Stane Keber - Kogo o bitki  na Jančah leta 1942
Letos 21. maja bomo kot največji občinski praznik prazno-vali 35. obletnico bojev II. grupe odredov na Jančah in Tujem grmu. Ta bitka, ki je bila velikega, celo prelomnega pomena za NOV pa tudi za naše kraje, je odjeknila leta 1942 kot klic k svobodi in hrabrosti ter izraz nepokorščine do tujcev, ki so hoteli naše Ijudi in domovino vreči v odvisnost in sužnost
Bitke na Jančah se spominja še dosti ljudi, tistih, ki so tedaj sli-šali za potek bitke in se pogovar-jali o njej, kakor tudi tistih, ki so videli okupatorja, kako je po poteh prek Polja, Vevč, Zadvora in Sostrega dovažal okrepitve za boj proti partizanom, kasneje pa po isti poti odvažal svoje mrtve in uničeni material. Prav gotovo pa se bitke najbolje spominjajo borci, ki so v njej sodelovali. Eden teh je Stane Keber—Kogo, doma iz Zadvora, ki ga je predvojna revolucionarna de-javnost kot 24-letnega mlade-niča julija 1941 pripeljala v partizane — v Molniško četo, katere soustanovitelj je bil.
Kot borec Molniške čete je sodeloval v akcijah te čete, nato pa v sklopu II. štajerskega parti-zanskega bataljona v bojih na Libergi, Turjaku in Pugledu, kot borec II. grupe odredov pa v bitki na Blatnem klancu, ki je bila zadnja pred bitko na Jančah.
Kakšno funkdjo, oziroma položaj ste imeli ob pohodu na Stajersko oziroma v bitki na Jančah?
—  Od    bitke    na    Blatnem klancu na Dolenjskem sem bil mitraljezec v četi Franca Zdešar-ja-Iskre v Siškovem bataljonu.
Pohod na Štajersko ste pričeli s Police. Prek katerih krajev ste ŠU?
—  Pohod smo res pričeli iz našega taborišča na Polici. Zve-čer smo hodili po krajih, ki mi niso bili znani, čeprav so za da-našnje razmere zelo blizu. Vem, da smo prišli na cesto proti Litiji pri Trebeljevem in se nato pomi-kali dalje proti Jančam.
Kako ste bili pripravljeni in opremijeni za pohod?
—  Prav gotovo odlično. Pred odhodom  smo  bili   pregledani tako zdravniško kot vojaško, tj. kako smo oblečeni in obuti, ali imamo dovolj orožja in municije ter druge opreme, potrebne na dolgem  pohodu  in  na  novem terenu. Oboroženi smo bili enot-no, imeli smo veliko municije in 30 mitraljezov. Tudi v politič-no-moralnem pogledu smo bili dobro pripravljeni. Neposredno
pred odhodom se je II. grupa po vojaško postrojila in komandanti bataljonov so raportirali koman-dantu Stanetu, politični komisar II. grupe odredov pa je borcem spodbudno spregovoril. V svo-jem govoru je povedal, kakšne naloge nas čakajo na Štajerskem, kakšno je polilično stanje na tem terenu in tako dalje. To je bil bodrilen govor, a precej druga-čen od tistega, kar je bilo kasneje na Štajerskem. Sicer pa — če nam bi takrat prikazal dejansko stanje na Štajerskem, bi se mar-sikdo že med potjo premislil iti tja.
Stane Keber-Kogo
Pohod je bil torej dobro pri-pravljen in orgj niziran.
—  Prav gotovo. Tudi če ga gledamo z današnjimi očmi; le nekaj ur smo kasnili. Savo bi tnorali pričeti forsirati zjutraj, a to zaradi dne, ki se je že svetlikal, nikakor ne bi bilo mogoče.
In kako se je pričela bitka na Jančah?
—  Na Jančah smo napravili zbirno taborišče, kamor se  je zgrinjala več kilometrov dolga kolona.   Komandant   Stane   je takoj razposlal patrulje, da so poizvedele, ali je v bližini so-vražnik,   oziroma   kako  je  na terenu. Patrulje so se takoj spo-; pri jele z Nemci in nam dale znak, da je v bližini sovražnik. Takoj so bili   bataljoni   razporejeni   na
položaje in pripravljeni smo bili na spopad. Jaz sem bil v Šiško-vem bataljonu, ki je bil takrat razporejen nekako 200 metrov pod Ristovim bataljonom v re-zervi. Dopoldne tega dne je že prišlo do man jših spopadov, ki so jih imele naše patrole in ogledni-ki. Ob takem spopadu je patru-lja, ki jo je vodil Jože Ogrin-Tank, zadela na speče Nemce in jih pet pobila. Po tem spopadu je bilo tiho vse dopoldne, ko je pred Ristov bataljon — ne vedoč za partizane v kolonLprikorakala skupina nekako 30 mož. Šli so točno proti Robinovemu tnitra-ljezu. Na razdalji petih metrov so borci udarili z vsem orožjem po Nemcih in jih vse do zadnjega pobili. Pri nemškem ofirirju smo našli načrte, ki so označevale nemške zasede in moč nemške vojske. Iz teh načrtov smo tudi razbrali, da smo izdani in da sovražnik točno ve, koliko nas je.
Kako pa je kasneje potekala bitka?
— Nemci so sedaj vedeli, kje smo in koliko nas je. Bataljoni so se že bojevali. Glavnina napada je bila usmerjena na Ristov bata-ljon, ki pa ga je pogumno in z velikimi žrtvami na nemški strani uspešno odbijal. Napadi so se vrstili kar naprej. Nad našimi položaji so se na neki vzpetini pojavili Nemci in zapovedano nam je bilo, da to vzpetino zav-zamemo. S pomočnikom sva se po njivi pognala proti njim. Tedaj sem bil ranjen v vrat in ramo, toda v razburjenosti sem še vedno streljal proti Nemcem. Takrat se je nedaleč od mene pojavila blinda in iz nje so skočili štirje Nemci. Moj pomočnik se je tega tako ustrašil, da mi je po-begnil po čistini nazaj v gozd in tudi ostal živ. Jaz pa sem po teh štirih Nemcih udaril z mitralje-zom in vsi so padli za rob zemljiš-ča. Ne vem, ali sem jih zadel ali ne, toda pojavil se ni nihče več in tudi blinda se je umaknila. Ležal sem za zaklonom in pred hrasti-čem, ki ni bil debelejši od 10 cm. Nemec — najbrž ostrostrelec, ki me je verjetno tudi ranil — je neprestano streljal name in pre-strelil je hrastiček komaj nekaj centimetrov vstran od moje glave. Kmalu potem je s strelja-njem prenehal. Kot so mi ka-sneje povedali soborci, so ga opazili, ko je po vrvi vlekel municijo na drevo. Tako so ve-" deli,kje je in ga sklatifi z drevesa.
In kako ste končali bitko?
—  Po vsem tem sem bil zelo izčrpan in tudi rana me je ovirala. P9 umiku blinde sem pograbil mitraljez za cev in ga vlekel za seboj do gozda in do bataljon-skega prevezovališča. Bitka se je odvijala še naprej, saj so hoteli Nemci na vsak način zlomiti našo obrambo. Pri tem so se bataljoni biii resnično kot levi in niso od-stopili niti za ped. Ves potek bitke in položaji naših sil so bili pod zelo dobro kontrolo koman-danta Staneta in zelo hitro jih je lahko premeščal tja, kjer so bile najbolj potrebne. Naše zasede in patrole so presenečale sovraž-nika vsepovsod, kjerkoli so se postavile ali čakale Nemce. Zato je bilo število mrtvih Nemcev, ki so se spopadli s temi zasedami in patrolami, zelo veliko.
Po tej bitki je komanda II. grupe odredov uvidela, da se ne bomo mogli prebiti čez Savo in ukazala je umik na izhodišče pohoda. Umik je bil zelo težak, saj smo imeli ranjence in tudi borci so bili do skrajnosti izčrpa-ni. Dobro pa je bilo vsaj to, da so nas Italijani pustili na miru pri prehodu čez nemško-italijansko mejo.
Vračali smo se po dolini Pan-ške reke, mimo Panc in Dol na Pojico. Tu pa so borci polegli brez vsakega reda. Vsi so se želeli le odpočiti in naspati.
Po ponovni ureditvi so se bata-ljoni postrojili pred izvršnim odborom Osvobodilne fronte, pred tovarišem Leskovškom in komandantotn Stanetom. Raportiral je Marok. Takrat nam je bila tudi izročena zastava. ZII. grupo odredov sem šel nato še na Muljavo, kjer sem doživel nekaj težkih trenutkov, saj sem bil od Italijanov celo obkoijen. Po muljavski bitki sem šel z ranjenci na Kočevsko.
Kaj lahko rečete za II. grupo odredov?
—  Čim bolj ocenjujem parti-zanske enote med vojno, tem bolj sem prepričan, da je bila to ena   najboljših   enot.    Njenih borcev ni družilo samo sovraštvo do   sovražnika,   temveč   jih   je združevalo tudi tovarištvo, brez katerega ne bi mogli nastopati tako celovito. To je rodilo enoto, ki ji ni bil nihče kos. To se je kazalo tudi v tem, da so bili borci II. grupe odredov kasneje po-stavljeni na skoro vse vodilne položaje v partizanski armadi.
EDO SVETEK