PRI SLABETOVIH IMAJO MARJETO, ANDREJO IN ANO Učenju prednost, delu ljubezen M;ij. Mcscc inhulih N;i hrilKivskih kinclijiili jc ilrugiičcn k«»l v /gtišiviiih mcsintli Miscsk;ih /.ivljcnjc, lclno pripcko. Tak jc m;ij ludi na kmcliji Slabclt>vih tta /a/arju Raziiovrstiia so njibova tlo/iv|j;tnja vclikcga travtia. Najmlajsa mctl osiuinvi elani tlru/inc, Ana ji jc imc, l>»> prav ta mcscodopoliiila iri lcta. Janc/.. njcn stari očc. najstarcjši iki kmctiji. jc /c HS kral doživljal najlcpši mvscc v lctu. Žal ji /aracli hnlc/ni nc morc veliko pt>vcilati o majih prcjsnjcga in tcgu stolelja. Lažc i/.pi)lni iijciio /avcduvost H5-letna stara raama Kalarina. I^jcnu doživljanja maja so drugačna. kot jih jo živcla. izpolnjevala in &e jih spominja mama Angclca. Pripovedi o enaintridesetih dneh košate pomtadi so (a čas hnilj /animivc za Anini sestn Andrejo in Marjelo. Prva tc dni znključvijc osnovno Milanje v Horjuln Druea odkriva zakonitosti gospodarjenja v 3. razredu sruinje ekonomske šole v Ljubljani. * Te vrstice namcnjam njima in vsem njenim vrstnikom. da bi vsi skupaj spoznali. da ima tudi na kmetiji KRUH skorjo in sredico. Skorja Peš in z avtobusom (Marjeta) ter s šolskim kombijem (Andreja) zgodaj zjutraj odideta v šolo. Šolske ure jima minevajo enako kot vsem drugim vrstnikom. Res? Misel jima rada uide domov. K živalim v hlevu. rastli-nam na polju in travniku. Odseli se iz šolskih prostorov in se ¦sprašuje. kakšno delo ju čaka popoldne doma? Na srečo ga ni do zasičenja. Oče in mama spoštujeta šolanje, znanje. Potamata celo, da se Andreja premalo uči. Se vedno pa cenita, ali bi bila Andreja po pouku bolj dobrodošla doma na kmetiji ali je bolje, da preživlja te ure v celodnevni osnovni šoli. Ko poslušata sredinkino pripoved o njenih snovanjih pri literarnem krožku. na-stopih s pevskim zborom. spretnostih, ki jih je pridobila pri ročnih delilrin sodelovanju v knjižnici. pnznata. da za vse to doma ne bi bilo časa. Da ima učenje prednost pred delom na kmetiji. ki je s svojimi 25 hektari prav tako razmetana in polna robov kot vse žažarske kmetije. pripovedujeta tudi najstarejši hčerki Marjeti. Rada pristavita. da ji bo znanje najboga-tejša popotnica v življenje. Sredica Andreja in Marjeta radi poprimeta za kmečko delo. Marjeta trdi. da ne bo nikdar odšla v mesto. Andreja s svojimi načrtovanji odraslih dni še ni tako.daleč. Le to rada pristavi. da bo postala šivilja. Slabetovi fantje in dekleta so znani pevci in glasbeniki. Tega France. ki gospodari na domu. ne pozablja. Pesem pogosto gostuje ob njihovi pristni kmečki mizi. Takrat je katerikoli večer enako žlahten. kot so prelivanja mraka v noč velikega travna. Marjeta si želi. da bi prav tako domače. Ijudsko znali zapeti tudi mladi na Žažarju v šoli. gasilskem domu. Prav gotovo bi jo potem domači večkral pustilt v njihovo družbo. STANE JESENOVEC