snovmi. V tretjo skupino štejemo plodove, ki jih uživamo kot solate, in sicer: paradižnik, papriko, kumare, stročji fižol, buče, grah itd. Posebno paprika in paradižnik se odlikujeta z Veliko količino vitaminov Solatnih listov ne namakamo; ampak jih na hitro operemo'. Peremo le cele zelene liste in jih šele potem poljubno zrežemo; Mladih gomoljev in korenov, ki jih uporabljamo za solate, ne lupimo, ampak jih samo dobro umijemo s krtačico, starejše pa le tankoi ostrgamo. PRAKTIČNI NASVET Pecivo ostane dalj časa sveže, če v posodo, kjer ga hranimo, denemo nekaj jabolčnih rezan. V času, ko jabolk ni, uporabljamo rezine dobro umitega surovega krompirja. Ali: Pecivo hranimo V večjem loncu ali v globoki skledi, katero dobro pokrijemo ali zavežemo s čistim prtičem. preprostih sredstev, toda mora biti daleč proč od ležišča odraslih. Isto naj velja tudi za bolnikovoi ležišče; če mu že ne moremo urediti postelje V posebni sobi, kar je vsekakor dosti bolj zdravo za bolnika samega in za ostalo družino. Poskrbimo, da bodo spalni prostori dovolj zračni, dobro pa je, če se navadimo spati pri odprtem oknu. Pred spanjem si tudi umijemo roke in če je le mogoče, tudi telo. Pametno bi bilo, če bi si vsaka gospodinja, mati in že-nai, omislila preprosto leseno kad. Seveda se mora kopati vsak V sveži vodi, ki naj boi primemo mlačna. rite steklo' s toplo Vodo; V katero ste na liter Vode dali žlico boraksa. Seveda morate prej obrisati prah. Okensko steklo je najbolje čistiti, kadar ni sonca. Še velika hitreje boste steklo očistili s kepo papirja (najbolje časopisnega) namočeno v špiritu. Mastne madeže boste odstranili, če jih boste očistili s koščkom narezane čebule. Okenska stekla, ki so izgubila sijaj in postala motna, je treba čistiti s krpo namočeno v kisu, zatem pa obrisati s koščkom jelenjega, usnja. Hrapava stekla čistimo s klornoi kislino; raztopljeno V Vodi. Razmerje med vodo in kislino' mora biti 8:1. Stekla čistimo s ščetko*, namočeno v tej raztopini, zatem pa jih operemo s čisto vodo; Naposled jih je treba obrisati z jelenjim usnjem ali mehko* krpo; Krvavitve iz nosa so lahko znak popolnoma nedolžnega, obolenja, lahko pa so v zvezi tudi Si težko; da celo smrtnoi nevar-noi boleznijo; Vemo; da je nosna sluznica izredno bogata s. krvnim ožiljem. Skoro na vsak korak Vidimoi ljudi, ki si s prstom »čistijo« nos. To ni samo grdo; temveč lahkot pride na ta, način tudi, do okvare ožilja v sluznici, kar povzroča večjo ali manjšoi krvavitev iz nosa. Umazani prsti pa lahko povzročijo infekcijo. Pogost Vzrok krvavitve iz nosa so tudi polipi. Polipi V nosu so pecljati izrastki sluznice, ki povzročijo težave pri dihanju. Včasih zadostuje, da se takega polipa samo močno dotaknemo, pa že pride do krvavitve. Tudi rak v nosu povzroča večje ali manjše krvavitve. Rak razjeda sluznico in ožilje in je zatoi razumljivo, če bo že pri močnem usekavanju prišlo doi krvavitve iz nosa. Razen opisanih obolenj, Kako čistimo linolej in stragulo Linolej uporabljamo za oblogo tal, miz, pohištva, za stensko dekoracijo itd. Je elastičen in trpežen, duši korake, izolira glas in toploto. Je pa priličnoi drag, cenejša je stragula. Je linoleju podobna. Uporabljamo jo lahko v iste namene. Je pa manj trpežna, ker je osnovna zmes nanesena na papirnato podlogo in ne na tekstilno' kot pri linoleju. Rada se lomi in tudi vzorci se kmalu odrgnejo; Važno je, da jo' polagamo na čista in popolnoma ravna ter gladka tla. Pri čiščenju moramo paziti, dia je ne zlomimo. Okrušena oziroma odlepljena mesta moramo takoj zalepiti. Lepilo si naredimo sami iz 100 gr ržene moke in 50 gr terpentina. Zmes gosto skuhamo in z njo premažemo odlepljene dele. Če V linoleju ali straguli nastane luknja, jo zadelamo z zamazko kolofo-nije in gostega terpentina. Zmes moramo raztopiti v emajliranem loncu in jo dobra premešati. Stragulo čistimo prav tako kot linolej. Najprej jo pometemo; nato zbrišemo prah. Od časa do časa, jo zgladimo s parketno krtačo, katero smo prej na tanko* premazali s čebelnim voskom. Parketno loščilo ni primemo, posebno ne, če je v njem preveč bencina ali terpentina. Če je stragula zelo zamazana, jo umijemo' z mlačno vodo; kateri smo dodali nekaj detergenta (na tri litre vode žličko terila). Nato io poplaknemo in posušimo. Čistoi in suho premažemo z lanenim oljem (enkrat v treh mesecih) Pri čiščenju nei smemo nikoli uporabljati vroče vode, ker ta stragulo preveč izsuši. Tudi soda, salmijak, bencin, petrolej, terpentin in druga topila niso primerna. Lahko pa jo umivamo z mlekom. povzročata krvavitve iz nosa tudi sifilis in tuberkuloza. Tu je kri, ki teče iz nosa, pomešana s sluzjo in gnojem. Pa tudi pri raznih kužnih boleznih se pojavljajo nosne krvavitve; zlasti velja to za davico, škrlatinko in tifus. Splošno je znano, da spremljajo gripoi po navadi tudi krvavitve iz nosa. To se dogaja zlasti pri otrocih. Krvavitve iz nosa se pojavljajo tudi pri boleznih jeter in srca. Isto velja tudi za ljudi, ki imajo povišan krvni pritisk. Krvavenje iz nosa; je najbolj nevarno pri hemofiliji. To je bolezen posebne vrste, za kateroi je značilna prirojena nagnjenost k močnemu, težko ustavljivemu krvavenju. Bolezen se pojavlja' samo' pri moških, prenaša se pa po zdravih materah, tako da so sinovi in hčere hemofilikov zdravi, moški potomci hčera pa imajo hemofilijo. Vzrok hemofiliji ali krvavično-sti je pomanjkanje v krvi snovi, ki povzroča strjevanje. Okna se bodo lesketala Kdaj postrežemo s solatami ZDRAVSTVENI KOTIČEK Krvavitve fz nosa »Na Peruna, ni bilo zaman naše trpljenje! Pripoveduj!« »Povej mi ti, kje je Iztok. Do njega me pošilja Epafrodit Pogonu ste utekli, to je jasno. Ali še misli vrli barbar na Ireno? Ona golči za njim kakor golobica, če ji v pomladi strehica razposajenega dečka ubije družeja.« »Če še misli nanjo? Tedaj morda ne, kadar pobija in kolje sovraga. Ne veš, Ante je podavil in porazkropil kakor kragulj vrtinec piščet. On ti je v boju kakor merjasec, kakor volk, kakor satan, bi rekel ti po krščansko. Tedaj morda ne misli. Ampak sicer! Glava se mu obeša na prsi, kakor bi imel tilnik iz prediva. Nespamet prav za prav. Toda glava se mu obeša, kakor sem rekel.« »Kje ga dobim? Starče, pojdi z menoj! Dolgo pismo nosim, na prsih, dolgo in važno za Iztoka.« Radovan je obmolknil. Koščeno brado je zgrabil z levico, z dlanjo desnice si je zakril čelo in se zamislil. »Pripravno povabilo. Voz ima Numida. Njegove tovarišice so polne čutare. Ugodno bi se potovalo. Ženska, dia bi te jezero vedomcev! Kol bi ne bilo ženske, bi ne bil prisegel. Oj; Ljubinica, kesaj se v Volčjih želodcih, da me tiraš starca v take zagate. Prisegel sem, na SVetovita sem prisegel, ne, ne smem, brez nje se ne Vrnem. Če zakoljem Tunjuša, da, sicer ne.« Radovan je odmaknil počasi dlan s čela, izpustil čeljust in izpregovoril: »Ne grem!« Nato je Numida obmolknil. Kakor užaljen se je zdel Radovanu. Segla sta drug za drugim po vrču in pila. Kuhar je prinesel večerjo. Godec je odtrgal kos pečenke. S težavo je grizel, jed se mu je upirala. Nastavil je vtč in pil na jezo in žalost. »Torej ne greš?« »Ne!« »In si prej lagal, kako ljubiš Epafro-dita!« »Na bogove, nisem lagal! Toda nazaj ne grem, s teboj ne grem, ne draži me; Rekel sem ti: ne vprašuj! V meni se dviga žolč; če se mi razlije po udih ...« Radovan je gledal srdito in dvigal pesti. Numida pa se ni ganil na ležišču. Starčeva jeza ga ni vznemirila. »Pripoveduj o Ireni, o Epafroditu! Prosil sem te. Spoštuj starost — spoštuje me sam Epafrodit, in ti mi kljubuješ? Razodenem ti pot, da boš hodil, kakor bi ti s prstom pokazal: tukaj je Iztok. In če ga ne boi, sedteš, večerjaš, se naspiš in on pride. A s teboj ne morem, ne smem! Obljubil sem ti, da ti povem jutri, ko se posloviva. Danes me ne draži Več. Zakaj strašen je Radovan, če pobesni!« »Pij godče! Ne silim te več, da hodiš z menoj. Pogoltni svoje skrivnosti. Meni opišeš pot in zato zahvala v Kristu!« Radovan se ni branil vrča. Jeza se mu je polegla, Numida pa je pričel s povestjo. »Epafrodit je zbežal ono noč in se srečno otel na Grško;« »O tem ne dvomim. Za njegovim čelom je sonca, he, nič koliko! In Irena?« »Je šla v Toper k stricu Rustiku.« »Toper je ob Nestu. Poznam to gnezdo.« »Stric jo je izdal Azbadu, Azbad je povedal despojni!« »V Slovenih ni takih stricev. Obsedel ga je hudič, krščenika gnilega!« »Despojna jo je zahtevala nazaj na dvor!« »Da bi pogostila z njoi Azbada, kozo-prska!« »Irena, je omedlela in zapadla v vročico, ko ji jei naznanil stric, da mora na dvor.« »Omedlel bi jaz ne bil, ampak zadavil bi takega strica pri tej priči. Na Peruna!« »Epafrodit pa je poslal vohat za Ireno' evnuha Spiridiona.« »Ga poznam. Prida pa ni. Vsi skopljenci so sleparji.« »Ni prida, ali koristen je in; privezan na vrvici. Spiridion je namreč vse to zvedel in pribežal v Solim. Prav tedaj sva priplula tja nepoznana z Epafroditom iz Aten. — Numida, mi je rekel jasni gospod, Numida, otrni jo! — Dvignil sem roko in se dotaknil ikone Krista in rekel: Tako mi mojega zveličanja, otmem jo.« »Numida, izbral te je Krist, kakor so mene bogovi, da otemava! Numida, ti si velik pred tvojim Bogom! Vse ti odpuščam in te ljubim! Pijva!« Starec se je z orošenimi očmi iztegnil po vinu in nazdravljal Numidi: »Victor sis semper!«* Afrikancu se je talila resnoba na licih. Godčeva hvala mu je prijala, segel je takisto po' vinu in odzdravil: »Mnoga leta, oče junaka Iztoka!« Radovan se je vgriznil V ustnico, ker je že pozabil ukane, da je nalagal ves Bizanc, kakor da je Iztokov oče. Numida je naslonil komolec na kozjo kožo in ponosna pričel povest o Irenini osvoboditvi. »Očka, verjemi, ni igrača, če iztrgaš plen iz zob takemu levu, kakor je Rustik. Kolikokrat mi je šlo že za glavo, ne vem. Toda, to pot sem mislil, da ne ostane več na vratu. (Nadaljevanje sledi) * Zmaguj na veke! %>ol oddih IN RAZVEDRILO ERICH KAESTNER: Molčeča gospodična Bila je zelo mladia, zelo neizkušena in zelo ukaželjna. Bil je prav tako ukaželjen, ne ravno neizkušen in skoraj dvajset let starejši. Kljub temu bi se lahkoi marsikaj naučil od nje; kajti bila je, čeprav deklica, žena in on, čeprav mož, otrok. Vendar nista prišla na te neposredne misli. Ali sta se jih morda bala? V dnevih, ko ga je skrivaj obiskovala, da je lahko vedno znova in znova risal njen lepi obraz in skušal odkriti čarovnijo njenih potez, ji je rekel ob priložnosti: — Brez skrbi lahko govorite, ko delam. Saj vas nočem fotografirati. Govorite brez skrbi, dete moje. — Nisem dete, — mu je odgovorila mirno. In tako je govoril on namestoi nje, medtem' ko je napeto drsel njegov pogled med njenim obrazom in risalnim blokom. Ona je molčala1, gledala ga je neprizadeto in večkrat samo rekla: — Aha. — Ali: — Ja, ja. — Ali: Tako, tako. — Berete kdaj ljubezenske romane? — jo je vprašal nekega dne. In ker je ona, kot običajno, molčala, je nadaljeval: — Pustite jih. Ničesar nam ne nudijo, dete moje. — Nisem dete, — je rekla mimo. — Nikjer, — je rekel on, — ni toliko cenenega hlinjenja, nikjer nista resničnost in resnica tako hladnokrvno1 poteptani kot v ljubezenskih romanih. Če hoče pisatelj opisovati, kako nekdo- nekoga ubije, ali kako ga na koščke seseklja, ali kako se sam obesi, ali kako zažge mesto, ali kako muči žival, nima njegova natančnost nobenih meja. Nikomur ne pride na misel, da bi mu zameril njegovo! natančnost. Nobena oblast ne bo poizkusila, da mu to-prepove. Mnogi romani so pravi priročniki za bodoče roparje in morilce1. Če si pa drzne pisatelj opisovati ljubezen, ki pomeni največjo, če ne edino srečo za nas ljudi, je tolika kot izgubljen. Bolje stori, če se ubije, dokler tega drugi ne store. Največjo umazanijo lahko odgrne. Najlepšega ne sme niti z besedami nakazati. Prepovedano je. Če bi kljub temu poizkusili, bi bil smrtni greh. Temelji države, cerkve in dražbe bi bili omajani. In poslopja, ki stoje na njih, bi se morala sesuti kot hišice iz kart. Čuvarji konvencionalnosti trepečejo' dan in noč pred, elementarno silo sreče in ljubezni. Neprizadeta ga je gledala; in zamrmrala: — Aha. — V osnovi, — je rekel spet drugič, — je dvema človekoma, ki se ljubita ali mi- Aleksander Sergejevič Puškin.: V SIBIRIJO V sibirskih rudnikih gorje naj Vaše spremlja potrpljenje: saj žrtve blagoslov rode, uspelo vaše bo stremljenje. Naj upanje, ta brat gorja, krepi pogumnost vam pregnancem in vnema radost vam izbrancem: nekoč trpljenje se konča! bližino dragega, obliva ju val skoraj bolečega nagnjenja, sejeta mračnost, vreča se okornot dotika vreče,- brezmočno in nezadostno, in nobeden od njiju pravzaprav ne Ve, kdo in kakšen je V resnici drugi. Primerjava ne zveni preveč poetično' in ni ravno tolažljiva, toda bojim se, da je resnična. V svetem pismu stoji, da sta že ANTON A S K E R C : Mi vstajamo Mi vstajamo! In — vas je strah? Pokaj tako hrumite! Slovana se bojite? Teži vam dušo huda vest? In vest vam stiska jezno pest? Bojite se — osvete od množice neštete? Mi vstajamo! Ni ljubo vam? Mi vstajamo gotovo v življenje svetla, nova. Nič več ni drag nam spanja mrak, na delo- vodi nas korak; noč temna je za, nami, svobode svit nas drami. Mi vstajamo____Poslednji čas! Mi nočemo umreti, mi hočemo živeti! Iz svojih vstajamo moči, četudi smo pozni, mladi. Kaj uk je zgodovine? Bodočnost je — mladine. Mi vstajamo, mi vstajamo! Če še tako hrumite, če še tako kričite! Pokaj tako jezite se? Nas morda res bojite se? — Napredek in prosveta to naša bo osveta! Adam in Eva utrgala in zaužila jabolko z drevesa spoznanja. Menim, da je to lažno poročilo. Pozabili so ga preklicati. Še vedno visi visoko na drevesu skrivnostno jabolko in ljudem bo večno nedosegljivo. Neprizadeto ga je gledala in tiho rekla: — Tako, tako1. * — Vse prelahko' zapademo — kar že dolgo vemo, a pozabljamo — mnenju, je rekel nekega lepega popoldneva, da je naše oficialnoi spoštovanje ljubezni staro kot svet. Kako se pa V resnici kaže? So ljubezen vedno in posvod prikrivali, kot bi bila greh in sramota? Kot bi sodila v zapor in bi kazalo molčati o njej, kot oi sorodniku, ki krade srebrne žlice? Ni bilo vedhoi tako, toi ve vsako dete. — Nisem dete, — je odgovorila mirno. — Ni bilo vedno tako, — je ponovil. — Spomnite se samo starih Grkov, ki so v templjih molili in oboževali telesno lepoto. Ni bilo' in ni povsod tako. Spomnite se samo indijskih knjig ljubezni. In ne pozabite na naravno1, iskreno pojmovanje, kakršno imajo Japonci o teh stvareh in odnosih, ki jih z otroškim molkom zavračamo ali neokusna prikrivamo. Toda kako, vas vprašam, kako lahko govorimo o duševnem, oi nebeškem deležu ljubezni, če zaničujemo zemeljsko ljubezen, zaničujemo in se1 je sramujemo? Tako si samo nekaj, temveč je vse laž. Neprizadeto' ga je pogledala in rekla- — Ja, ja. * Tako in podobno je govoril, medtem ko jo je vedho' in Vedno znova risal. In tako in podobno je k vsemu molčala. Dokler so ni približalo tistoi popoldne, ko je on, glavo postrani držeč, ocenjeval zadho risbo in ji rekel: — Bolje ne znam, dete moje. Ona je molčala. — Bilo bi lahkomiselno, — je nadaljeval, — če bi vas še naprej prosil za obisk. Slika ni, ocenjujoč po mojem talentu, slaba. Si hočete ogledati list, dete moje? Molče je vstala in stopila za njegov hrbet. V zadregi se je odkašljal. Potem je vprašal: — Vam jo lahko poklonim — dete mo j e? — Ne,. — je rekla. — Tam jo bova obesila nad zofo. Presenečeno se je obrnil k njej. Komaj opazno se je' smehljala, zamišljeno je pogledovala od okna do okna in rekla: — NoVe zavese si bova morala priskrbeti. Če je — tebi prav. Negibno jo je gledal in zamrmral, ko je segel po njeni roki: — Oh, jaz dete. PRIMOŽ TRUBAR: Iz nemškega posvetila Preprosto ljudstvo slovenskih dežel, namreč Slovenci v marki, ki prebivajo okoli Metlike in Novega mesta. Krškega in tam okrog, imajo skoraj značaj in običaje Hrvatov in Srbov, ki so pred Turki in iz Turčije pribežali k njim. Tisti, ki bivajo na Krasu, v grofiji goriški in istrski, se ravnajo v navadah in veri nekaj po Hrvatih, nekaj po Lahih. Prebivalci Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške sledijo po značaju in lastnostih Memcem, se nemško oblačijo, le da nosijo ženske posebne, dolge tančice na glavi. Deželna gosposka, grofi, baroni, vitezi in plemiči slovenskih dežel znajo dobro nemško, a mnogi latinsko in laško. Tudi mnogi meščani, duhovni in menihi govore nemški. Preprosti neuki človek pa govori vseskozi samo slovenski jezik. To je dobro, dostojno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se prijazno in lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar. Odlomek AN E K D OTE Verujte, bratje, pride čas, ko bratstvo stre jetniške mreže in vas ljubezni klic doseže, kot glas je moj prišel do vas. Okovi težki se zdrobe, podro se ječe — in vesela svoboda, vas bo spet sprejela, in spet dobite meč v roke. OOOoa>go00(^>Wv>YYY»YYMnQonnnQnQOo^^ šiita da se ljubita, popolnoma nemogoče resnično zbližanje. Najbrž boste to mojo-trditev zavrnili, dete moje. — Nisem dete, — mu je odgovorila krotko. —- Francoski pesnik naših dni, — je nadaljeval, — je skušal v zelo mračni ale-IJoriji ponazoriti, kako brezupna je popolno medsebojno zbližanje. Vsak obeh zaljubljencev, meni pesnik, je kakor v grobo jutasto vrečo zašit, tako' da ne more ničesar videti in se komaj lahko preslika. V tem goljufivem položaju stojita drug drugemu naproti, čutita osrečujočo' Neki mladi pisatelj je imel prvi bralni večer in je zatoi stopil k Tristianu Bernardu po- nasvet. »Ah, to je pa, čistoi preprosto,« je rekel Bernard, »ko boste končali, vstanite, vljudno pozdravite publiko- in po prstih zapustite dvorano.« »Zakaj pa po prstih,« je vprašal presenečeni novinec. »Da bi ljudi ne zbudili.« * Denar Francoski pisatelj Roger Vaillant, ki je dobil nagradOi Concourt za svoj roman »Zakon« (La Loi), je med pogovorom, v katerem so ugotovili, da so vse te nagrade skrajno nizke — kajti 100.000 frankov danes v Franciji res ne pomeni več kaj posebnega — takole dejal: »Na svetu je mnogo stvari, ki so mnogo bolj važne kakor denar. Nesreča je samo v tem, da je treba mnogo denarja, če jih hočeš dobiti ...« Državniki V dražbi, ki še je zbrala o priliki podelitve Concourtove nagrade v Parizu, so o marsičem debatirali. Ne samo o literaturi, ampak tudi o politiki. Roger Vaillant je star borec francoske levice, pa je takole zbodel tiste, ki so preveč hvalili sedanje francoske državnike: »Bolj ko razmišljam o politiki, bolj prihajam do prepričanja, da je še nekaj večjega kot veliki državniki: njihove sence...« Revolucije Tudi o revolucijah so debatirali in Roger Vaillant je rekel: »Koristne revolucije so samo tiste, ki ne sekajo glav, ampak v njih samo spreminjajo možgane...« C LITERARNI KOLEDAR 6. 6.1799 rojen ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin 7. 6. 1912 umrl pesnik Anton Aškerc 8. 6.1508 rojen Primož Tru- bar, začetnik slovenske književnosti in oče slovenskega knjižnega jezika 11.6.1844 umrl Urban Jarnik, slovenski koroški pesnik in jezikoslovec 11.6. 1949 umrl pesnik Oton Župančič J OTON ŽUPANČIČ: V IJEMfarikci Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh — spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene. do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cveto: poglej v nebo: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene voda nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... oooooooooooooooooo Kresna pesem Zarja mi gore shaja, ljepa zarja mi gore gre, za zarja mi gre sonce, oj rmjeno sončece. Le čakej, čakej, sonce, oj rmjeno sončece, jas ti man vliko povedati pa še vliko več prašati. »Jas pa ne mo čakati, man vliko obsjevati, vse dolince ino hribrce, tudi Vse vboje srotice...« To je odlomek stare slovenske kresne pesmi iz Zilje, ki jo je zapisal Urban Jarnik in o kateri pripominja, da1 je bila zelo dolga, a mlademu rodu že povsem neznana. Pela se je po plesu pod lipo, ko so> se dekleta z mrakom vrnila domov. Zelo podobno inačico je kot »staro, staro pesem od sonca« zapisal tudi Matija Majar-Ziljski. S L O V E n S K j 1P Stran 8 Celovec, petek, 6. junij 1958 Štev. 23 (839) Zveza koroških partizanov je sprejela odgovor J Na resolucijo, ki jo> je Zveza koroških partizanov v smislu sklepa občnega, zbora naslovila na zvezno vlado in V prepisu na notranje ministrstvo, koroškega deželnega glavarja in koroško varnostnoi direkcijo, je pred' nedavnim prejela odgovor urada zveznega kanclerja ter tajništva, deželnega glavarja. V odgovoru z Dunaja je rečeno: Prezidij urada zveznega kanclerja potrjuje prejem na zvezno vlado naslovljene resolucije z dne 3. maja 1958, ki se nanaša na partizanski spomenik v Velikovcu, zakon o popravi škode itd. Z vsebino te resolucije se je ministrski svet spoznal na seji dne 20. maja 1958. Resolucija je bila hkrati posredovana v proučitev uradu zveznega kanclerja — oddelek za zunanje zadeve ter notranjemu in finančnemu ministrstvu. Odgovor iz tajništva koroškega deželnega glavarja — poslan v nemškem in slovenskem jeziku — pa se, glasi: Odgovarjajoč na Vaše na gospoda deželnega glavarja naslovljeno pismo z dne 3. maja 1958 potrjujem po naročilu obenem tudi prejem resolucije. Gospod deželni glavar se je v tej zadevi ponovno obrnil na Avstrijsko zvezno vlado, ki je v tej zadevi pristojna. Trgovinski minister v Varšavo, zunanji minister v Bruselj Na povabilo poljskega trgovinskega ministra je danes odletel avstrijski trgovinski minister dr. Bock v Varšavo, da prisostvuje otvoritvi letošnjega velesejma v Poznanju. Pri tej priložnosti bo obiskal avstrijske razstavljalce. S svojim obiskom vrne poset poljskega zunanjega, ministra na lanskem dunajskem velesejmu. Pri ob- isku na Poljskem so na dnevnem redu razgovori o možnostih razširitve avstrij-ska-poljske trgovinske izmenjave. Na Dunaj se bo vrnil v ponedeljek. Zunanji minister ing. Figi pa je v sredo odletel V Bruselj, da je prisostvoval zasedanju OEEC V okviru svetovne razstave. V države Evropskega sveta tudi brez potnega lista S 1. junijem je začel veljati evropski sporazum, ki ureja osebni promet med državami-članicami Evropskega' sveta. V smislu tega sporazuma avstrijski državljani lahko potujejoi V te države brez pot- nega lista, zadostuje namreč uradna osebna izkaznica, pri otrocih pa, otroška izkaznica. To določilo velja za Belgijo', Francija, Italijo, Luksemburg in Zahodho Nemčijo. Letos VI. svetovno nogometno prvenstvo na Švedskem Poleg olimpijskih iger je nogometno, svetovno prvenstvo, ki je prav tako vsaka štiri leta, med naj zanimivejšimi športnimi prireditvami, za katere vlada splošno zanimanje. Zadnje svetovno nogometno prvenstvo je bilo' leta 1954 v Švici, letos pa bo na Švedskem. VI. svetovno nogometno’ prvenstvo se bo začelo V nedeljo, otvoril pa ga, bo' sam švedski kralj Gustaf Adolf VI. Otvoritvene slovesnosti bodo v Solna-stadionu, kjer bo koncert kraljevske švedske mornarice. Zatem pa bodo nastopale, švedske ljudske plesne skupine. V stadionu bodo zaplapolale zastave 16 držav, ki so zastopane na prvenstvu. Pol otvoritvenih svečanostih bosta kot prVi tekmovali nogometni moštvi iz Švedske in Mehike. Za svetovno prvenstvo v nogometu se je kvalificaralo v predtekmovanjih, ki so bila lansko leto in letos, 16 držav iz vseh kontinentov. Značilno je, da na letošnjem svetovnem prvenstvu ne bosta zastopani dve najboljši evropski nogometni sili, Španija in Italija, katerih zadnja je bila že dvakrat svetovni prvak. Kot pred vsakim svetovnim prvenstvom, tudi sedaj napovedujejo zmage različnih držav. Precej dobre izgledei pripisujejo tokrat Jugoslaviji zlasti spričo tega, ker je V pripravah za svetovno' prvenstvo v prijateljski tekmi premagala angleško reprezentanco z velikim uspehom 5 : 0. Tekmovanja bodd trajala cel mesec, številne radijske postaje' in televizija pa bodo prenašale direktne prenose iz različnih švedskih stadionov, s čimer bo prav gotovo ustreženo številnim poslušalcem, ki se močno zanimajo za tovrstne prireditve, ki združujejo narode sveta V plemenitih medsebojnih tekmovanjih. Prenose bomo sproti objavljali V radio-programu. Davek za cirkuške predstave v Celovcu je plačal slon Počasi se je V ponedeljek proti poldnevu pomikal na Novi trg pisan sprevod mnogih živali, artistov in lepo okrašen voz od cirkusa Williams, ki je gostoval na velesejinskem prostoru. Na; mah se je zbrala vse polno gledalcev, ki soi kolono navdušeno sprejeli. Kolona je z osmimi sloni na čelu zavila proti magistratu, kjer so jo sprejeli predstavniki občine z županom Ausserwinklerjem. Najmanjši in najmlajši slon je z globokim poklonom izročil županu Ausservdnklerju aktovko z denarjem za davek, ki ga mora cirkus plačati občini. Prizor je vzbudil med občinstvom živahno odobravanje in pritrjevanje. Nato je slon koračil za občinskimi možmi V magistralno poslopje ter poi stopnicah prav pred Vrata, županovega urada. Zgledalo je, da se je debelokožec na mah sprijaznil z mestnimi predstavniki, poseb- RADIO PRiOGRA M no' še, ker so mu le-ti za uslugo, ko jim je prinesel davčni denar, izdatno postregli s sladkorčki. Slon se je Vidno nerad ločil od prijaznih mestnih gospodov. Tudi povratek kolone v cirkuške prostore je množica spremljala, s, prekipevajočim navdušenjem. Jugoslovanska proizvodnja motornih vozil se naglo veča Po dograditvi novih in po rekonstrukciji nekaterih že obstoječih tovarn motornih vozil računajo, da bodo leta 1961 proizvedli v Jugoslaviji 6000 tovornih vozil, 6000 potniških in poltovomih avtomobilov, 30.000 motociklov, 30 trolejbusov, 3200 ton delov za motoma vozila in 7500 ton vseh vrst motorjev, agregatnih in ladijskih. Predvideno je, da bodo do leta 1961 pričeli z gradnjo nove tovarne avtomobilov »Crvena zvezda« v Kragujevcu, ki bo letno izdelala približno 30.000 avtomobilov. RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00 19.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Zveneče razno — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 15.45 Iz književnosti — 17.55 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa. Sobota, 7. junij: I. program: 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 16.20 Mladinski koncert — 17.30 Za razvedrilo — 18.00 Iz parlamenta — *18.15 Trdi orehi (slov.) II. program: 9.10 Zaupne melodije — 11.00 Veseli muzikantje — 14.15 Dobro razpoloženi — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 18.00 Melodije za vas — 19.35 Operni koncert. Nedelja, 8. junij: I. program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje — 14.30 Pozdrav nate — 19.05 Plesna glasba — 18.55 Nogometno prvenstvo na Švedskem: I. Avstrija — Brazilija; II. Anglija — Sovjetska zveza. II. program: 7.05 Godba na pihala — 10.05 Glasba, pesem, ples — 11.15 Poje ni-zomski moški zbor — 16.00 Za ples — 20.00 Zabavne melodije. Ponedeljek, 9. junij: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Za ženo in družino (slov.) — 18.20 Za vas, za vse — 18.40 Poje ženski vokalni kvartet (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.15 Ti časi so minuli. II. program: 9.00 Naša radijska družina — 15.30 Zabavne melodije — 17.15 Znanje za vse — 19.35 Mahler: VIII. Simfonija. Torek, 10. junij: I. program: 8.45 Ječanje — 14.00 Poročila. objave. Gospodarski vedež za vsakogar. Zdravniški vedež (slov.) — 18.30 Radijska prijateljica — 18.40 En mesec deželne politike — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.15 Orfej in Evridika; opera. II. program: 9.10 Dežela in ljudje — 15.30 Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 20.00 Pisan večer — 21.10 Štirje pridejo, štirje gredo — ugibanja. Sreda, 11. junij: I. program: 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 15.45 Tuje dekle — 17.10 Glasba, ki se nam dopade — 18.55 Nogomet: Avstrija — Sovjetska zveza; Anglija — Brazilija. II. program: 10.45 Mali koncert — 14.40 Rakete, sateliti, medplanetarna vozila — 19.30 „E1 Caballero", muzikalična veseloigra. Četrtek, 12. junij: I. program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. O šaljivih štorijah slov. ljudstva (slov.) — 18.20 Oddaja za delavce — 18.30 Za mladino — 20.15 Originali iz ljudskega življenja na Koroškem in Štajerskem — 21.00 Zveneča Alpska dežela. II. program: 9.00 Igrača in doba igre — 16.00 Oddaja za žene — 17.55 Glasba iz filmov — 19.35 Schmidt: „Knjiga s sedmimi pečati". Petek, 13. junij: I. program: 8.45 Pesmi in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! (slov.) — 17.10 Vaške dogodivščine — 18.40 Ali poznaš Koroško in njene lepote? — 20.15 „Angelika‘‘, slušna igra. II. program: 9.00 Mojstri operet — 15.30 Glasba iz filmov — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Za prijatelje gora — 20.00 Violine, violine .. . RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00. 22.00. V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 11.00 ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz. Sobota, 7. junij: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije, znani napevi — 8.35 Obisk pri mladinskih zborih — 9.30 S popevkami na pot — 11.15 Izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Zabavni zvoki — 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 18.00 Okno v svet — 18.15 Poje Slovenski oktet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 8. junij: 6.00 Vesele domače viže — 7.35 Vedre melodije — 8.45 „Ujetnik“, mladinska igra — 10.30 Pisana vrsta priljubljenih skladb — 12.00 Nedeljska revija popevk in zabavnih melodij — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.15 Voščila — 18.15 Češki zabavni ansambli — 18.40 Venček dalmatinskih na-rodmh — 19.45 Nogomet za svetovno prvenstvo Škotska — Jugoslavija — 21.15 Opereta. Ponedeljek, 9. junij: 5.00 Pisan jutranji spored — 8.05 Odprimo glasbeni atlas — 9.20 Narodne pesmi in viže — 11.35 Priljubljene popevke — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.20 Poje mladinski mešani zbor — 13.30 Zabavni potpourri — 14.35 Voščda — 15.40*Iz domače književnosti — 16.00 Operne melodije — 18.00 Družinski pogovori — 20.00 Koncert holandskega komornega orkestra. Torek, 10. junij: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Naši zbori pojo — 9.00 Zabavni mozaik — 10.10 Zabavni magazin — 11.30 Za dom in žene — .12.00 Za prijetno opoldne — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Mediteranski napevi — 13.40 Pester spored opernih melodij — 14.20 Oddaja za otroke — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 17.50 Vesela godala — 18.00 Športni tednik — 20.30 „V otroški glavi", radijska igra. Sreda, 11. junij: 5.00 Za dobro jutro — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje slovenskih narodnih — 11.00 Od melodije do melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih naro- dov — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Kulturni pregled — 18.30 Glasba narodov sveta — 19.45 Nogomet: Francija — Jugoslavija — 21.00 Operni koncert. Četrtek, 12. junij: 5.00 Pisan jutranji spored — 8.35 Melodije in ritem — 9.00 Ura romantične glasbe — 10.10 Za ljubitelje zabavne glasbe — 1L45 Pesmi za naše male — 12.00 Straussovi valčki — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje Ljubljanski oktet — 13.15 Plošča v ploščo — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Domači in tuji solisti in skladatelji — 17.10 Havajski zvoki — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 13. junij: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Simfonična matineja — 9.20 Zabavna glasba — 1L00 Pesmi in plesi raznih narodov — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo Veseli planšarji — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Koncert ob štirih — 17.10 Melodije a la carte — 18.30 Umetne pesmi poje ženski zbor — 20.30 Skladbe slovenskih avtorjev. Petindvajseti dunajski velesejem po vojni Dunajski mednarodni jesenski velesejem boi 25. po drugi svetovni vojni. S tem bo praznoval dunajski velesejem spet jubilej, ki je vreden upoštevanja posebna zaradi tega, ker je povezana s temi 25-imi velesejmi sijajna storitev obnove, ki je največji gospodarski prireditvi v Avstriji spet pridobila od vseh priznano svetovno veljavo. Dunajski jesenski Velesejem bo od 7. do 14. septembra 1958. Pozna pomlad je bila usodna za ptice-selivke Nad sto tisoč ptic-selivk je V pozni pomladi na poletu z juga v Skandinavijo končalo na otoku Helgoland in v Severnem morju. Ptice so izgladoVale na otoku Helgoland ali pa so utonile v Severnem morju, ker so bile tako oslabljene, da se niso mogle več dvigniti z vode. Ptičjo' tragedijo tako velikega obsega pripisujejo ornitologi okoliščini, da ptice na svojem letu niso našle dovolj hrane, čeprav so se letos dvignile na pot tri tedne kasneje, kakor običajno. Na pustem otoku Helgolandu, ki nima vegetacije, niso našle krme. Preskrba društva za selivke ni imela zadostnih rezerv za tako velike množice ptic. V normalnih pomladih se ptice zadržujejo! na otoku le kakih šest do osem ur, letos pa niso mogle dalje, ker so bile preveč oslabljene. Član odbora društva, za zaščito živali v Hamburgu se je mudil na otoku Helgoland ter je videl veliko umiranje selivk. Nemudoma je obvestil društvo v Hamburgu, ki je nato takoj poslalo 2750 kg ptičje krme na otok. Ornitologi izražajo zaskrbljenost, da bo tako množičen izpad ptic-selivk kvaren za uničevanje škodljivega mrčesa na Danskem, Švedskem, Norveškem in Finskem, ker je znanoi, da so te živali najboljši uničevalci takšne zalege. Znana dunajska firma išče mlade, delovne in poštene fante iz Koroške za šoferje in za notranje delo. Delokrog bi bil Dunaj z okolico. Dopise z lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite pod označbo »Gibčen« na naslov lista.