Posamezna številka Кл1 U,13 НдшшпкпБо^е Uprava Klagenfurt, Poetfacb 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo narodbe tega llBta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter stolpec Stev. 33. Krainburg, 10. decembra 1941 1. leto HraleunI uspehi na lell uihodni fronti IVadaljevanje bo|ev v severni iliriki - IVove zmage naših podmornic - Roosevelt ima sedaj svojo vojno Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 9. decembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 8. decembra naznanilo: Na daljevanje operacij in način bojevanja zavisita odslej naprej od pričetka ruske zime. Na dolgih progah vzhodne fronte se vršijo le še krajevna bojna dejanja. Na zapadni obali K r i m a se je izjalovil sovražnikov poskus izkrcanja. V kotlini Doneča je napad nemških in italijanskih čet dovedel do nadaljnjih uspehov. Pred Leningradom je nasprotnik ponavljal svoje brezuspešne poskuse izpadov. Zračno brodovje je navzlic slabim vremenskim prilikam izvršilo težke napade proti sovjetskim zbranim četam, pripravljalnim postojankam oklopnic in poljskim utrdbam. Sovražnik je imel zopet velike izgube na ljudeh, težkemu orožju in materialu, ki ga je prevažal. Z bombnimi napadi so bile na več mestih poškodovane železniške proge, ki vodijo proti Moekvi. V pomorjuokrogAnglije je bila po dnevi severovzhodno od Aberdeena z bombnim zadetkom poškodovana neka trgovska ladje srednje velikosti. Nočni napadi zračnega brodovja so bili naperjeni proti pristaniškim napravam na vzhodni obali in na jugozapadu otoka. Težki boji v severni Afriki se nadaljujejo. Na pristaniške naprave kd sovražnikove topniške postojanke v Tobru-ku smo po dnevi in po noči metali bombe težkega in najtežjega kalibra. Pred severno afrikansko obalo so nemška bojna letala neko britansko ladjo za prevoz čet poškodovala tako težko, da se lahko šteje med izgubljene. Bombni zadetek je dobila tudi neka lažja britanska križarka. Pri brezuspešnih napaidih iz zraka na nekatere kraje v zapadni Nemčiji in v za« sedenih ozemljih so bili v zadnji noči sestreljeni trije britanski bombniki. Proslava Mozarta pred stolno cerkvijo sv. Štefana v W ie nu V Wienu so nemški narod in z njim vsi kulturni narodi sveta počastili 150. obletnico smrti WoUganga Amadeja Mozarta, katerega vznesena godba v njegovih neminljivih delih je postala na svetu nesmrtna. — Reichsleiter Baldur pl. Schirach pri slovesni po- \ enem ledna so sovjeli izgubili 228 lela! V področju Kanala je bil potopljen nek sovražni brzi čoln - Uspešni bo] nemške podmornice na obali Klrenajke Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 9. decembra, Vrhovno poveljtvo oborožene sile je dne 7. decembra naznanilo: Navzlic hudi zimi so v kotlini Doneča nemške in italijanske čete pri napadih dosegle krajevne uspehe. Na več mestih vzhodne fronte so bili odbiti sovjetski na-,padi. Pred Leningradom se je izjalovil poskus izpada, ki so ga podvzeli z upora!« oklopnic in bojnih letalcev. Obstreljevanje za vojno važnih naprav v področju mesta se nadaljuje. Zračno brodovje je na celi vzhodni fronti podpiralo boje vojake z napadi na sovražnikove postojanke, zbirališča čet in železnice. Jugovzhodno od Ladoga-jezera ao bila bombardirana sovjetska letalska oporišča. Na zapadni obali zaliva Onega 80 bojna letala dosegla polne zadetke težkega kalibra na neki industrijski napravi. V področju Kanala je prišlo do bitke med nemškimi iskalci min in večjim številom brzih čolnov. Nek sovražni čoln je bil potopljen, nek drugi pa težko poškodo- poloiitvi vtnca, van. Pri naših čolnih ni bilo ne izgub ne poškodb. V severni Afriki toji še trajajo. Pred obalo Kirenajke je neka nemška podmornica napadla nek britanski konvoj z dovozom za Tobruk in dosegla zadetke na nekom rušilen, ene mtankerju In eni tovorni ladji. Zaradi močne obrambe so potopitve ladij ni moglo opazovati. Nočni napadi nemških bojnih letal so bili naperjeni proti britanskim letališčem na otoku Malti. Opaženi so bili bombni zadetki na pokritih in drugih zakloniščih. V času od 29. novembra do 5. decembra je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 228 letal. Od teh je bilo sestreljenih 136 v bojih v zraku in 67 po obrambnem topništvu, ostanek je bil razdejan na tleh. V isti dobi smo na vzhodni fronti izgubili 21 lastnih letal. Zedinjene države in Angleška v vojni z ЈаропЛо Vojni hujskač Roosevelt je dosegel svoj cUj - Prvi vojni čini v vzhodni Aziji Berlin, 9. decembra. Kot uspeh, vedno Angliji in Franciji obljubil svojo pomoč. stopnjujočega se ščuvanja amerikanskega On je tisti, ki je po krivoprisežniški zlo-predsednika Rooseveltana vojno so se rabi volilne zmage iaposloval, da je narod Zedinjenih držav prevzel* finančno breme v nedeljo, dne 7. decembra v vzhodni ^ Tuii bojne sile Japonske in Zedinjenih ' IV prvikrat udarile. Teno (japonski cesar) je v ponedeljek v razpisu na japonski narod objavil oficiel-dcpoldiie ob ц. цј-ј japonskega časa v raz-no vojno napoved Angliji in Ze-dinjenim državam. Predhodno se je v cesarsik palači vršila pćsebna seja tajnega državnega sveta. * Zažigalec vojne Roosevelt je s tem končno dosegel svoj cilj, da stoji tudi daljnji vzhod v plamenih. Poleg Churchilla zadene njega glavna odgovornost, da je podnetil to vojno. 2e leto in dan si prizadeva zasnovati vojno Židov in plutokratov zoper z revolucijo PUhrerja novorojeno nemško državo in zavedajoč se smotra je po svojih agentih in posrednikih delal na to, da se ta vojna razširi tudi na druge dežele in na druge dele sveta. Na podlagi nemških objav listin je zadosti očitna zlokobna vloga Rociseveltov'h zaupnikov. On je tisti, ki je podkrepil Po-Ijake, da so izzvali nemško državo. On je angleške vojne. Roosevelt je poslal svojega posebnega poslanika Donovana v začetku tega leta v prestolnico jugovzhoda in pregovoril te države k nepremišljenemu ravnanju. Vsled mržnje proti državi Adolfa Hitlerja je pošiljal orožje in material v ozemlja britanskega pohoda in je končno ukazal svoji mornarici, da strelja na nemške vojne ladje. Sedaj je izbruhnila tudi v Tihem oceanu vojna, za katero je Roosevelt tako dolgo drvel kakor da je obseden. Zmagal je imperializem dolarja nad jasn^ razumom širokih krogov sevoroamoriškega naroda. Prvi Japonski uspehi Tokio, 9. dccembra. CcBjra u mornariški glavni stan je v ponedeljek dopoldne o vojaških operacijah sleedeče objavil: Napadli smo z velikim uspehom mornariška in zračna oporišča na Havaiju. Japonska mornarica je Sangaju potopila nek angleški torpedni čoln in prevzela nek USA topniški čoln na Yangtseeu. • Tudi na Singapur so bili z velikim uspehom izvršeni napadi iz zraka. Nadaljnji napadi iz zraka so bili naperjeni proti Da-vao, otoku Wake in Guasno. Davao je luka na otoku Mindanao, ki spadna k filipinskemu otočju. Dve USA bojni iadji potopljeni, štiri težko poškodovane Tokio, 9. decembra. Mornariški oddelek cesarskega glavnega stana je po poročilu japonske poročevalne službe Pome j dne 8. ^ecembra objavil, da sta bili kot prvi uspeh japonskih zračnih napadov na Havaj dve bojni ladji Zedinjenih držav potopijo-n i, in štiri bojne ladje ter štiri križarke A-razreda so pa bile težko poškodovane. Nek USA nosilec .letal je bil po neki japonski podmornici g?ri Honolulu potopljen, vendar to poročilo še ni potrjeno. Pri japonskih napadih iz zraka na Fili-pinah je bilo nad Ibarjem sestreljenih 40 sovražnikovih strojev in nad Clarkfieldom 50 strojev. Japonsko zračno brodovje je izgubilo dva stroja. Roosevelt pilznava prve izgube Berlin, 9. decembra. Kakor javlja radijska oddajna postaja Philadelphia, je predsednik Roosevelt v Beli hiši zastopnikom tieka priobčil, da so mornarica Zedinjenih držav in armade na Havaiji utrpele težke iz;gobe. Od eeveroameriške.strani se tudi že "priznavajo znatne poškodbe in izgube v USA vojni mornarici in trgovski »losH (Funkbild Atlantic - Boesig., Z.) Stalin pod obtožbo ■B) >• Krainburg, 9 .decembra. Med Stalinove najnovejše bajke o grozodejstvih spada trditev, da so Nemci spravljali na oni svet prebivalstvo zasedenih prej sovjetskih pokrajin. Številke, ki se pojavljajo v tej trditvi, so boljševiški mogotci bržkone posneli iz spiskov žrtev GPU. Nemara se nadejajo, da bodo s to metodo mogli doseči, da se pozabi na krvavi teror, ki so ga izvrševali dva in pol desetletja. Pri tem so se zapleli v lastnem meteilu laži, ^ kajti pred nedavnim so še pripovedovali, da so bolševiške reznrve ljudi prej kakor slej neizčrpne, češ, da je bilo pravočasno evakuirano prebivalstvo iz pokrajin, ki so jih pozneje zasedli Nemci. To je bila seveda samo okorna prevara, ka jti za take ukrepe niti organizatorične zmožnosti bolševiških mogotcev niti sovjetska promotna sredstva niti zdaleka ne bi zadostovale. Nove bajke o grozodejstvih pa niso le lažnive ampak tudi bedaste, posebno trapaste v tem tre-lutku, v katerem se je Nemčija lotila ustanovitve državnega ministrstva za vzhod in državnega komisarijata za vzhodne dežele in Ukraino in načrtne obnove zasedenega ozemlja; obnova pa pomeni delo in za delo so potrebne človeške roke, čeprav lahko tiidi pomagajo stroji. Nemčiji ne preostaja delovnih moči, kajti sicer ne bi v lastni državi zaposlila že več milijonov inozemcev. Z nemško upravo je zato tudi prebivalstvo zasedenega ozemlja postavljeno pred naloge, ki mu doslej še nikoli niso bile dane, in kljub vsej topoglavosti in bedi občutijo ti ljudje že danes, da Nemci popolnoma drugače mislijo in postopajo nego bolšcviški zatiralci in krvoloki, in da sedaj za nje pričenja doba, v kateri bodo tudi kaj imeli od svojega dela. Zato podpirajo ukrepe nove uprave in s tem obnovo dežele. Bolševiške metode žanjejo soglasno uničujočo kritiko. Najsi se tudi med seboj zelo razlikujejo posamične pokrajine širokega 'ozemlja, vendar se povsod najde isto bedo in povsod se pritožuje kmečko ^prebivalstvo, da je pred vsem stfaSno trpelo pod sledečimi v resnici nevzdržnimi razmerami: Posameznik^ so kot delovno moč nesram-, no izžemali. Sicer so bili za kmete deloma dani na razpolago tudi stroji, vendar je pa delo bilo težko, posebno ob nagajivem postopanju od strani nadzornikov; tudi niti najmanj ni bil prospešen donos. S stroji je namreč moralo izhajati več obratov. Potrebovali so jih torej ob istem času na različni hmestih in jih zato morali naglo dajati naprej. Posledica takega površnega obdelavaAja eo bile temu ustrezno aedo« Stran 2. — St«r. 33. KARAWANHBN BOTE Sreda, 10. decembra 1941. voljne letine. Na podlagi dolžnih delov, določenih — bržkone po Židih — pri zeleni mizi, 80 neizprosno izterjavali letine od kolhozov, tako da je kmet moral sam skrbeti za svoje lastne potrebščine. Primerilo se je večkrat, da so kmetje morali kupovati kruh v sosedni občini in pri tem stati v vrstah. Tako stanje, ki se ga je na celem svetu opažalo le po3 bolševiškim gospostvom, pribije nezmožnosti zločinskih mogotcev tega sisteiha enkrat za vselej na sramotni oder, ' Bolševiškemu podeželskemu prebivalstvu je bilo toliko kakor sploh onemogočeno, da bi si poboljšalo svojo žalostno usodo z večjim -delom v lastnem gospodarstvu. Na lastno zemljo in na lastno živino so naložili neverjetno visoke dajatve, tako da na p# kmetu, ki si je privoščil poskus ,da je redil lastno kravo, za lastno rodbino vendar ni preosta.'alo nobenega mleka, ker je moral vse oddati. V najboljšem primeru je mogel mleko, za katero so mu plačali 19 kopekov, pri ravno istem mestu, ki mu ga je odvzelo, kupiti za en rubel. Po tem se da presoditi, koliko so zaslužili uživači bolševiškega sistema 8 takim načinom »gospodarstva«. Kajpada so se pri tem prekupovanju v prvi vrsti uveljavljali židje. Zato so pa tudi bili kar najbolj zainteresirani na tem, da se vzdržuje izkoriščanje 180 milijonov ljudi. Ti milijoni so bili nevoljniki bolSevi-ških čifutov in njih podajačev. Ker so pa za taka opravila podajačev najbolj sposobni dognoni zločinci, je pri boležvizmu država podpirala zločinska in nesocialna bit.m in jih že v mladosti zaSčitila celo pred njihovimi lastnimi starši. Posledica tega je bilo sistematično upropaščenje rodbinskega življenja in neverjetno zanemarjanje otrok. Bilo je na dnevnem redu, da so otroci ovajali starše, ki so jih nato bolSeviška sodišča kaznovala. Vse te reči navaja danes prebivalstvo zasedenega ozemlja, ko razodeva nemški upravi svoje slcrbi. Posledicam tega desetletja trajajočega slabega gospodarstva in zatiranja se pridružijo na več krajih Se sfe-dovi vojne in nesmiselnega uničevanja, ki so ga naredili po Stalinovemu ukazu. Gre zato, da se vse te škode zacelijo in da se ta tohuvabohu, ki si ga nihče niti ne more predstavljati. Se le spravi v red, da ss u-stvari ^predpostavka za obnovo. To bo velikanske naloge, ob katerih bo celo nemška krepkoet in organizacijska spretnost morala streti Se marsikateri trd oreh. Angleška vofna napoved Ogrski Bardossy: „Ves madjarskl narod ]e prlpravl}en nositi posledice" Budimpešta, 9. decembra. Ministrski predsednik in minister za zunanje posle pl. Bardossy je v petek popoldne v zvezi s Bvojim govorom, ki je zaključil sedemdnevno pooblaatilno debato, izjavil, da je angleška vlada preko severnoamerikanskega poslaništva, ki zastopa njene interese na Ogrskem, priobčila ogrski vladi ultimativnp vojno napoved. Angleški ultimatum pravi, da se smatra Anglija napram Ogi-ski z učinkom od 8. decembra O.bO ure v vojnem Stanju, ako. Ogrska do 5. decembra opolnoči ne umakne svojih čet z vzhodne fronte. Ogrska vlada je to neopravičeno angleško izjavo, ne ,črh-nivši besede, vzela na znanje in je uverjena o tem, da stoji ves madjarski nt^rod za svojo vlado in da je pripravljen nositi posledice. Izjavo ministrskega predsednika so sprejeli v poslanski zbornici z navdušenim odobravanjem, s čemer je zakonof^n^no telo madjarakega naroda potrdilo odklonilno stališče ogrske vlade napram temu angleškemu poskusu izsiljevanja. Anglija le napovedala vojno tndl Finski in Romuniji Berlin, 9. decembra. Kakor poročajo iz Helsinkia in Bukarešte je angleška vlada s posrefovanjem amerikanskih diplomatskih zastopstev priobčila tudi vladam F i n-ske in Romunske ultimativne, s petim decembrom obročene note, v katerih se zahteva, da se ustavijo bojna dejanja proti sovjetom in se predpisujejo določeni pogoji o ustavitvi sovražnosti. Za primer odklonitve preti britanska vlada državam z vojnim stanjem. Tudi finska in romunska vlada sta o d-klonili te frzne zahteve britanske vlade. predsednik Curtin je bil na podlagi številnih vprašanj prisiljen, da poda o izgubi »Sidney« sledečo izjavo: 2e po prvi salvi »Cor-morana« sta bila zadeta pri »Sidneyu« most in centralna kurjava. Britanska poročevalna služba Globereuter poroča iz Melbourna da znaša po najnpvejših ugotovitvah število rešenih nemške pomožne križarke »Cormorant 320 in da se mora zato računati z izgubo okroglo 80 vojakov izmed posadke ladje. Poimenskega spiska rešenih še ni. VItežki krlžpc za poveljnika ladje „Cormoran" Iz Fiihrerjevcga glavnega stana, 9. decembra. Fiihrer in vrhovni poveljnik oborožene sile je podelil vitežki križec k železnemu križu fregatnemu kapitanu D e t m e r -s u, poveljniku pomožne križarke »Cormoran.« Kakoi je bilo objavljeno v poročilu vrhovnega poveljstva z dne 3. decembra, jo fregatni kapitan Detmers kot poveljnik pomožne križarke »Cormoran« uničil avstralsko križarko »Sidney« in potopil nad 70.000 brt. sovražnikovega ladijskega prostora. Srbska protibolšeriška Itga Komunistične druhall so Izločene - Ostri ukrepi povsod (fo svetu Budimpešta. Ogrski prosvetni minister je izjavil, da se židovsko vero ne smatra več za po zakonu priznano bogočastje, am-pa kle še za prosto združbo, ki je vsled tega izgubila vse državne pravice, katere je doslej uživala. . Zagreb. Z učinkom od 15. decembra naprej je za celo območje hrvaške države u-kinjen julijanski koledar. Od omenjenega časa bo veljal izključno gregorijanski koledar. Berlin, 9. decembra. Tukaj so ustanovili ligo za odpravo komunizma; člani te lige 80 predvsem mlajše generacije iz vseh plasti prebivalstva. Ta činjenica Vnovič dokazuje, da 80 v srbski javnosti na delu močne sile, da podprejo vlado N e d i č a v njeni akciji čiščenja. Pod dojmom razvoja na vzhodu in izkustev na lastnem telesu se večina srbskega naroda polagoma zaveda, da je že v interesu skorajšnje gospodarske obnove same potrebno odstraniti vse komunistične ;elemente. V tem smislu je general Nedić izdal na javnost več pozivov, v katerih je bilo podčrtano, da Srbija ne more dopuščati niti najmanjšega komunističnega delovanja in propagande. Ti pozivi so, kakor se to vidi iz uspešnih bojev proti rogovilenju tolp, padli na rodovitna tla. Teror komunistov, ki je razsajal v določnih pokrajinah srednje Srbije, je, kakor smo ža poročali, bil pred kratkim dokončno zlomljen z zasedbo krajev Užic in Cafka na železniški progi, Bel grad—Sarajevo in še cele vrste drugih krajev po polkih srbskih prostovoljcev. Tolpe, ki so jim večinoma načelovali sovjetski agenti, 80 bile v tem prostoru ugonoblgene. Zaradi pokončanja teh bolševiških uporniških ognjišč je Srbija, ako se ne vzame v obzir posamična v gore razkropljena krdela, očiščena komunističnih privržencev, kar so v javnosti, zlasti v mestih in v prestolnici Belgradu pozdravili z zadovoljstvom. Tudi podeželksega prebivalstva se je na podlagi nekaterih temeljitih ukrepov polastilo pro-tibolševiško razpoloženje, ker srbski lunet nima poželenja, da bi se žrtvoval za moskovske interese. Sovjetski načrt nekakšne »srbske revolucije« se je torej predvidoma na vsej črti izjalovil. Toda v vladnih krogih opozarjajo na to, da Se z likvidacijo tolp ni opravljeno vse delo, ampak da mora i z -g i n i t i tudi tako zvano duševno z a-rejališče, na katerem se-je mogel komunizem čisto mirno razvijati. V prvi vrsti se t(% nanaša na prosveto, ki je bila, kakor žnano, v jugoslovanski dobi okužena s komunizmom. V tej zvezi se je zlasti opažalo izjavo prosvetnega ministra Joniča, ki je med drugim zahteval, da v bodoče srbska mladina ne sme več vzraščati v liberalni in demokratski razuzdanosti, ampak da se mora vzgajati v nacionalnem in ljudskem duhu — v smislu patriarhalne tradicije države. Ta zahteva se sklada z nazori, ki so že spoznali, da je ža nadaljnjo obnovo dežele na vseh področjih predpogoj tudi duševna in politična preorientacija, brez katere rešitev bodočih nalog ni mogoča. Širša javnost se doslej sicer še malo peča s tako zamislijo, vendar je podoba, da so tudi tam spoznali, da se mora javno življenje prilagoditi realnostim .položaja in da so zaradi tega neizbežne nov^., metode v politiki in gospodarstvu. Da še vedno ni popolnoma izginila zastarela nerednost jugoslovanske dobe, se vidi iz dogodka, ki je v Belgradu vzbudil veliko pozornost; kmetijski minister Olčan je te dni osebno zaprl vodeče uradnike ko-misariata za cene, ker so se bili udeležili špekulacij in bili zapleteni v tihotapske posle. Bili so s takojšnjim učinkom razrešeni službe in izročeni policijskemu predsedniku. 320 rešenih iz ladle „Cormoran" Berlin, 9. decembra. V bližini avstralske zapadne obali so prestregli posamičen prazen rešilni čoln avstralske križarke »Sidney«, ki jo je bila potopila pomožna kri-žarka »Cormoran«. Avstralski ministrski v blokadnem hoiu Ic ћПо zopet potoplleiiih 25.500 brt Potopljena je tudi britans'-a poprirezano«. Kljub temu zadostuje ta.opis, da se vidi, kako brezupen je postal položaj Moskve. listu >Dagens Hyheter« novo izjavo. Hedin je zavrnil to podtaknjeno mu trditev, da bi bilo treba Leningrad zravnati z zemljo. »Moje mnenje je le«, pravi Hedin, »da se mesto, ki je obkoljeno in se noče predati, po vojnih zakonih sestreli do razvalin. Jaz Leningradu ne želim«take usode. Obžalujem Stalinove ukaze, ki zahtevajo obrambo mesta do zadnjih mej, ne da bi pomislili, kako usodo pripravljajo 3 in pol milijonom civil-nil prebivalcev in pol milijonu vojakom. Te ukaze bodo bržčas kljub vsej okrutnosti do konca izvedli z občudovanja vredno disciplino. Vrhovno vodstvo Sovjetije je torej zakrivilo uničenje mesta.« Sven Hedin pravi nadalje, da Finska ne bo nikdar imela miru, dokler jo je mogoče iz Leningrada ogrožati. Za Finsko bi bilo torej bolje, ako bi bil Leningrad izbrisan iz zemlje. To pa ne pomeni, da bi se moralo vse mesto spremeniti v kup razvalin. Želim tudi, da bi Finska dobila po sklepu miru vse čisto finske pokrajin^ v severozapadni Rusiji in bi dobila tako mejo, ki bi jo bilo z vojaškega stališča najlaže braniti. Moje izjave o Leningradu in o novi finski meji — tako je končal Hedin svojo izjavo — so zgrajene na simpatijah in občudovanju za Finsko in njen hrabri narod. Trdno sem namreč prepričan, da je finska stvar tudi naša švedska stvar. Sven Hedin o usodi Leningrada Slavni švedski raziskovalec Azije, Sve^ Hedin, je nedavno podal neko izjavo, ki je bila objavljena v švedskem tisku. Razni švedski listi, ki so s svojimi simpatijami na strani Anglije in s tem posredno tudi ob strani bolševikov, so zaradi tega napadli Hedina, ki je v svoji izjavi priznal izrazite simpatije za malo Finsko in nje junaški boj 8 Sovjetijo. Sven Hedin je nato objavil v Simpatičen škof New York, 9. decembra. Nadškof za Baltimore in Washington, Churley, je ostro prijemal Rooseveltovo pomoč za sovjetsko unijo in izjavil, da je Stalin s krvjo oskrunjen, ker se je režal med tem, ko je v Ukrajini umiralo 3 milijone ljudi. »New York Daily News« prinašajo podrobnosti iz intervjuja, ki ga je po tem govoru dal nadškof dopisniku »Balmore News Post«. V pikrih besedah je nadškof izjavil svoje preziranje napram onim, ki podpirajo komunistično vladno obliko in ki so hvalili Rooeeveltov načrt o pomoči bolševiški armadi. Te »pro-pale eksistence«, ti bebasti holliwoodski intelektualci, ti potomci rodbin milijonarjev, ti vseučiliški profesorji in literati se obračajo kakor vetrnice, da bi izkazovali komunistom usluge. Qospodatstvo 1 ^ Prijava terjatve proti bivši jugoslovanski državi / Berlin, 9. decembra. Reichsanzeiger prinaša v številki 283 z dne 3. decembra 1941. leta razglas ravnateljstva državne banke z dne 1. decembra 1941. o priglasitvi terjatev in pravic proti bivši jugoslovanski •državi. Glasom te objave morajo devizne države njihove terjatve in pravice proti bivši jugoslovanski državi z njegovim območjem, vključno vse obrate, zavode in fonde priglasiti pri zavodih državne banke v Berlinu jih je priglasiti pri nem-Ski državni banki, devizni od'delek kontrola dobave (Deutsche Reichsbank, Devi-eenabteilung Ablieferungskontrole). V interesu vsakega, ki je dolžan kaj priglasiti, je, da pri omenjenih mestih priglasi svoje terjatve nemudoma, najkasneje pa do 31. decembra 1941. Prijaviti se morajo terjatve napram jufoslovanskim državnim mestom iz blagovnega, prometa kakor tudi terjatve iz založnic, za katere jd Jugoslavija jamčila kot dolinica, (vStev- Ujetnike vodijo preko podeželja Državna delovna služba je ponosna, ker je zvest pomagač oborožene sile, čeprav je služba pozimi trda in se je treba marsUemu odreči. (PK, Aufnahme Kriegsberichter Wendlinger, RAD., Z.) % Miusxttt Zmagovit povratek Posadka neke podmornice s svojim poveljnikom, imejiteljem vitežkega križca, Ober-leutnant zur See, Schnee. dospe z avtomobilom, na katerem je 18 ladijskih praporov, izvirajočih iz zmag. Iz bojev pri T o b r u k u V ozkih luknjah ležijo italijanski strelci strojnic na ironti pred Tobrukom, stalno pripravljeni, da preprečijo kak sovražnikov poskus izpada. ((Scherl-Luce. Z.) , Z m a g o v a 1 e c n a d »A r k R o y a 1 o пј« Posadko nemSke podmornice, ki je bila udeležena pri potopitvi britanskega nosilca letal »Ark Royala kodelec. Ako ne bi bilo potomcev, (posebnih za izvrševanje rokodelstva, naj bi se podedovalo dedno rokodelsko mesto pod predpisih splošnega prava ob izključitvi de« litve takega mesta med sodediče. Višek skopudtva in omejenoeti. V Mit-telwald-u v Slezlji je umrla neka 70-letna vdova. Najemnica, ki se je vselila v njene. stanovanje je hotela peč v sobi zakuriti. Ker pa peč ni vlekla in se je samo kadilo, je poslala po pečarja. Ko je ta prišel, je, našel, da je v peči bilo skritih 14.000 RM denarja v papirju in kovancih, ki so oner, mogočali odvod dima. PriSteden denar раб ■ spada Ж hranilnice in ne y peč ali dimnik. 0toui в. — Ster. SS. KABAWAMKQNBOTB Sreda, 10. decembra 1941. Dr. F. J. Lokaš Izrežitet Hranite! Шепшиш mfloAiinG in џгакјЊш n)eutieh meilwdiieJi und pfokibek 30. LEKCIJA 1 1. Der Apfelbaum gibt une Apfel, der Birnbaum gibt шш Bimen, der Pflaumenbaum gibt une Pflaumen, der Orangenbaiun gibt nos Onmgen, der Pfirsichbaum gibt trne Ffirai-ehe, der Ollvenbaum gibt una Oliven, der Zitronenbaum gibt une Zitro-nen, der Dattelbaum gibt une Dat-teln, der Mandelbaum gibt uns Man-deln, die Weinretoe gibt uns Trauben. 2. Apfel, Birnen unid Trauben zusam-men nennt man Obet. 3. Aue Apfeln und Birnen eizeugt man Moet 4. Au8 Waseer, Zucker und Zitronen-saft macht man Limonade. 5. Aue Oliven erzeugt man 01. 6. In Afrika wachsen Datteln. 7. Aus Trauben erzeugt man Trauben-Baft oder Wein. 8. Die Mahlzeit zu Mittag nennt man das Mittagessen. 9. Die Mahlzeit am Abend nennt, man i Abenidessen. 10. Die Mahlzeit am Morgen nennt man Friihstjck. 11. Prozeese werden bei Gericht aus-getragen. 12. Einen eingeschriebenen Brief gibt man auf der Poet auf. H. l.Dae Luftschiff flog ilber den Grofi-glockner. — Dae Luftschiff ist tlber den GroQglockner geflogen. 2. Die Feinde flohen vor unseren Soldaten. — Die Feinde efaid vor unseren Soldaten geflohen. 3. In diesem Kanal floB kein Wasser. — In dieeem Kanal i*t kein Wasser gefloeeen. 4. Er genoQ das Leben in vollen ZUgen. — Er hat das Leben in vollen ZUgen genoesen. I B. Es roch hier nach Schwefel. — Ee hat hier nach Schwefel geroch«i. 6' bieser J&ger echoS ausgezeichnet. — Dieser Jager hat ausgezeichnet ge-Bchoeeen. 7. Bei dieser Unkenntnis verier auch der beste Lehrer die Ge-duld. — Bei dieser Unkenntnis hat auch der beste Lehrer die Geduld ver-lorem. 8. Dieses Pferd nog fiir zwei. — Dieses Pferd hat fUr zwei gezogen. 9. Glaubst du, daO er mich betrog? — Glaubst du, daG er mich betrogen hat? 10. Er log nie. — Br hat nie gelogen. 11. Er fuhr nur mit Schnellziigen. — Er ist nur mit Schnellziigen gefahren. 12. Er grub sein eigenes Grab. — Er hat sein eigenes Grab gegrbaen. 13. Wer'lud den Wagen ab? — Wer hat den Wagen abgeladen? 14. Wie-viel Uhr schlug es? — Wieviel Uhr hat es geschlagen? 15. Wer t rug das Paket zur Poet? — Wer hat das Paket zur Poet getragen? 16. Diese Pflanze wuche jeden Tag um einen Zentimeter. — Dieee Pflanze fat jeden Tag um einen Zentimeter gewachsen. Zcitw8rter in der M8gllchkeitoform kh wQrde — jaz bl dtt wilrdeet — ti bi er wUrde — on bi . tv, eie, ee wUrde — on, ona, ono bi vir wUrden — mi bi ihr wttrdet — vi bi fie wUrden — oni,one, ena bi l<5h wilrde kommen — jaz bi prišel, -a, -o dn wttrdeat kommen — ti bi prišel, -a, -o er, sle, es wilrde kommen — on, ona, ono -bi prišel, -a, -o wlr wiiisien kommen — ml bl prišli, -e, ihr wUrdet kommen — vi bi prišli, -e, & wilrden kommen — oni, one, ona bi pri* šli, -e, -a itft hltte, Ich *Лгв — jaz bi bil, -л, -• Дж hltteet, du w&rest — ti bi bilj -a, -o sle, ee hatte, er, de, м wire — on, ona, ono bi bil, -a, -o iHaben kot glavni glagol ee glaei »imeti«, !eh hatte geme Waeeer — rad, -a, ч> bi imel, -a, -o vode. Vbnngesfttze: 1. Ich wilrde kommen, лжепп ich Zeit hitte. 2. Du wilrdeet mir das Buch lelhen, wenn Du ee h&tteet. 3. Er wUrde in dieser Stadt Obemachten, wenn ein Zimmer gefunden h&tte. 4. Sle wilrde Boate WieoexBcbnitd msohen, waott eie ein Kalbfleisch h&tte. 5. Wir wilrden den Flugplatz besichtlgen, wenn wir die Elr-laubnls hatten. 6. Ihr wUrdet den Brief schreiben, wenn ihr Briefpapier h&tteL 7. Sie wilrden abreisen, wenn sie das Visum schon h&tten. 8. Sie wilPien die Tilre ab-eprerren кбппвп, wenn Sie den Schliissel qicht verloren hktten. 9. Ich wUrde sicher gekommen sein, wem ich geeund wSre. 10. Du w&rest glUcklicher, wenn Du einen gu-ten Freund h&ttest. 11. Glaubst Du, da8 er mit 20 RM zufrieden w&re? 12. Wenn wir Zeit h&tten, w&ren wir morgen mit Euch gefahren. 13. Ihr w&ret sicher nicht gekommen, wenn ihr alles vorher gewuflt h&ttet, 14. Wenn die Schiller flelBig w&. ren, wilrde sie der Lehrer loben. 15. Wenn er geeund w&re, wilrde er mehr arbeiten. FOr den Autofahrer 1. Ich weifi nicht was loe ist, der Anlae-ser springt nicht an. 2. Das Auspuffrohr let verbogen. 3. Wo haben Sie fahren ge-lemt? In der Autofahrschule MUller. 4. Die Reichsautobahnen sind die schSnsten Auto-straBen der Welt. 5. Was koetet dieses Mo-torrad mit Beiwagen? Es ist fast wie neu, es koetet 2300 RM. 6. Verzejhung, wo ist hier eine Tankstelle? 7. Diese Zapfstelle ist die ganze Nacht in Betrieb. 8. Die Brem-sen dieses Wagens funktionieren ausgezeichnet. 9. Schnell, Ziehen Sie die Bremsen an! Sie milssen st&rker bremsen! 10. Haben wir noch genug Brennstoff ? Ich hoffe, daes ee reichen wird, aber das 01 geht zu Ende. 11. So ein Pech! Achsenbnich! 12. Ee hat zu regnen aufgehSrt, wir werden das Dach abnehmen. 13. Fahren Sie lieber im offenen oder in geschloesenen Wagen? Bei dem есћбпеп Wetter fahre ich viel lieber im offenen Wagen. 14. Infolge eines Defektee am Wagen, konnten wir nicht weiterfahren. 15. Haben Sie ein StUckchen Draht? Ich m6chte hier etwas zueammen-binden. 16. Wir milssen umkehren, hier ist die Durchfahrt verboten. 17. NatUrlich, der Filter 1st wieder schmutzig und verstopft 18. FuGbremsen und Motorbremsen sind in Ordnung. 19. Treten Sie doch nicht im-mer auf den Gashebel! 20. Schalten Sie den 1. Gang ein! 21. Dieee StraBe hat 24 Prozent Gefalle. 22. Sind die Akkumulato-ren geladen? 23. Drilcken Sie auf die Hup-pe! Huppen Sie! 24. Sehen Sie, was ich ge-sagt habe, die Kabel sind besch&digt und die Kerzen sind verruBt. 25. Wir sollen diesen Wagen auschleppen und wir haben keine Kette. 26. Die Kotflilgel sehen ja lieb aus, was ist denn passiert? Nicht viel, wir wollten auaweichen und haben eine Mauer geetreift. 27. Die Steigung ist zu groB, das Waeeer im Kilhler siedet, wir milssen einen Augenblich stehen bleiben. 228. Gef&hrliche Kurve! Langsam fahren! 29. Haben Sie bei Ihrem Wagen Luft- oder WasserkUhlung? Ich habe Wasserktlhlung. 30. Schon wieder eine Panne! 31. Das 01 1st viel zu dick, wenn wir dilnneree 01 h&tten w&re ee beseer. 32. Verstehen Sie den Mechanismus der Kupplung? Noch nicht ganz. 33. Ich glaube, der Motor ist heifl gelaufen, wir werden nachschauen mllseen. 34. Wieviel zeigt der Geechwindigkeits-meBer? 90 Kilometer in der Stunde. Wenn wir mit diesem Tempo weiterfahren sind wir bald am Ziel. 35. Schon wieder ein Pneumatikdefekt! Wo ist die n&chste Re-paraturwerkstatte? 36. Am besten 1st ee, wir tauschen die Riefen aue. Wir haben doch rilckw&rts einen Reservereifen. 37. W&h-rend dee Kriegee milssen alle Schelnwerfer abgedunkelt sein. 38. Eine schlechte Stras-ee, wir milssen langsam fahren, eonst kommt der Wagen In's Schleudern. 39. Bit-te sehen Sie nach, ob das SchluBlicht jetzt bemnt, 40. G^en Si emir bitte aus dem Werkzeugkasten einen groBen Sclyauben-.echlUssel, einen Schraubenzieher und eini- ge Schrauben. 41. So, jetzt haben wir glilck-lich eine Katze iiberfahien, glauben Sie daes dies Unglilck bringt? Ich bin nicht abergl&ubisch. 42. Hier let schon wieder eine Sackgasse, wir milssen umdrehen. 43. Ein Bekannter von mir hat kilrdlch einen schweren Autounfall gehabt, er liegt noch immer im Krankenhaus. 44. Dae Ventil ist undicht, wir milssen ee austausch«. 45. Us regnet, echalten Sie den Scheiben* wischer ein! 46. tJber dieee Steigung kom-me ich mmSglich mit meiaem Kloiaaiubiw 47. FUhren Sie den Wagen in die Garage, ich benfitige ihn heute nicht mehr. 48. Merken Sie sich immer: Rechta auaweichen, linkB vorfahren! 49. Auf dieser achmalen StraBe iet das Uberholen verboten. 50. Vorsicht! EiseixbahnatraBe! % Anfgabe Machen Sie folgende Ubung: (Beiepiel: Er kauft das Auto nicht, weil er kein Geld hat. — Er wilrde das Auto kaufen, wenn er Geld hitte.) 1. Er fahrt nicht mit dem Autobus, weil er keine Zeit hat. 2. Der Filter iet verstopft, weil er nicht rechtzeitig nachge-sehen hat. 3. Der GeschwindigkeltsmeBer zeigt nicht an, weil er kaputt ist. 4. Er huppt nicht, well in diesem Ort Huppver-bot ist. 5. Er f&hrt nicht mit dem 2. Gang auf den Berg, weil dieser zu steil ist. 6. Er kauft sich kein Motorrad, weil er zu wenig Geld hat. 7. Er f&hrt nicht in die Garage, weil'hier keine Garage ist. 8. Das Auto schleudert, weil die StraBe schlecht ist. 9. Er dreht nicht um, weil zu wenig Platz ist. 10. Er ziindet die Taschenlampe nicht an, weil Btrengste Verdunkelung ist. W8rter abdunkeln — mtenmiti abreisen — odpotovati abschleppen — odvleči absperren — zapreti, zakleniti Achsenbnich (m) — osni lom Akkumulator (m) — nabiralnik, baterija Anlasser (m) — zaganjač. Starter anspringen — vskočiti anzeigen (ein Instrument zeigt etwas an) — nakazati aufhdren (es hSrt auf) — prenehati (preneha) austauschen — zar, izmenjati ausweihen — izogniti se / Autofahrer (m) — (avto-) vozač. Šofer Autofahrschule (w) — Šoferska Sola AutostraBe (w — avtomobilska cesta Autounfall (m) — avtomobilska nezgoda Beiwagen (m) — prikolica benStigen — potrebovati beech&digen — poškodovati beeichtigen j— pregledati Betrieb (in Betrieb sein) — obrat (V obratu biti; rabiti se) bremsen (die Вгеошеп ziehba — zavreti (na zavore pritisniti) Brenstoff (m) — gorivo, kurivo Defekt (m) — poškodba Draht (m) — žica Durchfahrt (w) — prevoz, prehod, vožnj skozi kaj einschalten (etwas) — vključiti Filter (m) — cedilo Flugplatz (m) — letališče Galkig (m) (Auto) — prestava Garage (w) — garaža Gashebel (m) — vzvod za plin Gef&lle (s) — padec GeschwindigkeltsmeBer (m) — brzinomer heiBlaufen (Motor) — vneti se, .segreti se Huppe (w) —signalni rog, trobilo huppen — signal dati, trobiti HuppvertKrt (s) — prepoved trobljenja infolge — radi Kabel (s) — kabel Kerze (w) (Auto) — sveča Kette (w) — veriga Kleinauto (s) — mali avto KotflUgel (m) — blatnik Ktipplung (w) — spenjalo, zveza KUhler (m) — hladilnik KUhlung (w) — hladilo, Maja kiirzlcih (vor Kurzem) — nedavno Mechanismus (m) — mehanizem merken (etwas) — zapomniti si kaj Motorrad (s) — motorno kolo nachschauen — pregledati ob — ali Ordnung (w) — red Panne (w) — motnja, nezgoda passieren (sich ereignen) — zgoditi м primeriti Pech (s) (Pech hatoea) — emola (emole imeti) Pneumatik (w) — beJoneki obroč reichen (geniigen) — zadostovati Reichsautobahn (w) — državna avtomobilska cesta Reifea (m) — baloodd dbroJS Reservereifen (m) rezervni obcoS riickw&rts (hinten) — zadaj Sackgasse (w) — riepa ulica Scheibenwischer (m) — otiraž za Sipe Scheinwerfer (m) — žaromet schleudem — zanašati SchluBlicht (e) — končna svetilka Schraube (w) — vijak SchraubenechlUasel (m) — izvijal, ključ МгКЦакв Schraubenzieher (m) — izvljaž, zatlčnlk Bieden — vreti etehen bleiben (ich blefte stehen) — ust&* viti Steigung (w) — itrmlna eteil — etrm Btreifen (etwas) — zadeti (ob) Tankstelle (w) — bencinska postaja Taschenlampe (w) — žepna svetilk* Tempo (s) — tempo, brzina treten (auf etwae) — stopiti umdrehen — obrniti umkehren — obrniti unidicht — propusten Uberholen — prehiteti tibemachetn — prenočiti Ventil (s) — zaklopka Verdunkelung (w) — zatemnitev verruSen — (za-) osa jati (se) verstehen (-stand, -etanden) —- razumeti (razumel, -a, -o) verstopfen — zamašiti vorfahren — prehiteti Vorsicht (w) — opreznost WasserkUhlung (w) — hlajenje na vodo weiterfahren — naprej se peljati Werkst&tte (w) — delavnica Werkzeugkasten (m) — omara za orodje Wienerschnitzl (s) — (Wiener) ocvrti od-zrezek wissen (du weiBt, wuUte, gewuGt) — vedeti (veS, vedel, -a, -o) Zapfstelle (w) — bencinska postaja zusammenbinden — zvezati Redewendungen was lat den los? — kaj se je tukaj zgodilo? zu Ende gehen — izvoziti so ein Pech! — taka smola! bei diesem Wetter — v takem vremenu einen Gang einschalten — prestaviti (prestavo) den Akkumulator laden — nabiralnik na^ bijati lieb aussehen (ironisch) — lepo izgledati (ironično) WM ist denn passiert? — kaj se je zgodilo? ee ist am Beeten wenn... — najbolje je, če... es ist kein Platz hier — tu ni več prostora Korist dobro varovanih čevljev Ni tiobenm skrivnost, da se mora dandanes v vsakem gospodinjstvu Stediti tudi z obuvalom. To velja zlasti za deielo, kjer čevlji zaradi blata in mokrote več trpijo jiego v mestu in kjer jih je čim najbolj imeti na skrbi. Po uporabi se morajo čevlji temeljito očistiti in, жко so mokri, postaviti na ne pretopel kraj, da se posuSijo. Sele potent jih smemo namazati s pasto za čevlje ali * mazilom. Smotrena so tudi kopita, ki dajo ■ čevljem lepo obliko. Ako pa takih ni, stuje tudi zgručen časnikarski pap''"' krat se pa mora vsak čevelj enakomerno m ne pretrdo naphati. — Takšna je t^tem slika postavca za čevlje, ki ** skrbna Toka v reda. - (8cherl.Bilđ#rdiecgt.Llnaberg.Autoflex.% Nameravam* j« novo вгТмЉо notranje po-sojUo. Srbska vlada, je sklenila izdajo prvega notranjega poojila v visokosti nad ene milijardo dinarjev. Podpisovanja za to po« e6jilo so deloma že pričela. r, Zlmimr-, РетжМг- wmW Hthmrfhenmommtmr OK'OpHk« C. Krontuft # Sreda, 10. deccmbra 1941. KABAWANKEN BOTE gtran 7. — Stev. 33. An Шг St^ieUet! Soeben erschienen LEHRSTOFF FUR DIE GRUNDSCHUIE Preis 7.80 RM Vorrafig: BUCHHANDLUNGEN das NS. ■ Gauverlages u. Druckerei KSrnten Kiagenturt, Krainburg Villa*, Woltsberg AUe ВеШек^чкш bfaudien die neuen Lohnsteuertabellen VorrStio Badihandlung NS.-G«iverlag und Drudierel Kltnten • Krainburg, Klageniurl ЈмешоЏе v „Karawanken-Bofe" \ in uspeli boste/ ANTON STEFE SCimUFABUlK. — TOVARNA ČEVLJEV KRAINBURG Hers^ellung folgender Gerbstoffe: Pinotan N, Pinotan CC, Pinotan ___CC Sp, Fiditenrindenexlrakf, Ke- G.M.B.H. ZWISCHEtiWMSERN motan TF u. TC, Summach etz. Laufender Einkaiif jedes Quantums Fiditenrinde LnnUabrIk I NasdilnenstrlfKeret Der Kom. Treohander der fa. F. NOVAK Kadmanmdori ^ * UEFEM Anio 1 Wagner Radmannsdorf Fa r be r ei umd chemische Reinigung UeSdtomaiot^ ^etaie B£LEUCHTUN6»0ftPER nsfallationen von F. Czernowsky 0 »«■ - Kiaoen ог' ши- UAnrLetei IHiNNSBlIltG spielwaren Herb;* Klagenfurt, Fleischmarkt 16 RASCH UNO SAUBEQ RABITSCH ST.VEIT*jxSAVE I i «■ if Universale Stroh- Filz-hut und Stumpen- Erzeugung fiir Damen und Herren Domschale A il 16 11 GRILL EleUfro - Gesđiatt HoloreniWidilang Domsdiaic lastkm F.MOSCHEK M.VeU a. ISave Baumwollspinnerei u. Weberei Neumarktl Ed. Glanzmann & And. Gassner Spinnerei, Weberei, Oarnfarberei u Bleiche, Stiickb eiche und Appreiur 11 If GROSSHANDEL IK. IFIPIEIUIDIERIIBIEMER ASSLING, SDDKARNTEN ' Mahu^aktuM m мтш umi Krainburg 1 PO m Mir/Д 1Л [Ш L E DER W A R E N eRMERN Nr. 16 POST BiSCHOFLAAK & LED ERWARENERZEUGUNG IP. шши T A s C H N E R E I LAAK, Ermern 27 Beachten »le die Anzeigen im „KANAWANKEN t»OTE" Bihen^xo^kandiuH^ Peter Naimtidi „MERKUR ii 6 b. H. m. Kra№liurg empfiehit ihr reichhaltiges Lager in Wasserleitungsrohren, Zement, Leichtbaupiatten „Izolit", BaubeschlSgen, Farben usw. Stran 8. — Stev. 33. KAKAVVANKLN UUIE Sr .'n, 10. I'^cemhra 1941. ORGANISATION SudkhnkM Itulusbkt ЏлиШ und sind eingeladen zum Besudie der Sondersdiau der Ruf'Buflihaltung in Krainburg Hotel Alte Post am I2.und 13. Dezeinber jeweils von 9 bis 18 Uhr Generalverlretnng der Ruf-Budhihaltun;^ G. m. b. R., Wmen Dr. Gallmn, Klageofurt, Platzgasse 9 >—> Tel. 1136 KomforfHo sianovanfe treh sob V St. Veitu, zamenjamo po možnosti z istotakim v Krainburgu. Takoj! Hafner Alois SI. Velt 40 ./OliLOVANjt HARMONIK Spe rrho I z Paneelpiatten Holztaserplatten F u r n i e r e Parke 11 en HANSTRANINGER Klaycnturt VbIkcrmarkterstraBc - Rut 1595 JOS. FLE I s s ST. VBIT m. ta?' Фо»1по leteče) Trikotagen und Handsckukinduslrie Johann Sawn i k Krainburg D A M £ N« IJND HERREN' MODE LEDERTASCIIEN JffftOtftt HeauttMc^ IndustrjeabbrOche Gcbrauchs-Ma-sdiincn kauft Kurt Frick Klagenfurt Salmftrasse 7 Femruf i486 W,. МА)11В1Ш5€1М KRAINBURG _J ANION lESCHE SAuhcrzcudW Neultearhfl - Sttdlcarnfen Lesi den ,Karawanken-Bole"! Roffeemtllel iSSIGSENF FABeiK (. WEN6ER klagenfui!! Tvaniito км5Л Aliens mm MANNSBURG - Tel. 2 Sfari dobri kvas Pololsdinik Franz ^ Важж# und Mobel" ZSllSlIl IHasdbineiiiisdilerei FUCHSE M A R D E R k&nfi WIENER PBLZWBRKSTATTB L".'."! i-Vadit ROHFELLE f^GnsburgerStr.2 lolelwaren Klnderwaaen KInderbetten iiii? GRDNER Klagenfurt, Bahnhoffstr. SPEDITIdNSHAUS A.KDNSflsSC!HNE Шбве£(канброг{с SpcđitioHCH atiox Ctxt KLAGENFURT Rosenlaler Sir. в LEDERFIBRIK $ Qfle^uma^ktL Manufakfur-Galanlerie 1/ШГО SA¥illK RADMANNSDORF A^ling-Veldes 99 ^шпо" jCeđenverlke. бежж жжжМ bcacfkwUnMcw 3€aftvmit. JVet^maжЛi^ Schef-, Ziegen- und Kalbsleder, schwarz und larhlg fQr Schuhe, Bekleidung und Taschner МОШШћт . т^еотшж KRAINBURG