ZASAVSKI
1» imt f	% istliae rveze Oeiomii ljafli
odgovarja uv?dni!,kj odboi 0	uštaf !	(■ zriborsfca
tiskarna » Maribora — Našlo, uredništva m rrrave Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika — Telefon št. 54 — Račun pri podruinici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din poletna 200 din, četrtletna iOO din, mesečna 34 din - Posomezna ftevilka 10 din Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsak petek dopoldne in se ne vračalo
LETO Vil. Štev. 21-22
TRBOVLJE, 1. JUNIJA 1954
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Zgodovinski dnevi Trbovelj
30 let zlome Orjune — 100 let občine 150 let obstoia rudnika
Prva lekcija fašizmu
0b 100-letnici občine Trbovlje
Organizacij jugoslovanskih nacionalistov — Orjuni je Slo žito v klasje leta 1924 pod obema koalicijskima vladama Pasica in Pribičeviča. To sta bili razmerama kratkotrajni vladi, saj sta obe skupaj bili na oblasti le štiri mesece — od 27. marca do 12. maja oziroma do 27. julija 1924 — toda dovolj časa, da je delavski razred spoznal, h kakšnemu terorja se v danih pogojih zatečejo meščanske stranke, demagoške zagovornice meščanske demokracije, večstrankarskega sistema in parlamentarizma.
Poleg Pašiča In Pribičeviča, za katera vemo, da sta bila v tistih letih najbolj zagrizena eksponenta velikosrbskega šovinizma, je bila v teh dveh vladah še vrsta drugih, njima povsem enakovrednih ministrov. Naj opozorim predvsem na tiste, ki so šele v poznejših letih, po Pašičevi smrti in Pribite vičevi spreobrnitvi, pokazala javno svoje pravo lice in nadaljevali v Jugoslaviji s fašistično notranjo politiko. Bil je to Nikolaj Uzunovič, poznejši predsednik sedmih jugoslovanskih vlad, med njimi treh diktatorskih. Druga taka osebnost je bil Velja Vukičevič, ki je res da takrat še bil malo znan, kvečjemu kot dvorski lovec. Vukičevič je nekaj let pozneje sestavil dve vladi:	prvo 17.
aprila 1927 skupno z demokrati in muslimani, drugo okrepljeno z dr. Korošcem kot notranjim ministrom pa 23. februarja 1928. Toda zato je Vukičevič odgovoren za ratifikacijo Neptun-skih konvencij leta 1928 z Italijo. Te konvencije, sklenjene 25. julija 1925. leta, so v korist Italije zapostavljale korist Jugoslavije in celo okmjevale njeno suverenost. Soodgovoren pa je Vukičevič tudi za uboj hrvaških poslancev v beograjskem parlamentu 20. jun. 1928J V to druščino je treba dalje uvrstiti dr. Milana Srskiča, ki je bil pozneje minister skoraj v vseh diktatorskih vladah, dvema od 3. julija do 5. novembra 1932 oziroma do 27. Janu arja 1934 pa je celo predsedoval.
Resor za gozdove ta rudnike, ki je bil v stari Jugoslaviji to-rfšče največjih zlorab, sta Pa-šlč in Pribičcvič poverila kon-cestonlranemu korupcionistu dr. Dragotinu Kojiču, finančno ministrstvo pa je v tej vladi vodil dr. Milan Stojadlnovfč, ki se je H let pozneje skupno * dr. Korošcem razkril kot eksponent fašizma.
Pašič-Pribičevičevo vlado v letu 1924 sem razčlenil zaradi tega, da bi razumeli, zakaj je Or Jun a prav pod to ta ne kako drugo vlado organizirala 1. jn-»*Ma 1924 pohod na Trbovlje.
vlada je bila torej v svojem Klavnem sestavu taka. da Or-iuni in njenemu početju ne sa-***o da ni delala težav, temveč le po svojem ministru Pribtče-viču organizirala pohod na Trbovlje z očitnim namenom, da Orjuna po vzgledu italijanskega fašizma po etapah zavzame delavske postojanke drugo ** drugo ta nazadnje do konca obračuna z delavskim razredom *er omogoči uvedbo fašizma.
Ce bf se pohod na Trbovlje, ki je bilo takrat ena najmoč-hejštj^ delavskih postojank, po-"feč'1. bi sledili šc drugi pohodi. dokler ne bi padla zadnja delavska postojanka.
Odp«T v Trbovljah je Orjuni **nešal račune. Nepričakovano "O li Jc odmaknila perspektiva, kateri bi mogla v doglcd-času s terorjem od spodaj .pokoriti delavski razred. Vlada ^‘ča in Pribičeviča sc Je P®
trboveljskem neuspeha zatekla k terorju od zgoraj. 12. julija 1924 je z novo, drugo »obzna-no« prepovedala Neodvisno delavsko stranko — leto in pol po njem ustanovitvi (14. januarja 1923) ta tri leta in pol po prvi »obznani«. 27. julija 1924 je Pa-šič-Pribičevičeva vlada sicer padla, toda po nekaj mesecih opozicije je 6. novembra 1924
France Fakin
zopet prišla na oblast in tako je imela Orjnna do 18. julija 1925, ko je padla zadnja Pašič-Pribičevičeva vlada, nekaj mesecev zopet proste roke.
Sedaj se je pokazalo, da je dobila Orjuna v Trbovljah težji udarec, kakor je kazalo na prvi pogled neposredno po 1. juniju 1924. Čeprav se obe zadnji Pa-šič-Pribičevtčevi vladi po svoji sestavi in načinu vladanja skoraj nista razlikovali od prvih dveh, vendar ni Orjuna, ki je še nadalje uživala vso zaščito režima, tvegala več nobene podobne akcije, kot je bila prvomajska 1924 v Trbovljah.
Sedaj, ko poznamo veliki pomen trboveljskih dogodkov v boju proletariata proti fašizi-ranjn Jugoslavije, naj še spregovorimo nekaj o razmerju sik ki so si stale v Trbovljah nasproti.
Medtem ko je Orjuna koncentrirala za pohod na Trbovlje svoje sile iz vse države, je Neodvisna delavska stranka »Odbora za delavsko obrambo« v Ljubljani pozvala na odpor le trboveljski proletariat. Ce bi Neodvisna delavska stranka, ki je imela kot legalna oblika KPJ za to dovolj možnosti, pozvala vse slovensko delavstvo, da prepreči pohod orjunašev na Trbovlje, bi Orjnna doživela še hujši udarec kot ga je, ali Pa bi sploh opustila pohod. Ve-1
ličina trboveljskih dogodkov je pravzaprav v tem, da je rudarski proletariat trboveljskih revirjev ob moralni, a ne dejanski podpori ostalega delavstva, obračunal z orjunaši, zbranimi Iz vse Jugoslavije,
Danes lahko pribijemo kot zgodovinsko dejstvo, da je proletariat trboveljskih radarskih revirjev v boju proti Orjuni odigral avantgardno vlogo v jugoslovanskem, če ne še v širšem merila, kajti če trboveljski rudarji ne bi zaustavili pohoda jugoslovanskega fazšizma takoj ob njegovem začetku, bi Orjuna s pohodom nadaljevala in vsak uspeh jugoslovanskega fašizma bi večal uspehe balkanskega ta svetovnega fašizma. Tako pa je jugoslovanskemu fašizmu v njegovi najbolj nevarni — bolj ali manj množični — obliki odklenkalo že v Trbovljah 1. junija 1924.	Ivan Kreft
Ob 100-lefnici
Gospodarska razstava v Trbovljah. Ob proslavi 100-letnice občine Trbovlje, 30. obletnice
zloma Orjune v Trbovljah in priredili gasilci mesta Trbovlje
150-letnicrf trboveljskega rudnika so v prostorih osnovne šole v Zg. Trbovljah in v dvorani restavracije na Vodah v soboto, 29. maja, odprli veliko gospodarsko razstavo, ki prikazuje dejavnost industrije in obrti v Trbovljah. — Na to razstavo se bomo še povrnili.
Trboveljski gasilci. V soboto, 29. maja, pred začetkom slovesnosti 100-letnice občine v Trbovljah ter ob gasilskem prazniku so pokazali združeni gasilci mesta Trbovlje, da so za primer potrebe pripravljeni. Mestna in industrijske gasilske enote so nastopile s svojim modernim orodjem na klic sirene ob 4. uri popoldne. — Dolgoletni razvoj svojih društev so easilci nrikazali na iubileini go-
spodarski razstavi v šoli v Zg. Trbovljah. — V nedeljo, 30. maja, na gasilski praznik, bodo
svoj tradicionalni izlet na Par' titanski vrh, kjer se bodo poklonili na grobu svojih tovarišev, padlih gasilcev-partizanov
-j
Dragi gostje!
Izredna čast in prijetna dolžnost mi je, pozdraviti Vas ob priliki našega praznika v Trbovljah. V imena Ljudskega odbora mestne občine in vseh občanov Vam izrekam prisrčno dobrodošlico!
Želim Vam, c£a bi se čim prijetneje počutili med nami, da obiščete naše kulturne in Športne prireditve ter gospodarsko razstavo, s čimer že- ; limo prikazati razvoj našega dela in kulture, pokazati, kaj sta rodila delo in borba v teku sto let.
Predsednik L0 mestne občine Trbovlje: AL0Z DULAR.

Prisrčno voščilo maršalu Titu za rojstni dan

V trboveljskem okraju se je letos udeležilo Titove štafete preko tisoč tekačev in nosilcev štafetnih palic — Delovni ljudje so povsod izročali štafetnikom prisrčna voščila in pozdrave maršalu Titu
Praznično ozaljšane so Trbovlje ta vsi ostali kraji našega okraja sprejeli ta spremljali tudi letošnjo Titovo štafeto, v kateri so mu delovni ljudje ta vse Slovenije od srca poslali
najlepša voščila za njegov rojstni dan. Na okrajni meji v Gračnici je okrajna izmena pri- 1 čakala ta sprejela glavno štafetno palico, bf so jo tekači prinesli po vsej Štajerski iz Z c- j
Ob 30-letnici zloma Orjune ter 100-letnici občine Trbovlje čestitata kolektiv in uprava rudnika Trbovlje-Hrastnik. Prav tako se tem Čestitkam pridružujejo L0M0 Hrastnik, L0M0 Zagorje ter L0M0 Radeče, ki pa poleg tega čestitajo še kolektivom rudnika Trbovlje k 150-letnemu obstoju rudnika
lesnih dveri. Ze tu so navdušeno pozdravili štafeto, ki je nadaljevala svoj tek proti Zidanemu mostu, kjer je prebivalstvo nadvse prisrčno sprejelo tekače ter jim izročilo svojo voščUno spomenico. — Natanko po določenem časovnem redu je štafeta nato tekla v Hrastnik, od tod pa proti Trbovljam. Spotoma so se ji pridruževale Številne štafete s svojimi tekači in štafetnimi palicami. Posebno številne so bile stranske štafete na področju trboveljske mestne občine. Te štafete so tekle sledeče proge: Vrh ar—Vode, Partizanski vrh—Gabrsko— Vode,	Čebine—Klek—Vode,
Dam Tončke Čečeve—Vode, Dobrna—Vode, Kum—Vode, Dobovec—Elektrarna—Vode. Ze v teh štafetah. Id so nosile lepo Izdelane štafetne palice, je sodelovalo nad 400 tekačev in nosilcev štafetne palice.
Prazničen in veličasten je M trenutek, ko so se vse štafete natanko ob 11,45 v teku zgrnile pred spomenik na Trgu Revolucije v Trbovljah, kjer jih Je pričakovalo okoli 2000 Trboveljčanov. Potem ko je Delavska godba »Svobode - Center« zaigrala državno himno, so zastopniki sprejeli štafete. Voščil-ne spomenice so pred mikrofonom prebrali predsednik LOMO Lojze Dular, za OLO Trbovlje tajnik Ivan Som-Bojan, za Zvezo borcev NOV Andrej Forte, za JLA major Lovro Guštin, za mladino pa neki pionir.
Ob prisrčnih manifestacijah prebivalstva je nato natanko ob 12. uri glavna štafeta nadaljevala svoj tek proti Zagorju, kjer so jo v revirju Zagorjani navdušeno sprejeli ter ji izročili še svoja voščila za maršala Tita. Od tod je glavna štafeta odhitela na svoj zadnji odsek v našem okraju. Na Vačah je v navzočnosti številnega prebivalstva predala štafetne palice tekačem in nosilcem glavne štafete ljubljanskega okoliškega okraja.	(a)
Pred 30 leti v Trbovljah
Na mestu, kjer so padle v revirjih prve žrtve fašizma, je ZB mesta Trbovlje 27. aprila 1951 odkrila lep spomenik.
Zgodovina slovenskega naroda novejše dobe je tesno povezana z revolucionarno borbo revirjev proti kapitalističnemu režimu. Z ustanovitvijo partijske organizacije v Sloveniji so delovne množice začele ostro razlikovati med revolucionarnim gibanjem in reformističnim izdajstvom. V prvem razdobju ustanovitve SHS in po ustanovitvi partijske organizacije v revirjih se je leta 1922 ustanovila v Trbovljah Zveza rudarjev Slovenije, kjer je bil tudi sedež Zveze in njene podružnice. Zveza je v kratkem času narasla na 10.000 članov.
Zanimivo je, kako so organizatorji dobili dovoljenje za ustanovitev Zveze. Pred kratkim umrli prvi predsednik podružnice rudarjev v Trbovljah, tov. Matevž Aškerc, ter takratna organizatorja Ivan Jagodič in Ivan Jazbec so morali iskati dovoljenja za ustanovitev Zveze pri takratnem pokrajinskem ministru Ivanu Hribarju, ki pa je hotel, da bi ta organizacija delovala pod firmo starih demokratov. Organizatorji pa v to niso privolili, vendar pa so bila pravila Zveze, seveda okrnjena, potrjena v februarju leta 1922.
Središče vsega gibanja je bilo v Trbovljah, Zagorju In Hrast-’ niku. Pod okriljem Zveze rudarjev je delovala polilegalno še takrat partijska organizacija, kateri je bil zadan udarec z Draškovičevo »Obznano« in pozneje z »Zakonom o zaščiti države«. Takratni organizatorji Zveze Giuliatti, Aškerc, Josip Princ, Tončka Čečeva in še drugi so se zavedali velike borbe, ki so jo vodili v revirjih. Oblast je vedno bolj pritiskala na delavski razred. Se bolj pa se je pritisk stopnjeval, ko se je v Italiji razmahnil fašizem. Tudi v Jugoslaviji se je začela širiti fašistična organizacija Or ju na po vzgledu Mussolinijevih fašističnih organizacij. Orjuno je takratna vlada tudi podpirala, saj so imeli njeni člani celo pravico nositi orožje.
Po »Obznani« in »Zakonu o zaščiti države« je nastopilo veliko preganjanje zavednih delavcev tudi v revirju. Veliko jih je takrat odšlo v Francijo in Nemčijo, med njimi tudi Tončka Čečeva, Albert Hlebec in drugi. Toda Partija je v revirjih opravljala svoje delo Ilegalno naprej. Zvem rudarjev je začela graditi Rudarski dom. kjer so se shajali člani Partije in organizatorji delavskega gibanja v revirju. Fašistična Or-juna se je vedno bolj šopirila. Tudi v Trbovljah so jo ustanovili, predsedoval pa ji je trgovec Repič. Prihajale so vesti o pohodih Orjune v Mariboru. Slovenski Bistrici in drugod,
toda povsod so bili razbiti in razgnani. Zato so poskušali še s pohodom v center proletariata, v revolucionarne revirje. Tukaj so hoteli razviti svojo zastavo.
To 90 storili prav na dan, ko je Zveza rudarjev priredila velik shod na dvorišču Rudarskega doma. in sicer 1. junija 1924. Organizatorji shoda so takoj, ko so zvedeli, da namerava Orjuna prav na ta dan prirediti pohod in razvitje svoje zastave v Trbovljah, odšli na srezko načelstvo v Laško, kjer je bil takrat srezki načelnik Ludovik Pinkava, da bi preprečili pohod Orjune v Trbovlje in razvitje njene zastave. Toda v tem niso
in so skušali iztrgati orjunašu Boltavzarju zastavo. V tem kratkem boju so orjunaši prijeli Fakina, na mestu pa sta padla Fric in Zupan. Fašisti so streljali vsevprek. Ubili in ranili so več rudarjev, med njimi tudi take, ki so stanovali v bližini. Pred gostilno Povše do Počivavška so padli še trije orjunaši ter 24-letni Albin Fric. 2C-letni Jože Zupan, 60-letni Jakob Ocepek in 68-letni Ivan Rozina, medtem ko so 22-let-nega Franca Fakina zvezanega odpeljali s seboj v Zg. Trbovlje. Po tem dogodku so oboroženi orjunaši hodili s pištolami po hišah, strahovali ljudi ter jim grozili, da jih bodo postrelili, če
toda vsi dohodi so bili zastraženi. Rudarski dom je ob pol 1. uri popoldne zagorel v velikem ognju, nato pa so se požigalci odstranili, misleč, da bo zgoreL Teda z druge strani, iz delavske kolonije »Njiva« so prihiteli neopaženo do Doma rudniški gasilci in tako preprečili uničenje doma. Zgorel je samo arhiv, ožgana so bila tudi okna. Dom, delo rudarskih rok. je bil rešen, toda v Zgornjih Trbovljah se je ta čas zgodil zločin nad junakom Francetom Fakinom. Po zverinskem mučenju pri Spancu so tovariša Fakina odgnali v občinski kamnolom pod Klečico in ga tamkaj ustrelili.
SIII. kongresa ZK Slovenije
uspeli. Orjunaši — člani oborožene fašistične organizacije, katere namen je bil, da si osnuje trdno postojanko v črnih revirjih, niso opustili svojega namena.
Bil je lep poletni dan. Se pred osmo uro so se začeli zbirati na dvorišču Rudarskega doma rudarji iz vseh treh revirjev: Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Okoli devete ure P» se je že slišala godba Dravske divizije iz Ljubljane, ki je prihajala od rudniške restavracije proti Rudarskemu domu. Sprevod oboroženih orjunašev z zastavami in inž. Markom Kranjcem na čelu se je razvijal od gostilne Bergerja naprej, ko je nekdo zavpil s hriba: »Dol z Orjuno!« Takoj nato so nekateri orjunaši streljali v zrak s pištolami. Po tem streljanju, ko je večina orjunašev mislila, da so napadeni, so začeli streljati kot za stavo.
Sprevod je medtem že prišel do gostilne Povše, kjer so se zgodni dogodki, ki bodo zapisani v zgodovini revirjev kot velika zmaga revolucionarnih delavcev proti fašistični Orjuni.
Neposredno po teh strelih so pritekli rudarji iz Rudarskega doma. Na čelo sprevoda so se zakadili najboljši borci, med njimi tudi Fakin, Fric in Zupan
ne izobesijo črnih zastav. Sprevod je bil razbit, vse je bežalo navzkriž, godbeniki Dravske divizije so se razpršili v Hrastnik, v Zagorje in po Trbovljah. Tudi orjunaši so se razbežali iz sprevoda. Okrog pol enajste ure jih je bHo le še okrog 20, ki so nosili s seboj strgano zastavo ter vodili z žico zvezanega to" variša Fakina kot največjega hudodelca.
Fakina so mučili na vse načine. Psovali so ga, pljuvali, ga brcali in tolkli s kopiti pušk. Medtem ko so opravili dokaj klavrno razvitje svoje zastave, so se pogovorili, kakšno obsodbo naj izvršijo nad Fakinom. Nekateri so ga hoteli obesiti, drugi živemu s hrbta rezati jermene. najbolj pa so se navduševali za to, da ga obesijo na Rudarskem domu. Toda videti je bilo, da nimajo poguma. Fakina so odpeljali na vrt pri Spancu in ga tamkaj strahotno mučili. Počenjali so z njim prava grozodejstva. Pretepeni Fakin jih je prosil za kozarec vode, prinesli pa so mn vrele juhe, s katero so ga polivali.
Pri Kukembergu so se domenili, da bodo s petrolejem zažgali Rudarski dom. O tem pa so bili pravočasno obveščeni gasilci iz Trbovelj, ki so takoj odšli proti Radarskemu domu,
R
U
D
A
R
S
K
I
D
0
M
Nepozabni so ti dogodki za same Trbovlje, nepozabne so pa tudi za nas vse prve žrtve fašističnega nasilja, ki so nam danes svetilnik na poti v socializem. Delavski razred v revirjih je zadela velika izguba. Zmagali so, za zmago pa so bile potrebne velike žrtve.
Nastop Orjune v Trbovljah in njeno hudodelstvo je globoko odjeknilo po vsej Jugoslaviji
Prejšnji teden, B®, t. m., je končal z delom v Unionski dvorani v Ljubljani III. kongres Zveze komunistov Slovenije.
Kongres je odprl sekretar CK Zveze komunistov Slovenije tovariš Miha Marinko, ki je uvodoma spomnil delegate na tovariše, katere je smrt v obdobju od II. kongresa do danes iztrgala iz naše srede. Posebno težko nas je prizadela smrt to-variša Borisa Kidriča. Delegati so njihov spomin počastili z enominutnim molkom.
Po izvolitvi delovnega predsedstva in treh sekretarjev kongresa ter po sprejetju dnevnega reda in poslovnika kongresa, po katerem se je delo kongresa odvijalo poleg plenarnih sej tudi v treh delovnih komisijah: v politično-organizacijski komisiji, komisiji za ideološka vprašanja ter komisiji za vprašanja družbenega upravljanja, je podal referat »O zvezi komunistov v boju za socializem« sekretar CK tov. Miha Marinko.
Poudaril je predvsem, da je naš socialistični razvoj napra-
vil od II. kongresa do danes, šo prav posebno pa od zgodovinskega VI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, velikanski skok. Ta veliki kvalitativni _ skok se je odrazil v pokon-gresni dobi kot obdobje radikalnega preobražen ja vsega našega družbenega življenja. V tem obdobju jc dobila borba za socializem konkretne demokratične oblike in svojo praktično vsebino, je dejal v svojem referatu tov. Marinko.
Naslednji dan, v sredo, 19. maja, so zasedale komisije. Diskusija v vseh komisijah je bila zelo živahna in plodna, saj so v razpravo posegali delegati, ki so analizirali stanje v organizacijah na terena.
Po trodnevnem zasedanja je kongres svoje plodno delo zaključil.
IH. kongres ZK Slovenije Je brez dvoma ponoven dokaz enotnosti organizacije Zveze komunistov in predstavlja nov prispevek k razvoju socialističnih odnosov in socialistične demokracije pri nas.
Razvila se ie štafeta od mesta, kjer se fe vršil ustanovni kongres KPS
V Titovi štafeti dne 21. p. m. je sodelovalo tudi članstvo ZB mesta Trbovelj. Tekli so na progi od zgodovinskega mesta, kjer je Lil L 1937 ustanovni kongres KPS v hiši Barliča, mimo doma Partizanske mamice na Klek, od tam pa preko Globušaka na Trg Revolucije ▼ Trbovljah.
Štafete so se udeležili stari borci in znanci iz NOV Trbovelj in kmetje s predelov na tej progi Za to štafeto so se sami ponudili : Barlič, njegov sosed Janez (Kostja) Razpotnik in ostali iz tega kraja. Na mestu, kjer se je razvila štafeta, so se pred njo razgovarjali in obujali spomine iz časov NOV. Veliko zanimivega pa jim je povedal Barlic,
Razpis
za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS
Uprave Politične šole pri CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Sola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zaposlenim v industrijski proizvodnji, in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij-
Interesenti naj do 15. junija 1954 pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova št. 37. telefon 23-981 int. 206.
V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, katere šole in tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov.
Gojencem izven Ljubljane Je zagotovljeno bivanje v Internatu Politične šole. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri Upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih svojega okraja.	UPRAVA SOLE
saj ne more pozabiti prvoborcev, ki so se za časa NOV zatekli k njemu. Obujal je tudi spomine na ustanovni kongres KPS in se spominjal Kardelja, Leskoška, Marinka, Hohkrauta ter ostalih delegatov, ki so se sešli na tem kongresu ravno v njegovi hiši. Na kraju razgovora pa je Barlič dejal, da je njegova želja, da bi se borci iz NOV ne shajali samo po enkrat na leto, marveč večkrat in obujali spomine na preživele težke čase.
Hitro je minil čas pogovora, saj je bilo že nujno, da se razvije štafeta. Pred predajo štafetne palice Barliču je predstavnik ZB mesta Trbovelj Janez Zalaznik spregovoril nekaj borbenih besed, nato pa se je razvila štafeta od hiše Barliča mimo doma Partizanske mamice do cilja. Štafeta je potekala nemoteno in so člani ZB z navdušenjem predajali štafetno palico drug drugemu, kot zadnji pa je pritekel na cilj stari borec za delavske pravice tov. Andrej Forte. Pri Mamici se Je štafeti pridružila tudi mladina osnovne šole na Partizanskem vrhu in spremljala štafeto do Kleka.	L. S.
*
Gostovanje v Trbovljah. Prejšnji torek zvečer so gostovali v Trbovljah v Delavskem domu gojenci Vzgojnega poboljševalnega zavoda iz Radeč. Dvorana je bila nabito polna. Med drugim so obiskali to prireditev tudi starši teh gojencev iz cele Slovenije. Gostje so dali vokalni in instrumentalni koncert ter so svoj program izpopolnili s folklornim nastopom, ki je posebno ugajal. Gledalci so nagradili izvajalce z živahnim ploskanjem.
Ivan Som, Trbovlje:	.	• I
Začetki opora in opor v revirjih
Ze začasa stare Jugoslavije je Komunistična partija opominjala, da bo prišlo do spopada naprednih sil s fašizmom. Kmalu so dejstva potrdila njena svarila. Španija, ki je pokazala prvič nevernemu svetu, kaj je fašizem, je bila zgovoren dokaz napadalnosti fašizma. KP je ilegalno pošiljala borce v Španijo, ki Pa navzlic junaštvu niso mogli kljubovati oboroženim nemškim ter italijanskim divizijam.
Fašizem se je vedno bolj oholo oziral okoli sebe in iskal nove žrtve. Avstrija mu je padla kot zrelo jabolko v naročje.
Ta trenutek so slovenski »kul-turbundovci« šteli za primeren, da manifestirajo pripadnost Spodnje Štajerske k »tretjemu rajhu«. V okolici revirjev so pripravljali kresove po vseh vrhovih, ki bi daleč naokoli oznanjali željo k priključitvi. Partija, ki je za te priprave zvedela, se je pa povezala z levim krilom »Sokolov« ter postavila straže po okoliških hribih in onemogočila to akcijo »Kulturbunda«.
Pričetek druge svetovne vojne je prinesel različna ugibanja, Partija je pa vedno skrbela, da je bilo ljudstvo pravilno seznanjeno z razvojem dogodkov. Nemška propaganda je po graškem radiu stalno klicala Slovence, naj 9e otresejo srbske nadvlade in naj pozdravijo prihod nemških čet, M da jam bodo prinesle svobodo in boljše življenje. Mnogi bo tudi šteli Nemce za prijatelje zaradi pogodbe. ki so jo sklenili Nemci z Rusi. V takem vzdušju je imel;, Partija težavno delo
Beograjski puč 27. marca 1941 je močno odjeknil tudi v
revirjih. Vojna je postala neizogibna. KP je takoj storila svoje.
Ob napadu Nemčije na Jugoslavijo je KP stopila v stik z jugoslovansko vojsko. Dvakrat so šli Franc Salamon, Francka Unetič, Vilko Vresk in Lojze Hohkraut v šolo na Vodah in ponudili pomoč in prostovoljce nekemu majorju, komandantu neke vojaške enote v Trbovljah. Pod vplivom KP se Je priglasilo tudi lepo število prostovoljcev v vojsko.
Kot je KP predvidevala — jugoslovanska vojska nemškega navala ni vzdržala. Trboveljskega prebivalstva se je polastil splošen nemir. Ze 11. aprila je prišla v Trbovlje nemška motorizirana predhodnica, ki jo je del prebivalstva zaradi predhodnih obljub prijazno sprejel. Ze v prvi noči je okupator izvršil prve aretacije po v naprej pripravljenih seznamih. Okupator je zamenjal ves vodeči upravni aparat in ga nadomestil z Nemci in njihovimi sodelavci.
Okupator je takoj pričel iskati komuniste. Jih preganjal in zapiral. O tem govori poročilo orožniške postaje v Trbovljah, z dne 10. julija 1941. Predmet: Komunistične spletke v Trbovljah in okolici.
»Po aretaciji nekdanjih komunistov (22. VI. 1941) in po izselitvi raznih družin je opaziti, da je razpoloženje prebivalstva rajhu sovražno. Vzrok je lahko iskati tudi v tem, da je večji del komunistov prod 22. julijem pobegnil in ga zato ni bilo mogoče prijeti. Ti ljudje so se klatili po gozdovih in vrhovih in s propagandno dejavnostjo vplivali na tedanji položaj.«
Nad Urhovčevo Loko se je tiste dni ustanovil »Vojni komite«. Vodil ga je Sergej Kraigher, člani pa so bili:	Fric Keršič,
Lojze Hohkraut, Pavle Baloh, Jože Umek in Ivan Som. Sklenili so, da bodo. vršili odpor proti napadalcu in da se bodo lotili zbiTanja orožja.
V tem času pa 6e je že pričela priprava na oborožen odpor. Zbiranje orožja, hrane, obleke in ostalega vojaškega materiala ter pošiljanja ljudi v ilegalo.
Prva sabotaža, ob koncu maja, je močno odjeknila v revirjih. Skupina komunistov: Jože Umek, Viktor Umek, Janc in Ivan Som Je minirala viadukt pri predoru na progi Trbovlje— Hrastnik. Ta skupina je odšla okoli 23. ure čez Hauckov kamnolom in Prapreški graben k železniški progi. Tu so počakali obhod nemških straž, nato pa pripravili vse potrebno za miniranje. Eksplozija je odjeknila okoli 2.30, porušila viadukt ter zavrla promet za en dan. Ravno tako je močno odjeknila v srcih vseh svoboljubnih ljudi v revirjih.
Ob napadu Nemčije na SZ je nastopil ugoden trenutek za oborožen odpor.
Severozahodno od Partizanskega vrha na obronkih Cem-šeniške planine se je zbrala in bila nekaj kasneje slavnostno ustanovljena Revirska četa, v kateri 9o bili naslednji tovariši: Sergej Kraigher, Lojze Hohkraut, Dolfi Hohkraut, Lojze Ribič, Ivan Keše, Pavle Baloh, Ivan Gorjup, Jože Umek, Viktor Umek, Alojz Avsec, Alojz Zavbi, Perše, Franc Zupan, Janez .Tanc, Strojin. Tončka Ceč, Lojze Zupančič. Ivan Sorn, Dušan Baatič, Vilko Vresk, Marjetka Vresk, Janez Pečnik, Radej, Franc Vratanar, Milan Mrzel, Curk, Pivec, Nande Su-šter. Franc Kastelic, Franc Kralj, Fric Keršič, Ivan Stro-
jin, Alojz Juvan in iz nika Majcen in Zuiman.
Istočasno so ustanovili Zagorjani svojo skupino na Cemše-niški planini, med njimi so bili: Klukej, Kovič, Tomažič, brata Dergana, Grahek in drugi. Ta skupina je posredovala tudi baterijski radijski aparat.
Oborožitev Revirske čete je bila šibka: nekaj karabink in francoskih pušk teT nekaj pištol.
Takoj so se začele akcije, kot n. pr. napad na »Werkschutz«
I v Zagorju, miniranje ceste Trbovlje—Zagorje pod Sv. Urhom.
O tem piše »Slovenski poročevalec« z dne 16. avgusta 1941 naslednje:
»Partizani rudarskih revirjev so v noči od petka na soboto (8. na 9. avgusta) napadli Žan-darmerijsko postajo v Zagorju. Vrgli so več ročnih granat in nato obstreljevali žandarmerijo s puškami. Istočasno je drugi oddelek napadel z ročnimi granatami in puškami kasarno obratne straže (»Werkschutz«), v kateri so fašisti zbirali de-nunclante in razne lumpovske tipe. Po polurni borbi so se partizani umaknili. Fašisti se imeli več mrtvih in ranjenih. Partizani so se umaknili brez žrtev.
Isto noč so partizani razrušili cesto med Trbovljem in Zagorjem in uničili telefonsko in telegrafsko omrežje.«
O organiziranosti te akcije priča naslednji nemški doku-kument:	Poročilo orožniškega
okrožla z dne 27. VIII. 1941 komandantu orožništva pri šefu civilne uprave za Spodnjo Štajersko, o partizanskem napadu na rudniško separacijo in orožniško postalo v Zagorju:
». . .9. VIII 1941 ob 0,30 ie kakih 30 oboroženih komunistov s puškam' in ročnimi granatami načrtno (podčrtal T. S) napadlo orožniško postajo v Zagorju in čuvarje ondotnega rud-
težko ranjen (najbrž od drobca ročne granate) v desno stegno narednik motoriziranega orožništva Otto Tharra, ki je z dvema drugima orožnikoma patru-liral v bližini orožniške kasarne, ki jo je obstreljevanje močno poškodovalo. (Nemško poročilo izgub v kasarni ne omenja;
I.	S.)
Približno eno uro pozneje so razstrelili cesto na vrhu med Trbovljem in Zagorjem, najbrž zato, da zadržijo prihod policijske okrepitve. Promet je bil dejansko oviran, saj se je sanitetni avto, ki je bil poslan v Zagorje, da prepelje težko ranjenega narednika, prevrnil v cestni lijak, ki jc nastal zaradi eksplozije in jc bil pet metrov globok.
Kot izvršilci tega napada prihajajo v poštev iz Trbovelj pobegli komunisti Josip Umek, Adolf Ribič (Alojz Ribič; I. S.) in Milan Mrzel.«
Da so četa in komunisti uživali vso podporo delavstva — priča isti dokument:
»... so očitno v zvezi z drugimi pobeglimi komunistični tolpami ter vznemirjajo celo okrožje s terorističnimi in sabotažnimi dejanji in razširjanjem najneumnejših govoric. Delavstvo, ki je močno prežeto s komunističnim duhom, ne goji do njih le simpatij, temveč jih tudi dejansko močno podpira, S tem, da jih opominja na policijske akcije, jim omogoča pravočasen beg iz zakotnih skrivališč.«
Poleg vo1ašk'h akdj je četa s pomočjo ilegalcev organizirala tudi različne druge akcije. O tem govori poročilo orožniške postaje v Trbovljah z. dne 14. julija 1941 — poveljniku varnostne policije za Spodnjo Štajersko o napisih in sabotažnih »keRnh v Trbovljah:
»V noči na 14. VII. 1941 so
Hrast- I nika. Obstreljevanje je trajalo kakih 5 minut. Pri tem je bil
se vršile v Loki, občina Trbovlje, komunistične napisne akcije precej velikega obsega na stanovanjskih hišah on na javnih napravah (studencih, kan-delabrih in vrtnih plotovih). Narisana sta bila z rdečo barvo srp in kladivo ter napisani vzUki:	»Živio Stalin«, »Smrt
hitlerizmui«, »Živela ZSSR«, »Smrt izdajalcem!« »Živela Rusija!«, »Dedi Nemčfja!« itd.
Po glavnih trboveljskih ulicah so raztrosili tudi precej žebljičkov, ni pa bilo nobenih napisov.
Na pobudo tukajšnjega aroir nlštva so bdli napisi na hišah in žebljički na cestah odstranjeni.
Takoj so bile uveden ene neopazne poizvedbe za storilci. Zbrano gradivo se bo uporabilo, ko pride okrepitev. Kolikor se je moglo doslej izvedeti od kon-fidentov, so vodili akdjo komunisti, ki se od 22. junija 1941 skrivajo v Trbovljah in okolici. (Revirska četa, I. S.) Ni pa tudi izključeno, da je ta akcija pripravljena v inozemstvu, in sicer v Zagrebu in v Ljubljani ter so jo nato izvedli tukajšnji komunisti.«
8. septembra po je doživela Revirska četa dobro pripravljen napad od Nemcev pri Sv. Lenartu.
Pri tem napadu je bil ranjen Franc Vresk v nogo in Pavle Baloh v roko. Smrtnih žrtev ni bilo, riti ni bil nihče ujet, ker so partizan! nudili organiziran odpor, ki jc tudi Nemce iznenadil.
Četa se te brez prKM^i Nemcem pomaknila na CemšeniŠko planino, od tod pa na Kal. Tam je bila ponovno izdana tr napaden;, od hrastniških »AVerk-schutzev« in Nemcev. Pa-ti-raui so se umaknili proti Rcčioi >n tam se je četa razdelila na dve skupini; ena ie bi'a določen* 1 * * * * *' za polifčno delo. druga pb 7-a "ojaške diver-f^rit^-o akcije-(Se nadaljuje)
ŠTAJERSKA V BORBI
Utrjevanje svetlih tradicij NOV
in skrb za partizanske otroke — osnovni nalogi organizacije ZB
»Štajerska v bort>i'
5. septembra letos bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS. ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev tn internirancev, ki jih je okupator izselil ali interniral s področja IV. operativne cone
Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« poziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega, Koroškega m Prekmurja (XIV divizije, brigad — Šlandrove in Zidanškove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega. Kozjanskega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega. Kokrškega, Pohorskega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizanskih bolnišnic, tiskarn, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane proslave udeleže
V ta namen na) vsi tovariši, bivajoči na Štajerskem. Koroškem in v Prekmurju, na katere se nanaša gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke:
1.	Ime in priimek ter partizansko ime.
2.	Kdaj je vstopil v NOV oziroma postal politični aktivist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj.
3.	Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma organizacijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje.
4.	Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel.
5.	Katera odlikovanja ima.
6.	Točen naslov sedanjega bivališča.
Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci ln aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške.
Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, se bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju Iz bivših borcev ter P olitičnih aktivistov Štaiercev Korošcev in Prekmurcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLRJ. se bo za zbor formirala posebna enota.
Ker je mnogo tovarišev iz zgoraj navedenih enot v ostalih okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA, naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev LRS, pripravljalni odbor »Štajerska v borbi«.
Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954
Ljubljana, 11. maja 1954.
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor
France Filipič:
Herolski bataljon
(Nadaljevanje in konec)
Sedaj pa nekoliko zasleduj-
jo v Mislinjsko dolino. Tam «e
Prejšnjo nedeljo je b i redni občni zbor organizacije ZB okraja Trbovlje. V slavnostno okrašeni dvorani so se zbrali delegati vseh osnovnih organizacij v okraju. Med delegat:, med katerimi je bilo opaziti organizatorje upora v trboveljskih revirjih, se je nahajal tudi narodni heroj Nesti Okrogar. Kot gosta sta zboru prisostvovala tov. Mirko Skalin ter zastopnik glavnega odbora ZB Slovenije.
Po , uradnem govoru in izvolitvi nekaterih komisij je imel poročilo o delu te pomembne organizacije njen predsednik, tov. Iva Sorn — Bojan.
Aktivizacija ljudskih množic — porok uspehov na vseh področjih družbenega življenja
Splošna aktivizacija ljudskih množic v letih osvobodilnega boja je bilo orožje Partije in osvobodilnega gibanja, proti kateremu je bila vsa okupatorjeva iznajdljivost, strategija in teror brez moči. Aktivnost najširših ljudskih množic v prvih povojnih letih pri obnavljanju v vojni porušene domovine je omogočila, da smo dosegli in presegli predvojno proizvodnjo in prešli v boj za industrializacijo dežele. Neorganizirano in enotno reagiranje vsega našega ljudstva na tristransko deklaracijo v oktobru lanskega leta je preprečilo izvršitev krivičnih in za naše narode nespremenljivih sklepov. T: in tem podobnj primeri nam dokazujejo, da je mogoče vse, še tako težke in navidez neuresničljive naloge rešit:, če v boj za uresničitev istih pritegnemo in pridobimo ljudske množice.
Danes gradimo novo, družbo, v kateri ne poznamo izkoriščanja človeka po človeku — socialistično družbo. Torej družbo, v kateri bodo vse materialne in kulturne dobrine dostopne vsem delovnim ljudem. Nasprotnikov takšne družbene ureditve ne manjka; najdemo jih med pripadniki bivšega vladujoiega razreda v domovini, najdemo pa jih tud; v zamejstvu. Izgradnja socialistične družbe in njena obramba je mogoče le ob popolni aktivizaciji ljudskih množic. In tu mora najti sleherni član ZB svoje mesto, zastopati napredno stal ščc in koristili skupnosti, kakršno je zavzel začasa NOV.
Prenašajmo tradicije NOV na doraščajoči rod!
Za razvijanje partizanskih tradicij je zelo pomemben osebni zgled bivših borcev in aktivistov. Član/ ZB, predvsem partizani In aktivisti, se morajp Izkazati v delu z mladino. Izlete, taborjenja pa tudi učne ure v šolah je treba izkoristiti, da bo mladina zvedela ne samo za posamezne zgodovinske dogodke iz NOV, temveč spoznala tudi partizanom lastne moralne kvalitete tovarištva, junaštva, ljubezni do domovine itd. Ob vzpostavljanju stikov s šolami naj organizacije ZB pregledajo tisti del šolsk!h kronik, v katerih je pisana zgodovina NOV v šolskem okolišu. To delo niso povsod dobro opravil. Ugotovljene so bile razne pomanjkljivosti, pomote, napačne razlage in podobno.
Heroizem, patriotizem >r\ iznajdljivost osvobodilnega nihanja ne smejo iti v nozabo
Zbiranje zgodovinskega materiala je ena izmed pomembnih nalog organizacij ZB. Pod to akc jo razumemo pisanje občinskih in vaških kronik, zbiranje zgodovinskega materiala, pisanje življenjepisov padlih borcev, postavljanje spomenikov, urejevanje partizanskih grobišč in odkrivanje spominskih plošč.
Življenjepisov padlih borcev je napisano v okrajnem merilu okrog 50%. Se slabše pa je z Pisanjem občinskih kronik, od katerih ni še nobena končana. Pisanja teh kronik so se lotile nekatere organizacije brez pravega čuta odgovornosti. V glavnem se zadgvoljuje/o kar .s šolskimi kronikami, ki pa ne zajemajo bistva naše revolucije. Z večjo agilnostjo in ljubeznijo bi mogl zbrati popolnejšo dokumentacijo, ki bi dokazala, kolikšna le bila udeležba revirjev v NOV. 2e zbrano gradivo motorno obogatiti z zop/sk: in knji-pami ter dokumenti, ki /cii/o Pozabljeni v zasebni posesti. Mareka j bodo morali še napisati bivši borci.
Ali smemo dovolili, da bi sedaj dotaščajoia generacija In bodoča pokolenja ne zvedela za
heroizem, patriotizem in partizansko iznajdljivost naših ljudi v borbi za nacionalno in socialno osvoboditev slovenskega ljudstva v težkih, toda slavnih letih 1941—1945?
Otroci padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja — skrb vse družbe
Organizacija ZB ima še neko veliko nalogo oziroma obveznost, namreč skrb za družine padlih borcev, za invalide, onemogle stare borce, zlasti pa še skrb za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Takih otrok je v našem okraju 838. Za štipendije in pomoč jih pride v poštev
428. Od teh je 6 na učiteljišču in na univerzi, 40 v višji gimnaziji, 228 v nižji gimnaziji, 70 v šoli učencev v gospodarstvu in 84 v osnovni šoli.
V	letu 1953 je Okrajni odbor ZB skupno s Svetom za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ter Svetom za prosveto in kulturo poslal na brezplačno letovanje 211 partizanskih otrok, 17 dijakom pa je zagotovil redno štipendijo. Ta se giblje od 1.500 do 4.000 din. Nadalje je Okrajni odbor ZB poskrbel, da se je vključilo v razne obrti 24 otrok padlih borcev ter poskrbel zaposlitev 15 partizanskim otrokom. Večje število partizanskih otrok je bilo obdarovano ob Novoletni jelki.
V	zgoraj navedene namene so tudi letos zagotovljena znatna materialna sredstva. Okrajni ljudski odbor je odobril iz svojega proračuna 17,000.000 dinarjev. Ta sklep OLO nam dokazuje globoko razumevanje predstavniških organov in skrb ljudske oblasti za reševanje tega družbenega vprašanja. Organizacije ZB so med sodelujočimi družbenimi organizacijami moralno najodgovornejše za pravilno razdelitev tega denarja.
Posebno skrb morajo krajevne organizacije posvetiti skrbnikom, pri katerih žive partizanski otroci. Obiski in razna posvetovanja z njimi so nam pokazala, da imamo nekaj vzornih skrbnikov, ki opravljajo svojo dolžnost s čutom odgovornosti in pravo roditeljsko ljubeznijo. Otroci teh so dobro hranjeni In oblečeni, napredujejo v šoli in jih tudi vzgajajo v naprednem duhu. Žalostno pa je, da je najti tudi skrbnike, ki vzgajajo svoje varovance v tako imenovanem »strahu božjem« in jih še naprej zadržujejo v mračnjaštvu ln temnijo svetlo idejo, ki so zanjo da-
li življenje starši teh varovancev.
Okrajni ZB vodi pregled nad zdravstvenim stanjem in tudi učnimi uspehi 'teh otrok v šoli. Organizacija ZB upravičeno pričakuje od prosvetnih delavcev, da bodo ti posvetili tem otrokom kar največjo pazljivost. Ne gre za to, da bi morali biti partizanski otroci morda privilegirani, upoštevati pa moramo pogoje, v katerih živijo in v katerih so živeli med okupacijo. Prizadevati si moramo, da bodo prišli vsi partizanski otroci, ki imajo potrebne kvalifikacije, v naše najvišje šole. To smo dolžni staršem. ki so darovali svoje življenje za svetlejšo prihodnost nas vseh.
Krepimo obrambno sposobnost naše domovine
Predvojaška in izvenarmadna vzgoja mladine in ostalega prebivalstva sta področji dela, ki jima morajo organizacije ZB nuditi vso pomoč. Kolikor zaznamujemo zadovoljive uspehe sodelovanja med ZB in predvo-
Pri okrajnem odboru ZB NOV Trbovlje je osnovan fond za šolanje otrok padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja. Zato se razpisuje konkurz za dodelitev štipendij za šolsko leto 1953/54, in sicer:
1.	Za učence osnovnih šol,
2.	za učence srednjih in strokovnih šol (učence v gospodarstvu),
3.	za študente na univerzah, visokih šolah in akademijah.
Po tem razpisu se lahko prijavijo otroci padlih borcev NOV in otroci žrtev fašističnega nasilja, ki so brez staršev aU pa imajo samo enega roditelja, nimajo pa sredstev za vzdrževanje ali pa jim ta ne zadoščajo za kritje stroškov šolanja.
Višina štipendij se bo določala z ozirom na vrsto šole, v kateri se otrok šola, in to:
1.	Za učence osnovnih šol 2000 din mesečno;
2.	za učence srednjih in strokovnih šol 3000 dinarjev mesečno;
3.	za študente na univerzah, visokih šolah in akademijah do 4000 dinarjev mesečno
jaškimj centri, moramo ugotoviti, da te povezave in sodelovanja z društvi ni. Zlasti moramo ustvariti trdno vez s TVD »Partizan«, klubi, Ljudske tehnike, strelskimi družinami ter planinskimi društvi in taborniškimi organizacijami. Sodobna armada potrebuje telesno krepke in tehnično izobražene ljudi.
Posebno pazljivost moramo posvetiti razpisom naših vojaških šol in usmerjanju mladine v nje. Ostre obsodbe je vredno mišljenje, naj gre v vojaške šole le tisti, ki se ne more uveljaviti na katerem koli drugem področju družbene dejavnosti. Nasprotno— v vojaške šole morajo naš: najboljši kadril
S tekmovanjem pričakujemo praznik ^ŠTAJERSKA V BORBI"
Zbora partizanskih brigad in odredov, vseh političnih delavcev in aktivistov, dne 5. septembra 1.1. na Ostrožnem pri Celju, se bo udeležilo okrog 16.000 prebivalcev našega okraja. V predpripravah za ta praznik poživimo delo v naših vrstah. Urejevanje partizanskih grobišč, spominskih plošč in spomenikov, pritegnitev bivših udeležencev osvobodilnega gibanja, ki še niso vključeni v organizacije ZB, odprave organizacijskih in drugih pomanjkljivosti, so vprašanja, ki naj jih krajevne zveze uredijo do proslave na Ostrožnem, ki bo po številčnost/ in veličastnosti presegala proslavi v Dolenjskih Toplicah in na Okroglici.
Po razpravi, v kateri so disku-tantj obširneje prikazali posamezne probleme, ki jih je predsednik nakazal v svojem poročilu, so deiegatj sprejeli vrsto ustreznih sklepov ter izvolili novo vodstvo okrajne organizacije ZB.
Sk.
štipendija se poveča za 1000 dinarjev mesečno, če se učenec šola izven mesta, kjer prebivajo starši, oziroma izven gospodinjstva, ki mu pripada.
Prijavljenci v tem konkurzu naj poleg prošnje predlože še sledeče dokumente;
1.	Dokaz, da so jim starši padli v NOV ali umrli kot žrtve fašističnega nasilja.
2.	Potrdilo o lastnem premoženjskem stanju, ozarama višina dohodkov in premoženje družine, v kateri se nahajajo v oskrbi ter stopinja sorodstva s to družino.
3.	Potrdilo o uspehu v šoli in o vpisu v šolo.
4.	Mišljenje in predlog osnovne organizacije Zveze borcev o potrebi in višini štipendije, ter če že prejema podporo ali štipendijo in od koga?
5.	Kratek življenjepis.
Štipendije se bodo izplačevale
za deset mesecev v letu. Edino otroci brez staršev, ki nimajo drugih sredstev za vzdrževanje, bodo prejemali štipendijo za vse leto.
Štipendije se bodo izplačevale vsakega prvega v mesecu, odvzete pa bodo vsem tistim, ki bodo zaradi slabih uspehov izključeni iz šole, če bodo ponavljali razred oziroma ne bodo pravočasno polagali izpitov.
Prošnje z vsemi dokumenti naj zainteresirani pošljejo do 20. junija 1954 preko občinskih odborov ZB NOV Trbovlje.
Vsak prosilec bo do 15. avgusta obveščen, kako je bila rešena njegova prošnja.
Okrajni odbor Trbovlje Zveza borcev NOV
Ocenjevalna vožnja avtomobilistov in motociklistov
V počastitev rojstnega dne maršala Tita je AMD »Zdravko Vrhunc« iz Ljubljane-Šiška priredilo ocenjevalne vožnje za avtomobile ln motocikle. Proga je merila 102 km. Poleg številnih vozačev od drugod so se te vožnje udeležili tudi najboljši dirkači ADM »Trbovlje«. Najboljši čas dneva in največ točk (100) so dosegli med drugim tudi dirkači iz Trbovelj, in sicer Srečko Forte na DKW 350 ccm, Mirko Bivic na ZUndapp 350 ccm ter Franc Lesičar na »Viktoriji« 200 ccm. Zmagovalci so dobili pokale in diplome.
mo bataljonovo življenje od njegove ustanovitve pa do tragičnega konca 8. januarja 1943: juliju in avgustu dvainštiride-II. grupa odredov, ki se je v setega leta pomikala preko Gorenjske na Štajersko, je imela v svojem sestavu že skupino, ki je postala kasneje jedro Pohorskega bataljona. Ta skupina se loči od II. grupe odredov, krene proti Koroški in se približa preko Cme, Koprivne in. Podpece Štajerski. Štab II. grupe odredov se nahaja takrat že na Dobrovljah, kjer je izvršena reorganizacija. Razen skupine z Grogom in Rajkom, Šaleške čete in Ruške čete, se zbero blizu Dobravelj vsi štajerski partizani, okrog 200 po števila. Zgornji Savinjsk; četi bivšega I. Štajerskega bataljona je d311 ukaz, da se pridruži Pohorskemu bataljonu. Sklenjeno je, da se bataljonu pridružita tudi Šaleška in Ruska četa, ki doslej zelo samostojno operirata na pohorskem terenu, čeprav pripadata tudi Štajerskemu bataljonu. Veliki zbor partizanov na Dobrovljah se vrši prve dn; septembra. V naslednjih štirinajstih dneh se Savinjska četa s komandirjem Janezom in Šaleška četa s komandirjem Zalaznikom res združita z jedrom bataljona, ki takoj začne pod-vzemati akcije. Med prve njegove akcije spada požig pohorskih koč. 8. oktobra ponoči je ena skupina zažgala Seniorjev dom, druga, ki jo je vodil komisar Rajko, je zažgala Huttar-jevo vilo, tretja, z Leonom, Trpinom in Zmijo na čelu pa je najprej zanetila ogenj v koči na Pesku, nato pa je v isti noči še požgala Vitanjske koče.
Dva dni kasneje, 10. oktobra, so partizan: podvzeli akcijo v Zreče, kjer so hoteli likvidirati nemškega komisarja Gruntner-ja. Ta je sicer pobegnil, zato Pa so partizani s konji odpeljali mnogo hrane. Na povratku so postavili Nemcem zasedo pod Roglo in tam so odbili verni anski napad
23. oktobra se je vršil napad na Oplotnico pri Konjicah. Uničeno je bilo občinsko poslopje z dokumenti in propagandnim materialom, zažgan avto. rekvi-rirana ena trgovina, zaplenjena množina dinamita (250 kg s priborom in strojem za elektr miniranje). Ubit 1 gestapovec in trije vermani. Takoj nato so bile minirane zgradbe v kamnolomu. Uničena je bila električna centrala, pisarna v ksm-nolormi in razbiti drobilci.
Vse do 3. novembra to se vršile manjše akcije. Takrat se le pridružila bataljonu tudi Ruška četa e komandirjem Knificem. Bataljon je štel preko 80 borcev. V bataljon je prišel takrat na obisk komandant II. grupe odredov Stanc Rozman. In še isti večer, 3. novembra. - je odšel bataljon na veliko akd-
lepenke obratovodja Ložnjak, ki je bil strupen nacist in priganjač slovenskih ljudi. Likvidirali so njega in njegovo ženo, obrat pa zažgali.
Naslednji dan so jih na povratku na sedlu pod Planinko napadli Nemci. V borbi, ki se je vnela in jo je vodil Stane Rozman, so doživel: Nemci velik poraz, partizani pa so takrat izgubili prvega borca, odkar je bil bataljon združen. Dva dni kasneje so Nemci bataljon v bližini močvirja pod Planinko vnovič napadli. Po dvempolumj borbi je bil odbit napad na taborišče, pobitih je bilo 24 policistov in vermanov, med njimi 2 Sturm fiih rerja. Ujeta pa sta bila dva vermana.
Ves mesec, vse do 4. decembra, se je moral bataljon izogibati velikim hajkam na Pohorju. Kljub temu pa je vršil pridno akcije manjšega obsega. Tako je bila demolirana šola v Tinjah, tako to bile zaplenjene vermanske puške v Podgorju. Vršila se je večja borba pod Cm im vrhom.
V začetku decembra je pri-šej v bataljon na obisk komisar II. grupe odredov Dušan Kveder in pod njegovim vodstvom je bataljon v noči 4. decembra izvršil napad na gestapovsko postojanko v Josipdolu. Trije gestapovci so bili likvidirani, poslopje zažgano. Kveder pa je bil pri tem napadu ranjen v nogo.
Nemci so na ta napad izredno naglo reagirati, naslednji dan se je pod Planinko razvila velika borba, v kateri so padli partizani Tine, Gojko in Bosa-nac. Borba je bila zelo huda, toda partizanam se je kljub temu posrečilo ranjenega Kvedra spraviti na varno.
Po tej borbi se ves december zopet vršijo manjše akcije, večinoma prehrambenega značaja. Bataljon si urejuje taborišče blizu Treh žebljev, tam dočaka Nov0 leto in v poslednji borbi, 8. januarja, tudi pade.
Ta poslednja borba, ki je trajala nekako dve uri, je bila zelo srdita Kljub temu, da so Nemci taborišče obkolili z velikansko premočjo in pozivali partizane k predaji, 6e ti niso hoteli udati, temveč so sprejel: borbo. Na bojišču je ostalo 65 partizanskih in 17 nemških trupel, en partizan pa je bil ujet. Tega so Nemci pozneje na zaslišanju v Mariboru ubili.
Eno skupino partizanov, ki se je takrat nahajala izven nemškega obroča, so Nemci obkolili 17. januarja v St. Vidu nad Valdekom, kjer je nočevala v skednju župnika Ledineka. Zopet so razen enega tam vsi partizan,- deloma padli v borbi, deloma pa zgoreli v skednju.
Pohorsk: bataljon je bil uničen. njegov spomin pa je ostal velik, čist in svetal.
Padli so streli...
iz devetnajst pušk je siknil plamen, devetnajst zrn svinca je strlo devetnajst mladih življenj.
Se ni bilo dovoljI
Se je pristopil velik Švab skl oliclr in že ležečim žrtvam pridal še milostni streli Z rev olverskimi hitci je vsakemu prebil glavo.	I
Onemelo je devetnajst mladih življenj, ki so pomenili devetnajst dobrih, zvestih in neustrašnih partizanskih borcev.
Takole se je zgodilo:
V	ranem jutru, 7. maja 19 44. leta, se je vila dolga kolona nemških specialnih policistov, med njimi devetnajst partizanov. Zavili so ob cesti proti nogometnemu igrišču ln obstali na zahodnem delu bližnje hi še.
Postavili so lih v vrsto In jih brez vseh priprav na kratko ustrelili...
To se je zgodilo 7. maja 1944 — pred desetimi leti v Za-gorju. Ustrelili so devetnajst partizanov, med njimi tudi mladega Svetozarja — Špika, borca XIV. divizije in daleč naokrog poznanega kulturnika-.skladatelja In zborovodjo brigad, nih zborov. Prestrašeni domačini niso smeli pokazati strašnega srda. še več: morali so si ogledati padle žrtve.
Z dvignjeno glavo so hitele mimo žene, njih pogledi pa so uhajali proti bližnjim gozdov om kjer se je boril partizan, kjer se je boril borec za svobodo slovenskega ljudstva.
Pred dnevi ml je pripovedovala ženica, da je videla tistega usodnega dne, kako je nek a deklica, stopicajoč poleg svoje matere, spustila k nogam padlega partizana drobno vijolico. Potem pa je rekla:
»Mamica, dala sem mu vijolico!«
Danes počivajo te žrtve v skupnem grobu na zagorskem pokopališču. Skrbna roka ga neguje in ga vedno znova odeva v cvetje.
V	naših srceh žive naprej, žive v naših stvaritvah, žive
v našem delu.	M.
Razpis štipendii ZB NOV za okraš Trbovlje
Hrastnik
v borbi proti izkoriščevalcem in okupatorju
Zaostreni nemški teror v jeseni 1941 je pospešil med zavednimi Hrastničani misel na odhod v partizane. Za odhod se je odločilo 16 mož; oče Mitnjak in njegov 16-letni sin, Franc Tršek in Stanko, Franc in Slavko Bajda, Frido Ceperlin, Ernest Bizjak, Oto Medved, Slavko Bartolo, Adam Dušak, Slavko Igričnik, Stane Skriin, Franc Višnar, Alojz Kirn in Žuimnn. Odšli so v noči med 25. m 26. decembrom 1941. Na Starem Hrastniku so se sežli s partizani iz Trbovelj in skupno napadli bunker »VVerkschutza«, vdrli v skladišče smodnika in pretrgali dvigalno vrv. Pri spopadu sta padla dva nočna čuvaja m *Werkschutzmann«, Hrastničan Karel Tušek. — To je bila druga akcija upornih Hrastničanov proti okupatorju! Prvi dan po tem napadu so Nemci aretirali več oseb, med njimi tudi Julijano Jenko, Metoda Jenka in Mileno Babič s Pleskega. Čeprav so Nemci ob tej prilikj aretirali ljudi, ki so že sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem, jim ni uspelo od njih zvedeti resnice. — Napad na Starem Hrastniku je dobro preplašil Nemce in njihove priliznjence, ki so jim pomagali čuvati Hrastnik na vseh kondh in krajih.
Možje, ki so odšli v partizane, so bili prežeti z duhom narodne zavednosti ln popolnoma predani Jdejt proletariata. Vendar je bila njihova pot prekratka, da bi
mogli z dejanji pokazati svojo hrabrost.
Dne 6. januarja 1942 &e je 9 partizanov oglasilo pri kmetu Vrharju v Čečah. Med partizani je bilo 5 Hrastničanov: Fridl Ceperlin, ,Ivan Mitnjak-oče, Oto Medved, Franc Bajda in Franc Tršek. V upanju, da jim bo premožni kmet nudil zavetje, so trije ostali v hiši, ostali pa odšli v hlev. Gospodinja pa se je izmuznila iz hiše in odšla k sosedu Frajletu, mu povedala, kdo se nahaja v njeni hiši. Frajle je to sporočil gostilničarju pri Sv. Katarini, Pavlu Bauerheimu. Bauerheim se je takoj na motorju odpeljal v Trbovlje, da sporoči to nemški oblasti. Nemci: gestapo in vojaštvo so se takoj
močno oboroženi odpeljali v
Čeče.
Partizani v hiši so še pravočasno zbežali in na begu proti Mrzlici ubili dva Nemca. Partizani na skednju pa so bili takoj obkoljeni. Nemci so spustili umetno meglo in z žarečimi kroglami zažgali hlev. Rešitve za partizane ni bilo. — Hlev je goreli Streli iz gorečega hleva so naznanjali, da so se rajši sami postrelili, kot da bi se predali morilcem. Le eden od njih je skočil iz gorečega hleva, toda bil je tako | zadet od sovražnikove krogle. Umrl je šele v trboveljski mrtvašnici, kamor so ga prenesli kot ranjeno živali zvezali so mu roke in noge, ga nataknili na kol in tako sta ga dva Nem-
ca odnesla v dolino. Ostala zoglenela trupla so našli na pogorišču ob živalih, ki so morala tudi poginiti v hlevu.
Trupla partizanov in živali je moral pokopati konjač na njivo pod hlevom. Po osvoboditvi, dne, 10. maja 1946, pa so zemeljske ostanke teh partizanov Hrastničanov prekopali, položili na mrtvaški oder prj Delavskem domu ter jih pokopali dne 12. maja 1964 ob veliki udeležbi na Dolu pri Hrastniku. Slava jim!
Spominska plošča na njivi pri Vrharju naj priča poznejšim rodovom, kjer so umrli prvi hrast-niški partizani — tistim, ki so krivi njihove smrti, pa v sramotni opomini	P. Z.
Trboveljska mladinska godba ie obiskala maršala Tita
„Vedno vas bom z veseljem sprejel," — je dejal tovariš Tito mladim gostom iz Trbovelj
Veliko in častno priznanje je dobila trboveljska Mladinska godba na pihala .s tem, da je prejšnji teden maršal Tito sprejel mlade trboveljske goste.
Mnogo je bilo v Trbovljah priprav na ta sprejem. Vsi mladinci so pridno hodili k vajam. Ko so okrog 15. maja zvedeli, da
Mladinska godba iz Trbovelj, slikana pred odhodom v Beograd
bodo šli v Beograd, kjer bodo gostje gojencev Višje partijske šole, in da bodo sprejeti tudi pri tovarišu Titu, je zavladalo med mladimi godbeniki nepopisno navdušenje in ponos.
V torek, 18. maja zvečer, se je odpeljalo z brzovlakom v Beograd 33 godbenikov Mladinske godbe iz Trbovelj pod vodstvom kapelnika Toneta Hudarina, zastopnika LP okraja Trbovlje tov. Ladota Levca in poslanca Zveznega zbora proizvajalcev tov. Vilija Škrinjarja. 2e na vlaku so mladi godbeniki marsikatero zaigrali, presenetili pa so Beograjčane, ko so na postaji v Beogradu urezali nekaj koračnic. V Beogradu so jih že čakali zastopniki gojencev Višje partijske šole ter domačin Minče Kužnik, ki je na študiju v tej šoli.
Seveda je bilo zanimivo gledati mlade godbenike iz Trbovelj, saj bt bili skoraj instrumenti večji kot godbeniki. Ti mladi fantje so osvojili s svojim izvrstnim igranjem Beograd, ko so korakali preko Terazi) in
igrali. Naenkrat je bilo pri njih vse polno ljudi, ki niso mogli verjeti, da znajo ti fantje tako igrati.
V Beogradu je imela Mladinska godba na pihala koncert. Največji dogodek za mlade godbenike pa je bil seveda sprejem pri maršalu Titu. Predsednik Tito je mlade godbenike sprejel v četrtek, 20. maja. Ko so prišli k Titu, so najprej zaigrali partizansko koračnico nato pa je 15-letni Marijan Korošec v imenu trboveljske mladine čestital maršalu Titu k 62. rojstnemu dnevu.
Maršal Tito se je z zanimanjem zahvalil za čestitke ter jih nato povabil v Belem dvoru na zakusko. Tamkaj so imeli nato tudj koncert. Mladi godbeniki so se z maršalom Titom tudi fotografirali (sliko bomo objavili v prihodnji številki). Mnogi so hoteli imeti tudi podpis Maršala. Nj ga odklonil nobenemu.
Pri Titu so ostali mladi godbeniki iz Trbovelj eno uro in pol. Ko so odhajali, se je maršal Tito zahvalil za obisk in izrekel željo, naj sporočijo njegove pozdrave vsej trboveljski rudarski mladini.
Milan Kožuh, Trbovlje:
Ob letu dni gradnje Delavskega doma v Trbovl;ah
V naših po vojni prerojenih TVtoovljah je delavski razred po prevzemu oblasti s svojimi napori že bistveno spremenil lice predvojnih Trbovelj. Menjala se ni le miselnost ljudi, marveč tudi zunanji 1 zgled samega kraja, ki nenehno pridobiva na urejenosti, se spreminja in dopolnjuje z novimi gradnjami, M obetajo — če bo zagotovljena njih kontinuiteta — počasi docela likvidirati vse sledove neurejenosti in pomanjkljivosti.
Vzporedno, ko gradimo najrazličnejše objekte, tovarne, stanovanja, ceste in podobno, nismo pozabili na osnovno in bistveno, kar nam služi pri utrjevanju in dopolnjevanju nekaterih važnih revolucijskih pridobitev — na prostore za kulturno vzgojo naših delovnih ljudi.
Vsa leta od osvoboditve dalje je bila želja in sen vseh naprednih Trboveljčanov, da zagotovimo našim kulturnim ustanovam in društvom, kot sestavnim delom ustvarjalnosti v naši družbi, prostore, ki bodo dostojna učilnica prebivalstva v nadaljnji socialistični preobrazbi in osvajanju kulturnih dobrin. Začeli smo z gradnjo novega Delavskega doma v Trbovljah. Vsa organizacijska in pripravljalna dela so bila končana v lanskem marcu, tako da je sama izgradnja doma stekla že 20. aprila preteklega leta. S tem je ideja Izgradnje novega Delavskega doma postala stvarnost in hkrati velika moralna obveznost za vse, ki so predani namenom naše današnje socialistične skupnosti. Ta ugotovitev je pravilna zaradi tega, ker je izgradnja Delavskega doma po namenu in pomenu — kot že rečeno — rezultat naše ljudske revolucije in v njej prekaljenega delavskega razreda, ki vč in zna ceniti nujnost in potrebo vsestranskega kultumoprosvetnega dela, ker mora nadomestiti in dohiteti vse tisto, kar smo doslej zamudili, oziroma kar je bilo pod kapitalizmom onemogočeno.
Lota hiti in minevajo, z njimi pa pozabljamo na težave, ki jih je Imel delavski razred, ko se je pod kapitalizmom bil za pravice do kulturnega izobraževanja. Rod, ki danes dorašča, teh težav in borb ne pozna in jih tudi težko razume. Zaradi tega je toliko važnejše, da sl osvo-
jimo bistvo pomena gradnje Delavskega doma, čigar rast ni rezultat kompromisov s sovražniki delavskega razreda, mar' več rezultat borbe in zmage nad razrednimi sovražniki.
Pravilno je, če danes, ko dela na Domu načrtno napredujejo, ugotovimo, da so upi maloštevilnih ostankov določenih ljudi, ki ne žele prosvetljenosti delavcev, uničeni. Posamezniki, vzgojeni v vatikanskem mračnjaštvu, v sovraštvu do vsega naprednega, so zaman širili govorice, da se to delo ne bo razvilo, da zgradba sploh ne bo zgotovljena in podobno. Danes pa vidirpo vsi, da bomo to veliko stavbo le skončali. V njej se bo učila beseda, skovana v revoluciji, služeč duhu in namenom naše revolucije.
'Delovni kolektivi uvajajo danes v življenje eno izmed naših največjih socialističnih pridobitev — razpolagajo s presežno vrednostjo dela. Hkrati pa vodijo naši delovni ljudje tudi ostro in splošno borbo za zboljšanje življenjske ravni, ki Jo višajo predvsem z zavestnim dvigom storilnosti dela. Taka borba pa je učinkovita le tedaj, če ima umski in fizični delavec istočasno možnost in seveda tudi individualne sposobnosti za kulturni dvig. Zato se morajo delovne množice v celoti zavestno osvoboditi vsakega mračnjaštva, zaostalosti, vpliva raznih religij, da bodo lahko sproščeno brez predsodkov sprejemale ln osvajale kulturne dobrine, ki bodo posredno vplivale tudi na dvig storilnosti. Le izobražen delavec lahko opravlja zahtevnejša dela in dela s kompliciranimi stroji današnje dobe. Mislimo, da na to kolektivi ne smejo pozabiti samo takrat, kadar stoji pred njimi vprašanje gradnje Delavskega doma, marveč tudi drugih kulturnih naprav.
Globoko poznanje razmer in možnosti v revirjih je pokazal lansko leto v svojem govoru predsednik tov. Miha Marinko, ki je poudarjal nujnost gradnje Delavskega doma. Tov. Marinko je dejal, da ni to samo delo, ki je vredno zasnove revolucionarjev in mora biti istočasno namen in dolžnost Trboveljčanov, marveč da je to Dom, ki bo hkrati premoščal prepreke med starim Delavskim domom in rudarskim domom in bo s tem v izobraževanju delavcev plamenica skupnosti dobila enotno materialno osnovo, fun-dlrano v novih pogojih, dostojnih današnje družbe.
Menimo, da smo ob letu dni gradnje v celoti izpolnili pričakovanja in s tem opravičili zaupanje, ki smo ga s to nalogo prevzeli.
Vse delo organizacije, priprav, zbiranje sredstev, skrb za material itd. je delo Odbora za gradnjo Delavskega doma, in to na prostovoljni bazi. Težko bi bilo opisati, koliko ur, sej, dni skrbi vlagajo člani tega odbora v svoje delo. Toda z voljo, ki jo redko kje srečamo, se delo pod smotrnim vodstvom razvija kot v dobro organizirani delovni enoti — z izjemo, da je pri delu odbora edino merilo izpolnjevanje prostovoljnih moralnih obveznosti.
Ena izmed največjih težav Je bila doslej pač priprava glavnega načrta. Projektanti: inž. arh. Zupančič, Gaspari, Cigon, Likar, Plazzerianov in drugi, so v okviru podjetja »Slovenija-Projekt« pretekli mesec svoje delo skončali, tako da so vsi načrti zgotovljeni in se bo gradnja Doma odslej lahko nemoteno razvijala dalje. Obseg doslej opravljenih del na Delavskem domu najbolj nazorno prikazujejo sledeči podatki:
Do sredine maja letošnjega leta je bilo opravljeno na domu skupno 146.500 delovnih ur, od tega 6500 prostovoljnih. V prostovoljnem delu so se zlasti izkazali delavci rudniškega kamnoloma, kolektiv opekarne, nameščenci LOMO Trbovlje, kolektiv podjetja »Meso«, kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah in še drugi.
Odkopano je bilo 5450 kub. metrov zemlje za »planiranje gradbenega prostora, nadalje 2168 kub. metrov zemlje za fun-damente. Vsa zemlja Je bila odvožena 6 kamioni okrog dva kilometra daleč. Hkrati smo pri teh delih preložili potok Trbo-veljščico v dolžini okrog 90 m. Vzidali smo 4203 kub. metre peska in gramoza ter ustrezne količine drugega materiala. Pretežni dol materiala, zlasti lesa, opeke, železa in žebljev so darovali kolektivi že leta 1952 kot osnovo za izgradnjo doma. Zanimivo je, da je gradbeni odbor s široko zasnovano akcijo za gradnjo doma že takrat dosegel uspehe predvsem pri podjetjih izven okraja. Lansko leto so pa domači kolektivi znatno podprli delo, tako da teče brez motenj dalje.
Gradbena dela vodijo domači strokovnjaki. V letu 1953 pod vodstvom tov. Antona Božiča, letos pa pod vodstvom tov. Mir-
ka Rancingerja. V celotnem obdobju pa vodi vsa betonska dela na stavbi tov. Silvo Rejc. Stavbni delavci so povečini iz Prekmurja, delno pa tudi iz Trbovelj.
Sedaj, ko že tečejo prvi dnevi drugega leta gradnje in tretjega leta od začetka priprav, menimo, da ni nobenih zaprek več, ki bi lahko to delo zavrle. Misel po potrebi čimprejšnje dograditve doma se je že globlje zasidrala v Trbovljah. Naša ljudska oblast, organizacije, delovni kolektivi, vsak posameznik — vsi bomo gotovo tudi v bodoče dali vse iz sebe za dosego zastavljenega namena.
Letošnja spominska slovesnost 30. obletnice zloma Orjune, stoletnice trboveljske občine In 150-letnlce obstoja rudnika pa naj služi še posebej mobilizaciji kulturnih delavcev, da bo v novem Delavskem domu že s prvim dnem zakipelo v polnem obsegu pričakovano kulturno življenje delovnih ljudi velike revirske doline.
»LErstr5KE6A
Leta 1877 je bila kot tretja na Balkanu ustanovljena Cementarna v Trbovljah pod tedanjim imenom »K. u. k. Privat-Ze-mentfabrik in Trifail«. Njen ustanovitelj je bil neki Dunajčan, ki se je pogodil s tedanjo Trboveljsko premogokopno družbo za dostavo slabših vrst premoga, ki ga družba ni mogla prodati, po zelo ugodnih cenah. Ta moment in pa okoliščina, da se nahajajo v razmeroma ugodni bližini tovarne potrebne surovine za cement, t. j. glina, apnenec in lapor, sta bila odločilna za izgradnjo cementarne v Trbovljah, zlasti še, ker stoji cementarna v neposredni bližini železniške proge, ki je tedaj vezala Dunaj s Trstom. Lega tovarne je bila gospodarsko Izredno ugodna ter je njenemu lastniku spričo cenene delovne sile prinašala lepe dobičke. Iz tega razloga je bivša TPD tudi kmalu odkupila to cementarno.
V teku 77 let Je trboveljska cementarna stalno menjavala svoje zunanje lice In tudi način proizvodnje. Od ustanovitve tovarne pa vse do leta 1908, ko so v njej namestili in dali v pogon prvo malo rotlrno peč, se je cement proizvajal za današnje pojme na zelo primitiven način. V poljskih in kasneje v jaško-vih pečeh so Izdelovali tedaj tako imenovani Roman cement, t. j. cement slabše vrste. Leta 1908 so pa začeli v trboveljski cementarni pridobivati v novi^ rotimi peči Portland cement prvovrstne kvalitete. Drugo vrtilno peč so dali v obrat leta 1925, tretjo pa leta 1929. To je današnji stari del tovarne, ki je bil še ob osvoboditvi ves v transmisijskih jermenih in je šele sedaj v glavnem moderniziran, kolikor je bilo to mogoče glede na zastarele stroje. Leta 1939 so dali v pogon novo Kruppovo peč, ki pa je danes seveda tudi že zastarela.
Surovine je vse do leta 1925 dobivala cementarna z železniškimi vozički po ozkotirni železnici, in sicer z Dobrne v Trbovljah apnenec, z rudniške opekarne pa glino. Leta 1925 Je pa tovarna zgradila žičnico od Vasleta na Kleku do sedanjega Trga Revolucije na Vodah, od koder se je pri Vasletu pridobljeni lapor transportiral po ozkotirni železnici v cementarno. To žičnico so leta 1942 demontirali, ker se je lapor začel odvažati od Vasleta po žičnici naravnost v cementarno, katera je bila zgrajena istočasno (leta 1939) kot žičnica iz Ret ja, ki sta obe še danes v obratu.
Navzlic neprestanemu prezi-davanju in dozldavanju ter vgrajevanju novih modernejših strojev pa tovarna vendar ni
držala koraka z razvojem cementne tehnike. Kapitalisti so investirali v cementarno le toliko, da so lahko konkurirali pri cementu ostalim tovarnam — oziroma: da je začrtan dobiček ostal vedno na približno isti višini! — Ko pa so se začele pojavljati in ustanavljati razredne strokovne organizacije delavstva, ki se je začelo boriti za dvig svoje skrajno nizke življenjske ravni, opazimo tudi napredek v izboljšanju proizvodnih strojev in tehnično izpopolnitev tovarne v splošnem. Ce so kapitalisti hoteli obdržati svoj dobiček, so pač nujno morali modernizirati in mehanizirati tovarno, ker so delavci iz dneva v dan terjali pravičnejše plače.
Iz borb delavstva v trboveljski cementarni lahko ugotovimo, da je bila večina delavcev vedno na liniji razredno zavednega proletariata, akoravno so bile v tovarni tri strokovne organizacije, t. j. rdeča, bela in plava. Prevladovala je rdeča organizacija, ki je tudi vodila vse boje in stavke za izboljšanje položaja delavstva v cementarni. Delavci, zaposleni v cementarni, so sodelovali v vseh stavkah z rudarji, saj so bili interesi enih kot drugih isti — vsi so bili namreč enako izkoriščani. — Mlajši delavci so tudi sodelovali v delavskih kulturnih društvih in nogometnih klubih. Vzgoja mladine po »rdečih« se je posebno pokazala začasa okupacije, ko je bila trboveljska cementarna znana kot močna protifašistična postojanka. NOV se je udeležilo skoro vse, kar je bilo sposobno nositi orožje — svoje življenje pa je dalo za domovino 35 tovarišev in tovarišic.
Takoj po vojni je v tovarni spet zaživelo novo delo. Navzlic pomanjkanju raznih rezervnih delov in strojev je kolektivu uspelo, da je izvršil skozi vsa povojna leta zadani mu proizvodni plan. Večkrat je bil pohvaljen in si je osvojil med drugim v trajno last prehodno zastavo.
Bilo je mnogo dela in borbe za dvig proizvodnje ter kvalitete cementa, ki je med okupacijo padla. Danes lahko rečemo, da je tovarna prišla glede cementa že na predvojno višino, pri čemer je kolektiv dvignil tudi proizvodnjo. — Kolektiv se trudi in prizadeva, da bi delno z lastnimi sredstvi, pa tudi s krediti moderniziral svojo tovarno tako, kakor so to storile druge tovarne v državi, da bo cementarna lahko konkurirala na trgu. Upamo, da mu bo to uspelo, zlasti s pomočjo komune, ki kaže za to vprašanje vse razumevanje.
KZ TRBOVtLJ
Preprečeni« plazov. Da se
preprečijo na nasipih rudnika Trbovlje nevarni plazovi, ki ogrožajo razne stanovanjske kolonije, je rudniška uprava dala nasaditi letošnjo spomlad na Dobrni, Gvidi in Tereziji nekaj sto tisoč sadik akacij. Na rudniku je že več takih nasadov; posebno lep je akacijski gozd na Limberku.
*
Mladinska godba. Prejšnji petek dopoldne se je vrnila domov Mladinska godba na pihala »Svobode - Center« iz Trbovelj, ki je koncertirala v Beogradu ter bila tudi gost maršala Tita. — Podrobno o tem gostovanju
poročamo na drugem mestu.
★
Veseli večer v Trbovljah. —
Prejšnjo soboto in nedeljo zvečer so priredili člani Veselega
S#-:, - '
*> - - »jr*.
teatra gledališča »Svobode-Center« v Delavskem domu v Trbovljah veseli večer. Program je bil bogat in zabaven ter so gledalci, ki so obakrat napolnili dvorano, prišli na svoj račun, prav tako vsi tisti, ki so bili ob koncu predstave izžrebani, kjer so srečniki dobili lepa darila, ki so jih dala na razpolago trgovska podjetja v Trbovljah. ♦
Seja OLO Trbovlje. — Pretekli četrtek dopoldne sta imela okrajni zbor in zbor proizvajalcev okraja Trbovlje IV. skupno sejo, na kateri sta sklepala o predlogu odloka o upravljanju stanovanjskih hiš, predlogu odloka o stanovanjskih tarifah, izvolitvi novega predsednika Okrajnega sodišča v Trbovljah itd. — O seji bomo še poročali.
, JMSEg*
|	k*.-'"
Odbor za gradnjo Delavskega vrh, inž.
doma (na sliki manjkajo tov. VeneelJ Miklavčič. Karol MUi»’ Vinko Prežclj, Juro Božič in ViU Knez
Ob 100-letnfci občine Trbovlje in 150-letnlci trboveljskega rudnika
rn0 zlato so poznali že tj	stari Grki in Rimljani,
% ne vemo pa, če so ga ^' izkoriščali. Ko so se v početku srednjega veka življenjske razmere nekoliko ustalile, so ga najprej začeli kopati na Angleškem. 2e pred koncem I. tisočletja. Vendar se je tudi na Angleškem premog šele v XVII. stoletju v tolikšni meri uveljavil, da so ga začeli smotrneje kopati in uporabljati.
V XVII. stoletje segajo tudi početki nemškega in avstrijskega premogovništva. Na . slovenskih tleh ga je poznal že Valvasor (konec XVII. stoletja). Sredi XVIII. stoletja ga je pri Zagorju na širšem področju odkril strokovnjak, ki je bi zaposlen pri plovb; na Savi V naslednjih desetletjih so ga odkrili marsikje na bivšem Spodnjem Štajerskem. Postajali so nanj posebno pozorni, ker so za razna podjetja — steklarne, opekarne, apnenice itd. — in domačo kurjavo porabili toliko lesa, da s0 se začeli batj za gozdove. Država sama je šla na roko tistim, ki so premog
Prof. Jabko Orožen, Celje:
pMianek ifc .tmml AeŠweii$ke$® mdmka
(Odlomek iz »Kronike Trbovelj«, ki bo izšla letos v knjigi)
greb. Toda prometne težkoče so bile tako velike, da niso mogli spraviti v denar ne apna ne opeke ne premoga. Družba se je razšla. Pirmans se je vrnil domov.
Maurer pa ni obupal, skromni obrat je vodil dalje. Leta 1823 ga je izročil sinovoma Ignaciju Pavlu in Francu Ksave-riju. Ta dva sta na gmajni ob Trboveljščici postavila apnenice in peči za žganje tera. Končno sta pa po zgledu Zagorja in Liboj postavila steklarno (glažuto). Leta 1825 je začela obratovati. Leta 1840 je Ignacij Pavel podaril svojo polovico posesti Francu Ksaveri-ju, ki je s tem postal edini lastnik rudnika' in glažute.
Steklarna je bila srednje velikosti. Do leta 1837 je delala z eno pečjo, poslej z dvema. Ak0 je naneslo, so eno peč
Trbovlje okr og leta 1800 —
iskali in bdli pripravljeni, da
ga kopljejo. Takih ljudi pa je bilo mnogo; med njimi najdemo plemiče, ki so gospodarsko propadali, in meščane, ki so si obetal; lahek dobiček poleg njih pa tudi izkušene rudarje, ki so poprej kopali železo in druge kovine.
Začetek trboveljskega rudnika
V	Trbovljah so premog odkrili v početku XIX. stoletja. Po popolnoma verjetni tradiciji, ki se opira na zapiske poznejšega rudniškega ravnatelja Pongraca Eichelterja, sta dva potujoča rudarja, Thonhauser in Holuber, zvedela od kmetov za »črno zemljo«, si jo ogledala in ugotovila, da je to »kameni premog«. Na svoji nadaljnji poti sta prišla v Dunajsko Novo mesto, našla v gostilni tamkajšnjega deželnega odvetnika Franca Maurerja in mu pripovedovala o svojem odkritju.
V	Maurerju se je zbudila želja po proizvajanju in dobičku. Poiskal si je neka; mož, ustanovil družbo in se konec zime leta 1802 napotil v Trbovlje. Ogledal si je svet in v marcu 1302 sklenil s kmeti pogodbe, s katerimi je vzel v najem zemljišča za tako dolgo, dokler bo v kraju al; v bližini rudnik. V prepisu ohranjene pogodbe s tremi lakonskimi kmet; (Zupanom, Kurnikom in Kosmom) tar s Koritnikom (Bregarjem) na Savi. Od prvih treh je najel zemljišča, k! so bila tik nad Trboveljščico na prostoru poznejše steklarne (glažute). Pogodba s Koritnikom se je nanašala na zemljišče ob Savi (kjer je sedaj železniška postaja), kajti Maurer je mislil, da bo premog lahko izvažal z ladjami. Brez dvoma je Maurer sklenil podobne pogodbe s kmeti na Vodah. Limbarji in Oj-strem, vendar se te pogodbe niso ohranile.
Dne 10. novembra 1804 je vi-šj; rudarski urad, k; je bil tedaj še v Vordembergu hia Zgornjem Štajerskem, podelil Francu Maurerju in njegovim družabnikom 8 jamskih mer, katerih vsaka je bila 224 sož-njev (424 m) dolga in 112 scž-< niev (212 m) široka. Te Jamske rnere so bile:	Frančiškova in
Viljemova ■— na lakonškem svetu (na prostoru poznejše glažute in naokrog), Jožefova in Terczijina — na limbarskem 8yetu (pod Gujdom in na Terezi), Nežina in Ignacijeva — v Skalovaeu na ojstrškom svetu, Jurijeva in Antonova — na vo-donski gmajni ob Limbarskem Potočku. Vsalra mera je imela ®voj rov.
Začeli so delati. Maurer sani ?o je za podjetje živo zanimal, poslovodja je Ml Belgijec Videm Pirmana, ki Je sam pripadal podjetniški družbi. Spočet-?a so premog uporabljali” za z®tojo apna in opeke, a posku-s*“l so ga tudi izvažati v Za-
ugasnili, v kritičnih časih so obrat tudi ustavili. V steklarni je bilo zaposleno okrog 40—50 oseb. Izdelano blago je šlo skoraj izključno v Italijo ki Le-vanto.
Delavci so prisl; iz raznih sosednih steklarn. Ko je leta 1869 Franc Ksaver Maurer umri, je prevzela dediščino hči-edinka Marija, poročena z dr. Oskarjem Pongratzem, tedanjim odvetnikom v Ljubljani, sinom slovenjebistriškega graščinskega oskrbnika in zelo podjetnim človekom. Pongratz je začel graditi novo steklarno, toda komaj je začela delno obratovati, je v februarju 1873 kupila celotno Maurerjevo podjetje (steklarno in rudnik) nova Trboveljska premogokopna družba.
Ta je delo v steklarn; takoj ustavila in namesto nje ustanovila cementarno, glede katere je mislila, da bi bila z rudnikom v tesnejši zvezi.
S podjetnostjo so sl Maurer-jevi utirali pot v svet. Zgraditev ceste preko Vrha in preko Sv. Urha je njihovo podjetje priključila na veliko državno prometno žilo Dunaj—Trst.
Maurerjev; tudi na rudnik niso pozabili. Franc Ksaverij se je že v začetku štiridesetih let začel potegovati za to, da razširi svojo jamsko posest; računal je že na bližajočo se železnico. Toda država sama mu je prišla v napotje. Tudi sama je mislila na to, da se ustanovi rudnik v Trbovljah. To je privedlo do spora, ki se je končal šele leta 1847 s sporazumom, na podlagi katerega je Maurer prepustil državi (erarju) v izkoriščanje področje, ]c; se je začelo na Vodah in se je više gori med Limbarjem in Dobrno razširilo tako, da je razdelilo Maurerjevo področje v dva dela. jugozahodni in severovzhodni. Na osnovi tega sporazuma je višji rudarski urad v Leobmu ustregel Maurerjevi želji: preuredil in povečal je njegovo jamsko posest tudi državi (mon-tan-erarju).
Maurerju Je bilo priznano 35 prostih jamskih mer in en osredek (svet med dvema merama, k; se popolnoma ne prilegata), združenih v 20 jamskih polj. Ta polja so bila naslednja: dvojna Ivanova mera, dvojna Friderikova mera, dvojna Lenartova mera, dvojna Adolfova mera, dvojnn Rudolfova mera, dvojna Viljemova mera, dvojna Kurnikova mera, dvojna Fran-čeva mera, dvojna Karlova mera, dvojna mera tovarniškega podtalnega rova, dvojna mera Frnnčevega podtalnega rova (ta polja so sestavljala jugozahodno sknpino); prosta Teodorjeva mera, dvojna Jožefova mera, dvojna Faning mera, dvojna Terczijina mera, prosta Marijina mera, dvojna Nežina mera, prosta mera Ignacijevega podtalnega rova. prosta Karolinina mera z osredkom (ta polja so | sestavljala severovzhodno sku- ," I pdno), prosta Barbarina mera i
(to polje, ležeče na levem bregu Trboveljščice, je ozemeljsko vezalo obe skupini polj).
Državnemu (eraričnemu) rudniku je pa višji rudarski urad priznal 42 prostih jamskih mer, združenih v 6 jamskih polj. Ta polja so bila: Franca Karla jamsko polje, Ferdinandov jamski zajem, Ludovikovo jamsko polje, Marije Ana jamsko polje, Štefanovo jamsko polje, Zofijino jamsko polje.
Vodenska premogokopna družba
Obema rudnikoma je bila v veliko korist otvoritev Južne železnice, na kateri se je začel promet leta 1849. Premog je rabila železnica sama, a po njej je odhajal tud; v svet. Oba rudnika sta nekoliko tekmovala med seboj. V splošnem Je bil Maurerjev pred eraričnim. Podjetjem je bil stiskavi lastnik in spreten njegov dolgoletni upravnik Rudolf Eichelter. Eraričnemu rudniku je mnogo škodoval ogenj, ki je leta 1863 obrat skoraj ustavil. Ni mu po-moglo niti to, da se je leta 1862 iz Celja preselil v Trbovlje rudarski urad. Bilo je v skladu z državno gospodarsko politiko, ki je zavladala po porazu v vojni z Napoleonom III. leta 1859, da je država leta 1867 svoj trboveljski rudnik prodala na dražbi. Kupila ga je skupina Ljubljančanov (Krisper, Polaj, Baumgartner. Prašnikar, Pam-mer, bratje Kozlerji), ki so se združili v Vodenski premogo-kopni družbi, imenovani tako po glavnem rovu v dolinskem kotu nad Vodami.
Vodenska premogokopna družba je pogumno zastavila lopato. Da bi bil uspeh dela in prodaje večti, je predlagala Maurer jevemu vodstvu, ^da skupno zgradita rudniško železnico od železniške postaje do Vod. Leta 1870 je že obratovala. Maurerjevo podjetje si je zgradilo separacijo ob Trbovelj-ščic; (pod svojim dnevnim kopom in vhodom v sotesko). Separacija Vodenske družbe je pa bila pred vhodom v Voden-sk« rov ob Limbarskem potočku.
Leta 1872 sta nakopali obe podjetji 782.675,5 metrskih stotov premoga, zaposlenih sta Pa imeli 774 delavcev. Vsako podjetje je imelo svojo Bratovsko skladnico in bolnišnico, a zdrav, nik jima je bil skupen. Delavci so stanovali deloma na svojem in v zasebnih hišah, deloma pa v rudniških stanovanjih. Glavno Maurerjevo naselje je bilo okrog glažute, Vodensko pa na Vodah in na Folaju.
Ustanovitev trboveljske premogokopne družbe
Leta 1873 sta pa oba' rudnika združila svojo pot. Na Dunaju so 30. decembra 1872 ustanovili Trboveljsko premogokopno družbo. Ta je 3. jan. 1873 kupila rudnik Vodenske premogokopno družbe. Dala je zanj 1,250.000 goldinarjev. Nato je
prišel na vrsto Maurerjev rudnik. Kot kupec ni nastopala Trboveljska premogokopna družba, ampak Dunajsko bančno društvo. T0 ga je kupilo za 2 milijona goldinarjev, a družba ga je cd njega prevzela' za 2 in pol milijona goldinarjev.
Sedež družbe je bil na Dunaju. Njen predsednik je bil prvih deset let baron Franc Hopfen, nato pa okrog 25 let dr. Ed-mund pl Mojsisovics, učena glava, podpredsednik Državnega geološkega zavoda in član mnogih učenih družb.
V Trbovljah je prevzel ravnateljstvo rudnika Pongrac Eichelter, bivši upravnik Vodenske družbe, in je z upravo ostal v »graščini«, ki jo je zgradil že montan-erar, medtem ko je njegov brat Rudolf, bivši upravnik Maurerjevega rudnika, postal inšpektor, je pa kanalu umrl.
Prva leta je šlo sijajno. Leta 1876 so že nakopal; 2,838.120 metrskih stotov premoga in imeli zaposlenih 1666 delavcev. Največ premoga so dajali štirje dnevn; kopi. Močno je prednjačil dnevni kop I, ki je bil nad Trboveljščico pod Lakon-co, izčrpan je bil že dnevni kop II (sedanji Žabjek), malo je že dajal dnevni kop III (Gujdo), dnemi kop IV (Neža) pa je bil na drugem mestu.
Družba je zgradila ravnateljevo vilo, štiri velike delavske hiše nasproti centralni rudniški delavnici in novo bolnišnico (kjer je danes ambulanta).
Leta 1877 se je pa začela oglašati kriza, ki je trajala tri leta. Iz krize je povedel rudnik novi ravnatelj Ludovik Hertle. Težišče rudnika je bilo še vedno na dnevnem kopu I, kjer je bil premogovni sloj s premetom mestoma podvojen ali celo potrojen, da je bal debel 40 do 60 metrov. Na njem so dobivali krasen kosovec. V obilni meri so se posluževali množičnega razstreljevanja. Pod dnevnim kopom so na mestu stare zgradili novo separacijo, ki je služila za ves rudnik.
Na prospeh trboveljskega rudnika je ugodno vplivalo, da s* je družba leta 1880 pridobila zagorski in hrastniški rudnik. To se je zgodilo na pobudo francoskega konzorcija, ki si je tega leta kupil veliko večino družbinih delnic, sicer So pa Francozi že leta 1875 posodili družbi prvih 6 milijonov frankov. Pogajanja z družbama, M sta bili lastnici zagorskega in hrastniškega rudnika, je vodil bivši direktor Južne železnice Bratoux.
Terpotitzova doba
Močno se je dvignil trboveljski rudnik, ko je leta 1883 prevzel ravnateljstvo Martin Ter-potitz. Bil je v vodstvu rudnika okrog 20 let, kajti tudi potem, ko sta bila krajšo dobo ravnatelja Ivan Friedl in Robert Drasch, je pripadalo Ter-potitzu nadzorstvo nad rudnikom. V tem času je začel pešati tudi dnevni kop I, ki so ga leta 1892 opustili. Zato so pre-
j nesi; težišče na jamsko pridobivanje premoga. Da še je ta naloga uspešno izvršila in se je pri tem proizvodnja še dvignila, je to zasluga ravnatelja Martina Terpotitza. Bil je na to tudi ponosen. Ko so leta 1895 dosegli proizvodnjo 500.000 ton, so ta uspeh proslavili v rudniški restavraciji. Rudnik je imel tedaj nad 3000 delavcev, ki seveda niso bili pri gostiji
V	Terpotitaovi dobi so zgra-
dili najprej velike rudniške hiše na Posetju, nato Kurjo vas. Njivo in Žabjek. Tedaj so zgradili tudi strojno Opekamo s krožno pečjo.	•
V	dobi tega ravnatelja si je Trboveljska premogokop. družba pridobila še nadaljnje rudnike in s tem povečala učinkovitost podjetniškega prizadevanja. Leta 1885 je kupila dve tretjini in leta 1896 še tretjino rudnika na Ojstrem. V imenu družbe je Terpotitz leta 1885, in sicer 1. julija, prevzel celotno upravo rudnika. Leta 1890 je družba kupila rudnik Brezno-Hudo jamo. Leta 1882 je vzela v najem in leta 1884 kupila rudnik Liboje, vendar je v njem obrat kmalu docela ustavila. Leta 1881 je kupila tudi rudnik Krapanj (Labin) v Istri in leta 1885 Kočevje. Z nakupom je leta 1891 postala lastnica rudnika piri Krapini in leta 1893 rudnika pri Ostrogonu. Pridobitev rudnika v Senovem je pa sledila šele leta 1904.
Začetek modernizacije rudnika
Sredi prvega desetletja XX. stoletja se je pričela prva mehanizacija in" modernizacija rudnika V tem času sta bila ravnatelja Rajmund Tenschert m Avgust Hešnrich. Vodila sta preobrazho rudnika. Pomagala jima je vrsta inženirjev, ki sb nova vprašanja razumeli, a družba jim je dajala sredstva, da so si ogledali modeme naprave drugih velikih rudnikov Toda ipočetnik in pobudnik novih idej je bil vendarle francoski rudarski strokovnjak grof Reneville. Kar se je širokopoteznega napravilo, je bilo vse zasnovano v njegovi glavi
Prvo veliko delo je bila’ rudniška elektrarna ob Trboveli-š&ei (leta 1905). Električna sila je bila prvi pogoj za širokopotezno mehanizacijo in modernizacijo. Drugo delo je bilo v lamah uvedba strojnega zase-kwanja; te stroje sp poganjali s stisnjenim zrakom, ki sta ga >daiala dva kompresorja. Največjega pomena je bila uvedba splavrtega zasipanja odkopnih Praznin v jami, ki je zahtevalo


* ‘
m
pfSliiilftni
*h i. it tsiti
sinil
■ V
wm »sp
L

M t:

Prvi voziček iz Savskega rova leta 1910
izgradnjo mnogoterih naprav: aesalk za črpanje in zbiranje vode, drobilnikov za drobljenje zasipnega materiala, cevi in lijakov za spuščanje zdrobljenega zasipnega materiala v jame s pomočjo vode. Z uvedbo tega zasipanja odkopnih praznin v jami so se Trbovlje na mah uvrstile med najmodernejše rudnike. Mnogoteri strokovnjaki so prihajali, da si ogledajo rudniške zasipalne naprave. Nič manjšega pomena ni bila zgraditev Savskega rova in separacije ob Savi, ki sta pričela obratovati 8. februarja 1910. leta. V jam; so medsebojno z jaški in zveznimi progami povezali tako, da je ves rovni premog prihajal na dan v čiščenje in pranje na separaciji skozi Savsk; rov. K njemu so skozi nadnevni jašek Ul spuščal; tudi premog, kj so ga na Neži nakopali na dnevu, in skozi do-bmski nadnevni jašek premog, ki so ga začeli pridobivati na nov0 odprtem dnevnem kopu na Dobrni. Pr; nov; separaciji ob Savi so zgradili rudniški kolodvor in naprave, s katerimi so lahko polnili vagone in lokomotive na mehanični način. Zaključno delo je bila kalorična erektrama ob Savi, ki je začela obratovati šele v drugem letu I. svetovne vojne (19. marca 1915).
Med prvo svetovno vojno je prišel trboveljski rudnik pod vojaško upravo in disciplino (122. delavska kompanija). Raznovrstni ujetniki (največ Rusi) so prihajali, da pomnožijo število delavcev. Ko je rudniška uprava opazovala njihovo delo, je ugotavljala, da zmorejo mnogo manj od domačih delavcev, a tudi pri teh je zmogljivost padla, ker so opešali zaradi izredno slabe prehrane v prvi svetovni vojni. Vseeno pa je proizvodnja rudnika znašala letno 650.000 ton premoga.
Na tehničnih temeljih, id jih je dobil v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno, je trboveljski rudnik deloval tudi v dobi stare Jugoslavije. To in ono so seveda morali še zboljšati, v še večji meri so izkoriščali električno energijo, v bistvu se je pa izkazalo, da so nove naprave trajnega in temeljnega^ značaja. Vrhovno vod. stvo družbe se je po nastanku Jugoslavije preselilo z Dunaja v Ljubljano, v Trbovljah so pa drug za drugim upravljaH rudnik inženirji: Alojz Kolka, Julij Pauer, Franc Loskot in VitoH Biskupski.
V korist delavcem je dražba po prvi svetovni vojni zgradite: Pauerjevo (Šuštarjevo) kolorri-jd spodnje in zgornje velike hiše na Tereziji, na Posetju, na Folaju, nizke hiše (barake) na HI. etaži in Tereziji in še druge. V dobi stare Jugoslavije je rudnik preživel nekoliko krte, zara<£ katerih je produkcija nekoliko padla, toda glavne žrtve je nosilo delavstvo.
Pota v svet: brodarjenie na Savi, ceste, železnica
(Nadaljevanje in konec)
Cest do početka XIX stoletja v trboveljski pokrajini sploh ni bilo. Vzdolž Trboveijščice je k Savi držala slaba pot. S Savinjsko dolino je bila Trboveljska kotlina sicer povezana, toda pot, ki je iz Gabrskega potekala proti Knezdolu in se je šele potem obrnila proti vzhodu, da se je z Vrha spustila v Savinjsko dolino, je bila prav slaba, pripravna bolj za tovorjenje kakor za vožnjo. Sele leta 1820 so zgradili vozno cesto v Savinjsko dolino, ki so jo leta 1840—1842 pod vodstvom zaslužnega okrajnega komisarja Janeza Lichteneggerja popravili in modernizirali. V tistem času so zgradili tudi cesto preko sedla pri Sv. Urhu v Zagorje. Obojno delo je bilo že v zvezi z nastajajočim rudarjenjem.
Preko Save je v Trbovljah vožnjo oskrbova; kmet Južna, ki je imel svojo domačijo tam, kjer sta zdaj separacija in elektrarna. S to vožnjo je v zvezi tragičen dogodek. Bil je 29. avgust 1744, kumljanska nedelja. Romarji, ki so se vračali s Kuma, so se vozili preko reke. Bil; so dobre volje in so se gugali. Pri Južni je čoln zadel ob skalo in se prevrnil. Utonilo je 15 oseb. Pozneje so govorili, da jih je bilo 50, toda v mrliški knjigi jih je bilo zapisanih samo 15.
Most preko Save je nastal šele leta 1903. Zgradil ga je ljubljanski višji inženir Kirchschla-ger, čigar žena je imela na Lan-tovžu nad Dobovcem velike gozdove. Za uporabo mosta, ki je bij tik pod trboveljsko postajo, je bilo treba plačati mostni-no. f
Potrebna je bila tudi boljša zveza vzdolž kadunje. V ta namen je bila leta 1883 zgrajena cesta v Bobnovj soteski prt
Hrastniku. Ko jo je prevzel okrajni zastop, jo je s pomočjo podaljšal do Trbovelj. Ze prej je dolska občina zgradila cesto skozi Brnico do Hrastnika.
Najtrdneje je pa Trbovlje povezala s svetom Južna železnica. Imela je nalogo, da poveže Dunaj s Trstom, in so jo na severu začeli graditi že leta 1840. Do Celja so dospeli leta 1846. Dne 2. junija je v mesto slavnostno privozil prvi vlak. Do Ljubljane je bila proga skončana leta 1849; prvi vlak je privozil v mesto 16. septembra 1849.
Preden so začeli graditi odsek med Celjem in Ljubljano, so mnogo razmišljal; 0 tem, v kateri smeri naj grade železnico, ali preko Motnika ali vzdolž Savinje in Save. Odločili so se za drugo možnost, ker je bilo treba misliti tudi na zvezo proti Zagrebu.
V	trboveljski, hrastniški in zagorski dolini je postalo vse živo. Prišlo je delat nad 3000 ljudi; največ je bilo Italijanov in Hrvatov, mnogo tudi Cehov ip Nemcev. Na najvažnejših mestih so postavili barake za pisarna, stanovanja in kantine. Za postrežbo je bilo tudi mnogo žensk.
V	pokrajino je prišlo mnogo denarja. Kmetje iz vseh bližnjih naselij so imeli mnogo voženj. Zaslužili so gostilničarji in obrtniki so bili preobloženi z delom. Kdor ni mogel drugače, se je pa udinjal kot delavec. Na Prapret-nem in Pleskem so lomili apnenec, Šibenik je žrtvoval svoje lepe hrastove gozdove, ki so pokrivali njegovo južno stran.
Toda morala in javni red sta trpela. H krstu so prinašali nezakonske otroke, katerih matere so bile često iz dežele krone sv.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Ob 100-letnici občine Trbovlje in 150-letnici trboveljskega rudnika
Pcof. Janko Orožen, Celje:
Delavsko gibanje, stavke
z
re pred prihodom Trboveljske premogokopne družbe se trboveljski delavci .lekolikokrat opazno iz-. ozjb svoje nezadovoljstvo, Do pravih stavk pa je prišlo šele pozneje, ko so delavci bolj in bolj občutili, kako s naraščajočo močjo kapitala raste njihova stiska.
Leta 1877 so se zaradi Pr/~ krajšanja plače zeio vznemirili delavci podjetnika Andreja Gruntarja, ki je za družbo razkrival premog na dnevnih kopih.
Avgusta 1883 je prišlo do večje stavke na Ojstrem, ki pa tedaj še ni pripadala Trboveljski premogokopni družbi, ampak je bil še vedno lastnik Dunajčan Sar ga. Okrog sto delavcev in vodjo stavke so odpustili, šihtnega mojstra Jarolimka pa zaprli. Leta 1884 je bila na Ojstrem druga, manjša stavka. Tedaj so bil; zel0 nemimi tudi trboveljski delavci in Terpotitz je 1885. leta dobil več grozilnih pisem.
Vendar so delavci do julija 1889 še vzdržali. Tedaj je pa iz njih z veliko silo bruhnilo. Šlo jim je v prv; vrsti za zaslužek, ki je bil beden, številke, ki jih ob tej priložnosti navaja »Slovenski narod«, so točne, saj jih najdemo tudi v dodatku k pravilom Brhtovskc skladnice. Prejemal, so na dan: kopač j po 80, vozači, čistilci in dninarji po 70, ženske po 50, mladoletniki po 40 krajcarjev, predstojniki in pazniki pa po 1 goldinar. Od tega so dajali jamski delavci po deset krajcarjev za svetilno olje, 4 odst. plače je šlo v Bratovsko skladnieo in ostanek v konsum za blago in živila, ki So bila cesto stara. Kazni so bile visoke, dosegale so tudi 2 goldinarja. Delavci so dajali svoje prispevke v rudniško blagajno, a podporo iz nje so dobivali samo oženjeni.
Gotovo je, da so bili naši rudarji že pred izbruhom stavke povezan-; z graškim Društvom za pravno zaščito in izobrazbo delavcev, vendar stalne organizacije še niso imeli. Ustno izročilo se gotovo nanaša na ta čas, ko pravi, da so se delavci shajali v gozdu za loško cerkvijo in pri kmetih v Čečah kjer so se dogovarjali med seboj in se posvetovali z odposlane, graškega diuštva.
O sami povezavi jasno govori dejstvo da so se rudar j; v naših revijah dvignili, brž ko so
J!tiHiii(iiit»ti!(iHiii?iiroiHfii!iiiimiiHi!iif(iiiinnimnniiiiimii»!i
Pota v svet: brodarjenje na Savi, ceste, železnica
(Nadaljevanje s 5. strani) Vaclava. Napadi in tatvine so bile na dnevnem redu. V Trbovljah so delavci z železnice zaradi deklet napadli domače fante. Na Hrastnik je prišel politični
začeli stavkat; njihovi tovariši na Zgornjem in Srednjem Štajerskem.
V Zagorju je stavka izbruhnila 22. julija 1889, v Trbovljan 23. in v Hrastniku 25. julija; Ojstrčani so tokrat ostali mirni.
Iz poročila, ki ga je dunajskemu vodstvu poslal ravnatelj Terpotitz, posnemamo, da so v Trbovljah zahtevali, naj se kopačem dvigne plača rta 1,15 goldinarja, delavcem ostalih kategorij pa na sorazmerno višino. T0 je bila temeljna zahteva. Poleg nje so bile še druge, o katerih ravnatelj v svojem poročilu ne govori, ker jih delavci oči vidno niso jasno izrazili:	da se jim da olje za
jamske svetilke brezplačno, da ob nedeljah ne delajo, da lahko svobodno kupujejo v kateri
Mnogo jih je pa ši0 h kmetom, tudi v hribe, kjer so opravljali poletna dela. Orožniki so prihajali k njim in jih pozivali, naj se vrnejo. Vendar jih delavci niso poslušali, ker jih je plašila usoda v Celje odpeljanih tovarišev.
V začetku avgusta je Pa začel odpor slabeti. Delavskim družinam je pošla hrana in so stradale. Nekaj delavcev je šlo na delo. Upravnemu odboru se je zdel trenutek ugoden in je razglasil:	Kdor pride na delo
do K avguste, dobi za 8 do 10 odstotkov povišano plačo, kopač, dobe cel goldinar. Učinek ni izostal, dobra petina delavcev je šla na delo
To je dalo družbi pogum. S pomočjo politične oblasti so za-
Stavko je gotovo vodil stavkovni odbor, vendar nam o njem ni nič znano. Kot agitator se je posebno izkazal Andrej Canžek, ki so ga pio stavki kot invalida upokojili, V Zagorju se je kot voditelj uveljavil Franc Rinaldo, a v vseh treh rudnikih je agitiral Peter Agaton.
Naslednje leto so delavci v smislu sklepa, Id so ga sprejeli na kongresu v Parizu, prvič praznovali 1. maj kot delavski praznik. Oblast in družba sta se bali za revirje, vendar ni bilo nič hudega.
Sicer so se pa delavci po svoji prvi veliki stavki začeli organizirati. V Trbovljah in ostalih revirjih so nastale podružnice Društva za pravno zaščito in izobrazbo delavcev.
čeli metati iz rudniških stano- Svojega delovanja niso povsem vanj delavske družine in izga- skrivale. Leta 1891 so se delavci
Prof. Janko Orožen, Celje:
Od prihoda slovenskih plemen preko stoletij fevdalne ureditve in kmečkega podložništva
Del Ceste 1. junija v Trbovljah lete 1895, kjer so se pred 30 leti dogodili pomembni zgodovinski dogodki
koli trgovini, da imajo tudi ne-oženjen; pravico do podpore iz rudniške blagajne.
Ravnatelj Terpotitz n-; bil docela gluh za delavske zahteve. Saj navaja v svojem poročilu, da delavcev ni omehčala niti obljuba, da se jim poviša plača za 25 odst. Tako bi imeli kopači v Trbovljah 1 goldinar na dati, na Hrastniku in Ojstrem celo neikaj več. Delavci so izjavili, da ne gredo na delo, dokler se popolnoma ne ugodi njihovi zahtevi. Okrajni glavar Wagner je bil v Trbovljah vse dni stavke. Mnogo se je mudil v Trbovljah tudi vodja revirnega rudarskega urada rudarski svetnik inž. Emanuel Riedl. Oba sta delavcem prigovarjala, naj bi šli na delo. Vendar brez uspeha. Terpotitz je pa potem, ko so delavci dobili po-komisar, ki je imel na razpolago 1 višico za 25 odst., poostril svoj
dve četi, ena je bila na Hrastniku, druga pa deloma v Trbovljah in deloma v Zagorju. Zaradi pomanjkljive zdravstvene zaščite so začele razsajati bolezni, mnogo moških in žensk je zbolelo od kolere. V Hrastniku so uredili zanje bolnico, ki jo je vodil rudniški zdravnik kirurg Florijan Puschhauser. V Trbovljah tedaj zdravnika še niso imeli. Dolska in trboveljska mrliška knjiga izpričujeta, da je mnogo bolnikov umrlo.
Delo v skalnem pobočju nad Savo je bilo neizrekljivo težko, saj tedaj še niso poznali cementa in dinamita in imeli še niso modernih strojev. V treh letih so bili gotovi. Zopet je postalo mirneje v dolini.
Za zgraditev trboveljske in hrastniške postaje je bilo malo prostora. Hrastniško postajo so začeli graditi na Klembasovih njivah pred vhodom v tunel. Ko je bilo prizemlje glavnega poslopja že zgotovljeno, so pa delo ustavili in zgradili postajo -tam, kjer stoji še sedaj. Posredovala je Tržaška premogovna družba, lastnica hrastniškega rudnika, ki ji je bil na čelu poznejši minister baron Bruck. Postaja na Klembasovem bi bila preveč od rok. Nova postaja se je leto dni imenovala Bčnica — kakor so takrat še imenovali potok, ki se tu izliva v Savo, nato so jo pa, da bj nosila ime rudnika, prekrstili v Hrastnik.
2e leta 1857 je nova železnica doživela večjo nesrečo. Bil je potres in s pobočij so se valile nanjo težke skale. Leta 1895 jo je
ton; postavil se je na stališče da so delavci s tem, da so začeli stavkati, odpovedali službeno pogodbo in izgubili pravico do štirinajstdnevnega odpovednega roka.
Trboveljski delavci so že prvi dan stavke napravili pohod z Vod proti Trbovljam. Da bi laže korakali, jim je Josip Trinkaus, ki je bil doma z Dvora pri Monokrogu in je bil prej krajšo dobo v Nemčiji, zatrobil v rog. Zato so ga imeli za kolovodjo in zaprli na orožniški stenici. Ker pa so ga rudarji hoteli osvoboditi, je bila žandarmerija vso noč na straži. Trinkausa so kot nedolžnega sicer izpustili, poslali so pa v zapore celjskega okrožnega sodišča 86 rudarjev, ki so jih osumili, da so ga poskušali osvoboditi.
Vodstva rudnikov so kljub stavki hotela razpošiljati premog, kolikor ga je bilo na zalogi. Nekateri nakladalci so hoteli delati, vendar so jih stavkajoči razgnali. V noči med 24. in 25. julijem 90 v revirje prispeli Kuhnovci, v Trbovljah se je nastanil cel bataljon. Ščitili so naprave in nakladalnice premoga, Delavcem, ki so se prej zbirali v velikih skupinah, se sprehajali in pregledovali rudniške objekte, so to zatemnili. Gostilne so zaprli. Vojaki so imeli, po ravnateljevem poročilu. mnogo posla s stražno službo, ravnateljstvo jim' je iz. svojega dajalo tono in pivo. Sicer pa delavci miru niso kalili.
Kljub vsemu termi so bila
država prodala francoski družbi vodstva rudnikov v skrbeh. Po-Južne železnice. Trboveljski ko- žarno stražo so težko sestav-todvor je kmalu postal preozek, ljali. V Trbovljah je na Ter« bilo je sicer malo prostora na žiti začelo goreti, razpolago, vendar so ga v se- Delavce So zaman klicali, naj domdesetih ietih nekoliko razši- nridejo na delo. Nemfcatno zardi. Saj je bila na oni strani po- puščali so revirtr Mnogi so se toka rampa, kj»r so vagone pol- skrivali po hostah kamor so
nili s premogom.
jim žene in otroci nosili hrano, darja.
njati v domovinske občine naj-odpornejše delavce, ki se niso bili sami umaknili. , Pobeglim delavcem so pa izganjali žene in otroke, medtem ko so nje same lovili po hostah in jih izpuščali samo, če so obljubili, da pojdejo na delo, sicer so jih pa odgnali v celjske zapore.
Končno so v Trbovljah napravili neverjetno dejanje. Okrajni glavar je poslal žandar-je, da so pri kmetih in v hostah poiskali delavce in jih povabili v Trbovlje na razgovor. Delavci se niso odzvali. Nato je okrajni glavar poslal po žene in jim naročil, naj možem povedo, da se jim ne bo zgodilo nič hudega, naj le pridejo. Zvijača se je posrečila. Rudarji, ki so se vrnili, njihove žene in tudi otroci so se 8. avgusta zbrali pred »graščino«, da bi slišali, kaj jim bo ravnatelj povedal. Ta jim je prebral obvestilo upravnega sveta, da se jim zvišajo mezde za 12%. Delavci so sicer svoje zahteve nekoliko znižali, vendar so ponudbo 12% smatrali za nezadostno. Zahtevali so tudi, naj se jim vrnejo prispevki, ki so jih vplačali v Bratovsko skladnieo. Bilo je precej burno. Ker se delavci niso hoteli raziti, dokler ne dobe denarja, jih je po glavarjevem naročilu vojska obkolila in poslala v Celje v zapore okrožnega sodišča. Bilo je 320 mož, 56 žena in 20 otrok. Naložili so jih v živinske vagone. Celjani so začudeno gledali sprevod izmučenih ljudi. V zaporih so jih držali tri dni. Tretji dan so se pri predsedniku okrožnega sodišča sešli ravnatelji in upravni svetniki družbe, da se pogovore, kaj z zaprtimi napraviti. Domenili so se, da plača družba delavcem vožnjo v Trbovlje in da dobe 12% poviška, ako se vrnejo na delo. Delavce so zbrali na dvorišču okrožnega sodišča in predsednik jim je povedal, kaj so sklenili. Delavci so se vdali. Z večernim mešanim vlakom so jih je 320 vrnilo v Trbovlje, kjer so šli na delo. Dne 15. avgusta poroča Terpotitz na Dunaj, da so prišli na delo skoraj vsi delavci. Zapiranje in odganjanje je prenehalo.
Nekaj trboveljskih rudarjev so obdržali v zaporu. Proti štiridesetim so pri okrožnem sodišču uvedli kazenski postopek, izmed njih so jih 6 oprostili, 25 so jih obsodili na tri in 8 na osem dni, 5 na en teden in 2 na dva tedna zapora.'
Okrajni glavar si Je dovolil /. delavci neokusno šalo. Dne 17. in 18. avgusta so morali skupaj z vojaki proslavili cesarjev rojstni dan. Delavski odposlanci so tudi morali okrajnemu glavarju izraziti zvestobo do vla-
že shajali v Plavšakovi' (Korenovi) gostilni v Trbovljah, včasih pa tudi pri Mevšlu na Lokah. Tajnik organizacije je bil Jožef Hafner, ki mu je ravnatelj odpovedal službo. Vneto mu je pomagal Franc Podlunšek. Iz Gradca sta prihajala med delavce Ehrlich in Resel, iz Ljubljane pa navadno Zadnik. Leta 1891 je štela trboveljska podružnica 1621 članov. Delavci so se pripravljali na novo borbo.
Po nekaterih manjših spopadih se je prava borba začela z rudarskim kongresom, ki je bil v Gradcu 25. decembra 1891. Na njem so se dogovorili glede zahtev, ki so jih nato predložili vsem podjetjem. A 1. januarja naj bi bili v vseh revirjih shodi, na katerih bi oznanili odgovore podjetij in sklepali o stavki. Oblast je shode prepovedala In stavka je bila neizbežna. Izbruhnila je v noči med 1. in 2. januarjem in je poleg srednje-štajerskih zajela tudi naše revirje.
Stavka je zavzela zelo ostro obliko. Družba in politična oblast, sta jo na vsak način hoteli streti in s strogostjo vzeti delavcem voljo do nadaljnjih stavk. V Trbovljah je borbo proti delavcem vodil ravnatelj Terpotitz, a ob strani mu je stal okrajni glavar Wagner. Kakor leta 1889, so tudi tokrat iz Ljubljane poslali v revirje gornje-štajerske Kuhnovce.
Ker je bilo sredi zime, bi bila družba lahko prišla v težak položaj. Vendar je bila dobro pripravljena in se je znašla. Na Ojstrem in Hrastniku je grozil ogenj. Požarne straže so v prvih dneh stavke sestavljali pazniki.
(Dalje prihodnjič)
Dobo preseljevanja narodov je okrog leta 600 zaključil prihod slovanskih plemen, iz katerih se je v novem veku razvil narod Slovencev.
Slovenci so se oh prihodu v novo domovino po kratkem iskanju, tavanju in prilagojeva-nju k novim razmeram takoj stalno naselili. Tudi po stalni naselitvi so še živeli v okviru prirodnih rodovnih ali zadružnih organizacij. Člane rodu ali zadruge je vezalo skupno krvno poreklo, imeli so isti dom in skupno posest. Rodovi so se razraščali v bratstva in bratstva v plemena. Rodovom, bratstvom in plemenom so bili na čelu starešine. Starešine plemen so se imenovali župani. Ozemlje, na katerem je bivalo pleme, se je imenovalo župa. V župi je bilo utrjeno gradišče, kjer je prebival župan in kamor so starešine prihajali m posvetovanje.
Glede na prirodni značaj pokrajine lahko sklepamo, da sta trboveljska in hrastniška kotlina pripadali isti župi Tudi poznejša trboveljska župnija je obsegala obe kotlini. Kje naj bi bilo središče domnevne žu-pe, tega ni mogoče reči. Na tem ozemlju so tri značilne vznetosti, ki se imenujejo »Gradišče«:	nad trboveljskimi Lo-
kami, med Pleskim in Logom, nad Bobnom v Čečah. Dolsko oodročje je morda pripadalo župi. ki je utegnila imeti svoje središče ob Savinji, saj je tudi noznrie pripadalo veliki laški žurmiji.
Toda novo življenje z večjo 'talnostjo. rastočo posestno neenakostjo in rastočim krvnim mešanjem je polagoma spreminjalo to prirodno družbeno organizacijo; vezi, ki so izvirale iz sorodnosti, so izpodrivale vezi. ki jih je rodilo življenje na istem ozemlju.
Ta proces je razkrajal tudi nosest. izgubljala je svoj zadružni in si pridobivala privatni značaj. Le gozdovi in pašniki so ostajali skupna last.
Prirodne ovire so gotovo onemogočale tesnejše stike med posameznimi plemeni. Sele polagoma so ti stiki postajali globlji. V Posavinju in Posavju je na ta način v drug: polovici Vili. stoletja nastala neka politična skupnost, ki ji je verjetno bil na čelu knez Vojno-mir. Tega kneza lahko štejemo za vodilnega župana plemen, ki so se združili v isti politični skupnosti
Nekoliko luči na davno dobo naseljevanja mečejo krajevna imena.
Najznačilnejše je ime zaselka Limbarje, ki je postal žrtev rudarskega dela. Iz XIII. stoletja imamo navedbo, ki izpričuje, da se je še tedaj imenoval Ljubomirje. Svoje ime je oči-vidno dobil po nekem Ljubomirju, ustanovniku in starešini zadruge, iz katere se je zaselek razvil. Ime Ljubomirje so kasneje skrajšali v Limbarje. Sele nemška rudniška gospoda je kraju dala ime »Lim-berg« — v času, ko ga je pometla s svete. Jasno je, da se moramo povrniti k slovenski obliki, če že ne k Ljubomirju, pa vsaj k Limbarju.
Ime Trbovelj, glavnega naselja vse pokrajine, izvajamo iz glagola — trebiti (gozd izsekati, izruvati). Malo verjetna je razlaga iz oblikovno podobnega staroslovenskega glagola — tre-
Prvi socialistični občinski odborniki v Trbovljah leta 1907. — Od leve proti desni: Franc Boj de, Karel Kastelic, Martin Žagar, Ludovik Kolenc. Podpečan. Hrastnik. Florijan Majdič, Kuhar. Hrastnik, Karel Malovrh, Hrastnik, Ignac Siter In Dominik Kokalj, Trbovlje
biti (bogovom žrtvovati). Ta razlaga temelji na Davorinu Trstenjaku in jo je v svojo župnijsko kroniko sprejel tud: župnik Hašnik Ako bi bila resnična, bi bil dan dokaz, da segajo Trbovlje v pogansko, predkrščansko dobo. O tem seveda tudi brez tega dokaza ne moremo dvomiti.
Na podoben postanek kaže ime Rovte, ki označuje majhen zaselek v trboveljskem dolinskem kotu. Vendar je zaselek nastal pozneje, ko se je že pojavil nemški vpliv, kajti ime Rovte je nastalo iz glagola — rovtati, M je nemška izposojenka in pomeni — gozd trebiti.
Razna krajevna imena spominjajo na vrsto dreves, ki jih je bilo treba trebiti, ko je naselje nastajalo in ki so rasla okrog njega:	Gabrsko, Jelš j c,
Jesenova ravan, Dobrna, Dobovci. Na praprot spominja Prapretno, na šibje Šibenik (okrog cerkve v Dragi — od Bobna do Prapretnega), na travnati gaj Loke, na gozdnati log Log, na vinsko trto Svine.
Mnoga naselbinska imena spominjajo na krajevne značilnosti, ki so veljale v času, ko je naselje nastalo, in deloma veljajo še danes. Planinska vas, ki se je do XIX. stoletja imenovala kratko Planina, je pod Planino (Partizanskim Vrhom), ki so jo začeli označevati Sveto Planino, ko so v srednjem veku zgradili na njej cerkev. Klek in Kovk spominjata na brdo-vito lego, Ojstro na ostro sedlo pod Ostenikom, Skalovac (iz Skrlovae) na skrlovit svet, Ravne na ravnino. Vode na obilje vode, Studence na obilje studencev, Potok na potok, Ple-sko na jezerce ali močvirje, La-konca na lakoneo (lačno) posodo, s katero vlivajo pijačo v sod.
Zanimivi eo primeri, ko izvira ime naselja hi eno izmed domačij v njem iz iste osnove: Rovte — Rovtar, Zadobje — Zadobovšek, Gabrsko — Gabršek, Podmejo — Fodmenik, Svine — Svinšek, Za Ostenikom — Zaostenikar (Ostenik — Osten-šek), Potok — Potokar, Goveji Potok — Govejšek, Ojstro — Ojstršek, Razpotje — Razpotnik, Ret je — Retenjšek, Log — Logar. Smisel je jasen: domačijo lahko v splošnem štejemo kot začetek naselja, absolutno sicer ne, ker vemo, da so pozneje prehajala imena z domačije na domačijo.
Saj je v pokrajini še danes nekaj samotnih domačij oču-valo dvojno ime, krajevno in domače:	Vrh — Vrhar, Pekel
— Peklar. Prvotno je v takih primerih gotovo prevladovala krajevna označba.
Le malo je imen, ki jih ne moremo popolnoma pojasniti. Ime Retje morda ne Izvira iz Vretja, saj topel studenec, ki se je nanj te razlaga opirala, prvotno sploh ni bil v Retju, ampak nasproti Bregarju (poznejši cementarni) na kranjski strani Trboveljšfice. Pri tem imenu, kakor tudi pri imenu Čeče moramo misliti na kako rodbinsko (aili hišno) ime, ki se je v tolikšni meri spremenilo, da njegove prvotne oblike ne moremo več spoznati.
Ko je prišla trboveljska pokrajina pod frankovsko-nemško oblast (okrog 800), je bila naselitvena podoba verjetno že skoraj zaključena, tudi zadruge so že izginjale. Vendar tudi gospodarji izpočetka niso kaj prida izpreminjali, bili so še tudi redki. Močneje so začeli posegati v naše domače kmečko življenje šele potem, ko so P° zmagi nad Madžari v naših krajih utrdili svojo oblast.
Po odločilni zmagi na Laškem polju je prišla tudi trboveljska pokrajina k Veliki Karantaniji. Ko po je kmalu nato ob Savinji in Savi nastala Savinjska marka, je zajela tudi trbovek-sko pokrajino. Vendar je bila Savinjska marka kratkotrajna Razpadla je, Ito je lete 103'; umri nasilne smrti njen mejn’ grof Viljem IT, Njegova vdova grofica Hema SriŠko-Breška i*' velikansko posest razdelilo v tri dele: severni del je nr'nadel krški (sedenji celovški) škofiji, srednji de! (Savinjsko A"' Hno) so dobffi koroški grof"' Vovbrrid, Hemini sorodniki 1 predniki pozoejSfti Celjskih tov, Južni dri eo pa prevzeli AskvhriH, ki s0 bili nrav tako v (trrrodn z grofico Hemo
(ItecMjeuanie slodif
Gospodarski in komunalni razvoj mestne občine Trbovlje po letu 1945
Ob pomembnem jubileju 100-letnice obstoja trboveljske občine, katero slavimo v dneh od 30- maja do 6. junija 1954, bomo praznovali letos še dve drugi važni obletnici: 30-letni-co dneva, ko je bila 1. junija 1924. leta v revolucionarnih Trbovljah razbita Orjuna, in 150-letnico obratovanja trboveljskega rudnika.
Vsa ta dolga leta je preteklo mnogo znoja in krvi za svobodo in delavske pravice, katerih prve sadove danes že uživamo in ki je zanje darovalo svoja dragocena žvljenja mnogo naših najboljših ljudi.
Interes kapitalističnega družbenega reda ni bil, da bi se Trbovlje gospodarsko, komunalno in kulturno razvijale in dvigale, ker je bil delavski razred kapitalističnim oblastnikom trn v peti; njih cilj je bil le, da iz Trbovelj izvlečejo čim več pretita za svoje lastne žepe. Pa tudi vsa protiljudska oblast v stari Jugoslaviji je delala na to, da bi delovni ljudje ostali čim bolj neizobraženi ter gospodarsko absolutno odvisni od takrat vladajočega razreda.
Po zmagovito končani ljudski revoluciji so stale pred našimi narodi in ljudsko oblastjo težke gospodarske naloge. Štiriletna vojna je do kraja izčrpala našo deželo. Uničena so bila industrija in komunikacije, požgani in v vojni uničeni domovi ter prazna in izropana skladišča. Znašli smo se tako rekoč praznih rok pred vsemi temi nalogami. Naši ljudje se pa teh težav niso ustrašili; krepko so zavihali rokave, zavedajoč se, da lahko samo s skupnim delam premagamo vse težave.
Takšno nezavidljivo stanje je bilo tudi v naši trboveljski dolini. Z vsemi temi težavami se je pa spoprijela še takrat mlada, v gradnji gospodarstva še neizkušena naša ljudska oblast. Naloge niso bile lahke, vendar pa kljub temu lahko vidimo, da jih navzlic raznim pomanjkljivostim danes uspešno rešuje-rho, kar lahko vsak pošten človek prizna. Trbovlje eo v teh kratkih letih dobile popolnoma novo sliko.
Hotel bi dati bežen pregled razvoja Trbovelj od leta 1945 do danes.
Industrija
Z rahlim upadanjem zalog premoga v trboveljskem rudniku se je že kmalu po letu 1945 pričelo razmišljati o ustanovitvi nove, nadomestne industrije. 2e leta 1946 smo pričeli 6 pripravami Za izgradnjo Tovarne rudarskih strojev. Osnova je bil strokovni kader bivših »Osrednjih delavnic« rudnika Trbovlje. Ob zanimanju in pomoči republiških gospodarskih organov je prvotno zamišljena gradnja leta 1951 dobila širšo gradbeno osnovo, po kateri se danes uspešno gradi nova modema tovarna — Strojna tovarna v Trbovljah. Vzporedno z gradnjo te tovarne se v njej že danes izdeluje vrsta rudarskih strojev in naprav, ki jih to podjetje pošilja vsem rudnikom in še drugi industriji v državi. 2e same številke o zapo-slitvi delavstva povedo, kako uspešno se razvija proizvodnja v novi tovarni. Leta 1949 je STT Zaposlovala 461 delavcev, decembra 1953 že 637 — po družbenem planu za letošnje leto Pa predvideva Strojna tovarna V_ Trbovljah 890 vseh zaposle-J?'h delavcev in uslužbencev. Tik pred vojno je delalo v teh delavnicah okrog 200 ljudi.
I* nekdanjih »Osrednjih delavnic« trboveljskega rudnika Pa sta se v zadnjih letih osa-^evojila še dva kolektiva, t. j. t-vl n° strojno mizarstvo v Trbovljah in podjetje »Meha-'ka«. Strojno mizarstvo je ob ^°Ji ustanovitvi prevzelo v sestav še obstoječe mestno mizarstvo ter je njegov kolek-tv stel ob ustanovitvi 59 de-'"cev, vajencev in uslužben-danes pa je v tem podjetju kni ,	Prav tako je
“frtiv »Mehanike« ob usta-štei samostojnega podjetja ji,- * klanov, dangg ^ Mpoln
času
,luje ie 54 delavcev, vajencev
v uslužbencev »Mehanika« Je svojega razvoja zapo-
*eiiiJ*eccjSnJe število mladih delovnih moči. kar Je ebno pozitiven moment gle-
težave z zaposlitvijo duip ,V Trbovljah, kjer prevla-kf terja fizič-kbn ”pko del<>vno rilo. Z vell-ukr«(I<!?1ITICvan,0Tin in Pomočjo ve]<k'n,h 1° mestnih oblasti ter požrtvovalnostjo delovnih tivov in upravnikov oben
mladih podjetij si je delovno osebje zgradilo svoje lastne delavnice, zlasti še v »Mehaniki«, kj bi z dograditvijo novih delovnih prostorov lahko zaposlila precejšnje število novih ljudi. Obe ustanovljeni podjetji se z vrsto svojih izdelkov že kar uspešno uveljavljata na jugoslovanskem trgu.
Uspešno sta nadalje pozidali in uredili svoje delovne in poslovne prostore Podjetje za zbiranje starega materiala »Odpad« in podjetje za zbiranje kož »Koteks« v Globušaku. Podjetje »Meso« je tudi že povečalo in uredilo svoje poslovne prostore za predelavo mesa na Trgu Svobode v Trbovljah.
Avtopark
V letu 1951-52 so zgradili v Gaberskem garaže z delavnicami za Avtoprevozniško podjetje v Trbovljah. Leta 1952 je to podjetje prevzelo od bivšega podjetja »SAP« osebni prevoz potnikov v Trbovljah. Podjetje ima pa izrabljena vozila ter bo treba nujno misliti na nakup novih osebnih avtobusov ter tovornih avtomobilov.
Ko govorimo o trboveljski in-dustijski dejavnosti, ne smemo pozabiti, da je imela trboveljska industrija velike in težke naloge do naše skupnosti, ki jih je častno izvršila spričo velikih planskih vsedržavnih in zasebnih potreb, kjer se pa rudnik in cementarna nista mogla v zadostni meri obnavljati, kar bo treba nujno dohiteti in nadomestita čimprej.
Obrt
Kljub precejšnjemu napredku se naša socialistična obrt še ni povzpela na tisto raven, ki ji gre v socialistični družbi. Tu bo moral ljudski odbor mestne občine še mnog0 razmišljati in nuditi materialno pomoč že obstajajočim obrtnim delavnicam, nadalje za ustanavljanje takih obrti. M jih v Trbovljah še ni, ali so pa v monopolističnem položaju.
Trgovina
S prehodom trgovine v družbeno upravljanje se 1e trgovska mreža že večkrat reorganizirala. Iščemo še vedno boljše organizacijske oblike za njeno uspešnejše poslovanje. Velika hiba je še vedno v premajhnem strokovnem kadru ter v pojavljanju primanjkljajev v posameznih trgovskih obratih, kar povzroča precejšnje nezaupanje potrošnikov v te ustanove. Z
valstva, tako da ne bo imelo potrebe, da se vozi po razno blago v oddaljena večja mesta, kar mu podražuje nakupe.
Kmetijstvo
Po osvoboditvi je ljudska oblast nudila konkretno pomoč kmetijstvu. V vsaki kmečki hiši je zasvetila električna luč, določene vasi imajo že industrijski tok za pogon mlatilnic, slamoreznic, cirkulark in mlinov. Elektriko smo napeljali na Partizanski vrh, Čebine, Praproče, Dobovec, Čeče ter ostale sosedne vasi. Prebivalci teh naselij eo MH seveda sami zelo zainteresirani na stvari ter so napravili pri elektrifikaciji vasi lepo število prostovoljnih delovnih ur ter tudi materialno prispevali za gospodarski razvoj svoje vasi.
Za izboljšanje živinoreje Je ljudski odbor nakupil 25 plemenskih telic in krav, ki jih je potem prodal kmetom po nižjih zmogljivih cenah, k čemer je skuonost prispevala v letu 1953 300.000 din. V teku jo akcija za izboljšanje in gradnjo novih gnojnih jam na kmetijskih posestvih. Poleg tega država omogoča v obliki regresov čim cenejši nakup umetnih gnojil in raznih poljedelskih strojev. Kupna moč našega kmeta se je po vojni dvignila, tako da tudi v tej najzaostalej-ši veji našega gospodarstva lahko ugotovimo precejšen na-nredek, ki se bo moral kmalu kazati v večji ponudbi kmetijskih pridelkov industrijskim krajem ter v njihovi pocenitvi.
Komunalna dejavnost
V komunalnem pogledu so dobile Trbovlje z gradnjo nove glavne ceste (1900 m dolžine) popolnoma nov izgled. To je bila dolgoletna želja vseh Trboveljčanov. Poleg tega smo uredili ob tej cesti in drugod vrsto nevih manjših nasadov in zelenih pasov. Iz središča kraja je izginilo precej nepotrebne navlake, raznih na pol podrtih barak in plotov. Rudnik je prispeval velik delež za rešitev vodovoda z zajetjem pitne vode v svojem zveznem rovu Trbovlje-Zagorje z napravo 4 rezervoarjev in vgraditvijo potrebnih črpalk ter polaganjem novih vodovodnih cevi od tega rova (od nakladalne rampe na postaji do Limberka), s čimer smo stanje vodovoda v Trbovljah dosti izboljšali. Občina je položila nadalje nove vodovodne cevi (večjih dimenzij) od rezervoarja na Kleku do rezervoarja nad Globuša-
'.......
Zaključna dela na cesti pred Trgom revolucije
zadnjo reorganizacijo trgovske mreže v Trbovljah s 1. januarjem 1954 se je njen položaj v Trbovljah nekoliko izboljšal, kar dokazuje dvig prometa za povprečno 10 milijonov mesečno ob nepovečanih obratnih stroških
Gostinstvo
Pred vojno je bilo v Trbovljah 83 gostinskih obratov. Glede na izdano uredbo o gostinstvu, ki prepoveduje privatni zakup ali privatna gostišča v naseljenih krajih, je po zadnji reorganizaciji v Trbovljah trenutno 41 gostinskih obratov
S sedanjim stanjem našega gostinstva nikakor ne moremo biti zadovoljni zaradi slabih lokalov, nezadovoljive postrežbe in slabo kvalificiranega kadra v tej stroki. Kliub temu zaznamujemo precejšen napredek, k čemur so v veliki meri pripomogli gostinski obrati raznih družbenih organizacij z novimi. bolj sodobnimi prostori, boljšo postrežbo in zmernejšimi cenami.
Spričo okoliščine da so Trbovlje sedež okraja ter nekakšno zasavsko gospodarsko trgovsko in kulturno središče, bo morala bit; skrb trgovskega aparata, da s solidno postrežbo in dobro izbiro blaga pritegne čim več okrajnega prebi-
kom, kar preprečuje, da odvečna voda ne odteka iz rezervoarja neizkoriščena. Kljub temu pa vprašanje pitne vode v Trbovljah še vedno ni zadovoljivo rešeno. Treba bo še dosti truda in finančnih sredstev za ureditev tega važnega vprašanja. Pa tudi prebivalci se bodo morali navaditi na gospodarsko izkoriščanje vode. P0 sedanjih ugotovitvah se smotrno uporabi iz naših vodovodov le 50 odstotkov vse razpoložljive vode.
Leta 1953 se je občina lotila ureditve cestne električne razsvetljave! to delo bo letošnje leto 6končano.
Poleg gradnje nove ceste se v zadnjih letih zadovoljivo vzdržujejo ostale ceste in vaški kolovozi, ki so bili dokaj zanemarjeni. Pripravlja se izgradnja ceste na Klek z odcepitvijo od glavne ceste pri zgradbi LOMO Trbovlje preko loškega hriba do Doma »Tončke Čečeve«.
V komunalni ureditvi Trbovelj čakajo ljudski odbor še težke naloge: regulacija Trbo-vcljšfice, ureditev kanalizacije, dokončna ureditev vodovoda, izgradnja novega pokopališča (lega dosedanjega pokopališča glede na urbanistično ureditev kraja ne ustreza in tudi nima možnost! za razširitev. Je pa že sedaj prenapolnjeno).
Pravtako se postavlja izgradnja novega kopališča. Trbovlje s skoro 17.000 prebivalci nima niti enega primernega kraja za kopanje, kar je zlasti važno, da naša mladina pod dosedanjimi pogoji nima priložnosti, da bi se naučila plavanja! Poleg teh glavnih komunalnih problemov je še nešteto manjših potreb v naših naselbinah, kjer žive naši delovni ljudje. Tu v veliki meri ni zadoščeno niti najosnovnejšim komunalnim potrebam; neurejena perišča (ali jih pa sploh ni), kanalizacija je v neurejenem stanju, razna navlaka, ki je je še vedno preveč, kar lahko povzroči vsak trenutek razne epidemične bolezni,
V	Trbovljah smo po vojni zgradili 72 hiš s 311 družinskimi in 70 samskimi stanovanji poleg 84 privatnih hišic s 120 družinskimi stanovanji — v gradnji je pa 10 hiš, kar seveda še ne rešuje tega težkega družbenega problema. Glede na slabo zidan in star stanovanjski fond bo na nas vseh še dolgo ležala skrb, kako omiliti in izboljšati stanovanjsko stisko, ki tare ne samo Trbovlje, marveč tudi vsa večja mesta in kraje.
V	Trbovljah smo po vojni zgradili še vrsto drugih upravnih, ^ kulturnih in fizkultumih objektov; upravno poslopje današnje mestne občine in Partijski dom sta bila zgrajena s pomočjo komunistov in ostalih: zaradi bombardiranja je bila nadalje porušena osnovna šola in sedanji Dom »Svobode« v Zgornjih Trbovljah, katera 6ta sedaj temeljito po- ' pravi j ena. Leta 1953 smo pričeli z adaptacijo osnovne šole na Vodah; tudi ta šola bo še letos, ^dobila kultumejše Hce. Kolektiv cementarne je zgradil moderno stavbo ter jo uredil z vsem potrebnim za kulturno izživljanje prebivalstva Spodnjih Trbovelj. V centra Trbovelj se gradi nov Delavski dom, v katerem se bodo idejno in kulturno izobraževali naši delovni ljudje. Prosvetno društvo na Kleku gradi »Dom Tončke Čečeve«. Po številnih ovirah Je prišlo do svojih prostorov TVD »Partizan«, ki je preuredilo svoj Telovadni dom
TONE SELIŠKAR:
(Iz zbirke »Trbovlje«, 1923)
Žafija
vas
1 Po polžki strmini blatnega griča so se napotile bajte proti oblakom.
Bajte — zidane škatle — so s e napotile na dolgo pot, druga za drugo, druga ob drugi.
Ko sem jih prvikrat videl, sem jih začudeno vprašal: »Kom
pa v takj vročini?«
Takrat sta se vrsti komaj vidno zganili in se za pol misli v višino premaknili.
Od tistega časa jih vidi vedno moje srce:
Rjave, od trpljenja okrušene, s krvjo poškropljene bogve kolikih mater, ki v njih nove matere rode.
Sive, razpokane od kletev, ki so razparale stene kakor ognjena strela hrastovo kozo.
Mračne od bolnih misli, trepetajočih v preklanih dušah, ki se strahotno lomijo v dneh sovraštva in ponižanja.
Vlažne od solz, ki visi pod stropom kakor vodne kapljice v podzemeljski jami.
Trepetajoče od krikov otrok, kadar jim kletve njih spočetnic predirajo ozke prsi.
Potlačene od saj, ki leže nad n j im j kakor vesoljni greh.
Vse tike gredo na hrib.
— Hrib pa je visok nad njimi z gozdom postlan,
kjer žvižgajo kosi in pojo ščfnkavčkl sončno pesem.
S trdovratno vztrajnostjo, druga na drugo naslonjene, se poganjajo vsakih sto let za pol misli — o kako daleč je še ičinkavec, kako daleč je še sončna pesem!
Vprašal sem prijatelja, ki je v meni: »Ali je mogoče...?« Prijatelj je nagubančil čelo In mi jezljivo odgovoril:
»AH je bilo mogoče, da je voda ustvarila zagrinjala, v Postojnski jarrdl«

in letno telovadišče kjer se danes naša mladina lahko fiz-kulturno izživlja. ŠD »Rudar« si je postavilo svoj Športni dom, lansko leto pa še moderno dvostezno kegljišče. Svoje društvene prostore in igrišča si uspešno urejata ŠD »Svoboda« in ŠD »Dobrna*. DPD »Svobo-da-Dobma« si z velikim trudom in voljo ureja svoje društvene prostore.
Planinski dom na Mrzlici je bil med vojno požgan. Planinsko društvo Trbovlje je v kratkem, času uspelo dograditi nov provizoričen planinski dom. Uspešno g*adl planinsko postojanko na Kumu PD »Kum«. Na Partizanskem vrhu je sindikalna podružnica rudarjev s pomočjo rudnika postavila lep Počitniški dom rudarjev, ker je bilo prejšnje poslopje začasa vojne porušeno.
Na pobudo MK ŽK je MO ZB postavil dva lepa spomenika. Prvi je posvečen žrtvam Orjune ter stoji v Ulici 1. junija. Drugi spomenik stoji veličastno na trgu revolucije (simbolizira vso težko revolucionarno pot in zmago trboveljskega proletariata). Poleg teh dveh spomenikov so množične organizacije odkrile vrsto spominskih plošč posvečenim padlim za svobodo, ki naj nam bodo vedno v vzpodbudo v naši nadaljnji socialistični graditvi ter čuvanju pridobitev ljudske revolucije.
S prednjim sem hotel prika-Mtl, da so Trbovlje kljub velikim težavam in raznim manjšim »spodrsljajem« po osvoboditvi zelo napredovale, kar vedo povedati najbolj ljudje, ki Prihajajo v Trbovlje danes in so naš kraj poznali že pred vojno. Ce bi hotel nakazovati še ostale pridobitve, ki jih je izvojeval naš delovnj človek, hi to presegalo okvir tega sestavka, vendar vedo vse to naši delovni ljudje sami. V naših družinah Je odpadla velika skrb, kaj bo jutri, če ne ,bo več dela.
Pred nami so še velike naloge, ki pa se Jih ne bomo ustrašili. S krepko, neupogljivo voljo in velikim zalaganjem pri delu bomo in moramo zgraditi lepšo bodočnost nam in našim otrokom. Zavedajmo se, da samo delo in povečana storilnost ustvarjata nove dobrine, kj jih bodo naši socialistični ljudio znali porazdeliti tako, da bodo sadu tega truda deležni vsi.
Iz mišljenja naših ljudi odstranjujmo razne socializmu tujo nazore ter krepimo socialistično zavest, da smo vsi sku-
Vred upri zoritvijo Canftarjevifi „Hlapcev* v Trftovliafi
Letos poteka 36-letnica smrti našega velikega pisatelja Ivana Cankarja, borca za lepo slovensko besedo, ki se je z jedkim sarkazmom boril proti zagovor, nikom ilirizma in drugih, ki so hoteli utopiti slovenski jezik v mešanico slovanskih jezikov bi ustvariti enoten, južnoslovanski jezik. Tudi Cankar se je, prav tako kot pred njim Levstik in Bleiv/eis, zavedal, da more edinole beseda, napisana v domačem, torej slovenskem jeziku, vzbujati in ohranjevati v preprostem slovenskem človeku narodno zavest in da je slehernega, zlasti pa malega naroda edina zaščitnlca močna kultura, ki pa more vzcvetett le, če jo gojimo v narodnem jeziku. To svoje načelo je Cankar Izpovedoval z vsem svojim pisateljskim, še posebej pa dramatskim delom. Ponovno se je razgovoril v svojih delih o Slevah in revah, ki se mečejo po tleh ter ponujajo in prodajajo svoj materni jezk. Očital jim je, da slovenstvo rešujejo s tem, da ga Izdajajo. Imenoval jih je hlapce, mešetarje, korltarfe ln proll-tarfe, ki ne verjamejo ne vase in ne v svoj narod.
Hlapci I — Da, tak naslov nosi ena Izmed Cankarjevih socialnth dram, ki bo uprizorjena v okviru proslav 100-letnice mestne občine Trbovlje. Prav letos poteka 45 let, odkar je Cankar napisal to dramo, ki je v klerikalnem taboru Izzvala nepopisen gnev in odpor. Kako v živo je zadel Cankar s to svojo dramo, vidimo že Iz tega. da ni bil tedaj nihče z njeno tendenco zadovoljen, ne •liberalni« hlapcl-učiteljl ne njihovi klerikalni gospodarji, kakor je pisal tržaški kulturni vestnik »Njiva* leta 1919 ob prvi uprizoritvi tega odrskega dela.
Da bo to delo uprizorjeno v Trbovljah ob njihovih zgodovinskih obletnicah, ni naključje. Ob vseh slovesnejših priložnostih uvrščajo v program Cankarjeva dela In to ne samo zaradi njihove kvalltetnostl, marveč da prikažemo današnjemu rodu dobo, v kateri je skoraj ves slovenski narod klonil pred oblastniki Cankarjeve dobe, sam Ca n-kar pa je neomajno Izpovedoval svoje prepričanje in zaupanje v čase, ki bo v njih slovenski narod odločal sam o sebi In svoji prihodnosti. Spomn‘mo se samo
paj velika družina, katere vsak član ima svoje dolžnosti in pravice. S takim gledanjem bo tudi delavsko samoupravljanje prihajalo vedno bolj do izraza in veljave.
Sami smo gospodarji, zato je potrebno znati, da bomo zmožni obvladali vse velikanske naloge, katere se dnevno v vsej
svoji objektivni nujnosti stavljajo pred nas.
Cankarjevih besed, zapisanih v njegovi »Beti krizantemi« : Življenje se drami v nižavah, ki so spale. Odpirajo se oči, iščejo luči, roke se iztegajo, tičejo ciljev. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji1 lz te črne naplavine bo vzklila bajna rast /« — ln vzklila je I
Jermanove preroške besede: »Narod si bo pisal sodbo sam, ne frak mu je ne bo ne talar*, so postale po osvoboditvi stvarnost in današnji slovenski, pa tudi drugi jugoslovanski narodi ne poznajo več hlapcev v Cankarjevem smislu, ki bi bil prav gotovo, če bi še živel, vesel novega slovenskega rodu, oplajajočega se ob čisti slovenski besedi, k: jo je s tolikšno vnemo In trdovratnostjo zagovarjal, trdno verujoč v čase, ko bo »iz črne naplavine vzklila bujna rast*.	-a.
POTUJOČI KINO LP OKRAJA TRBOVLJE
bo imel na sporedu od 5. do 8. junija 1954 francoski film »Panika«. Predvajal se bo v soboto. 5. junija, ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo, 6. junija, ob 10. url na Dobovcu, ob pol 15. uri na Trojanah. ob 17. uri v Cemfieniku. ob 20. nri pa v Kotredein; v ponedeljek, 7. junija, ob 18. url na Izlakah, ob 20. uri pa v M lin šah; v torek, 8. junija, ob 19. uri v Čečah.
Razpis
Uprava Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne v Trbovljah, Šušterjeva ulica 85 (na Volbenku), razpisuje vpis v I. razred po posameznih strokah, In sicer: za strojne ključavničarje, strugarje in modelske mizarje, skopaj 45 učencev.
Pogoji za sprejem so: trije razredi gimnazije ali osem razredov osnovne šole z opravljenim sprejemnim izpitom. Kandidati naj vložijo kolkovane prošnje na upravo šole zaključno do 31. avgusta 1954. Priloie naj zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o premoženjskem stanju.
Kandidati za navedene stroke morajo biti duševno In telesno zdravi, stari najmanj 14 in največ 17 let ter morajo imeti veselje do omenjenih poklicev.
Sprejemni izpiti iz slovenščine In matematike bodo 2. septembra t. 1. ob 8. nri zjutraj na upravi šole. Po sprejemnih izpitih bodo učenci zdravniško pregledani.
Glede na to, da šola nima Doma učencev (internata), pridejo v poštev samo reflektanti iz bližnje okolice. Prednost imajo dvostranske in enostranske partizanske sirote ter sirote
po- j fašističnega terorja
Uprava šole
Inž. Ciglt Koloman, Lendava:
Nafta v Lendavi in bdi rudarfi
Nekoč nismo v Sloveniji poznali belih rudarjev. Nekaj malega je bilo nafte na Hrvaškem in Bosni. Danes pa imamo pri Lendavi med vasmi Petišovci in Centiba eno med največjimi naftnimi polji v državi, ki danes daje kakih 130 ton dnevne proizvodnje nafte.
Ze med vojno so bili poznani predeli, kjer so vrtali za nafto preko Mure okoli Selnice in Peklenice. V sredini preteklega stoletja so dkrili izdanke blizu vasi Peklenica, kjer je čakovski grof Jurij Feštetič leta 1860 začel s primitivnim izkoriščanjem nafte s kopanjem kakšnih deset metrov globokih vodnjakov, v katerih se je nabirala težka »pekleniška« nafta. To so v glavnem uporabljali za kolomaz in Za razna zdravila. Zanimivo je, da prebivalstvo okoli Peklenice še danes to nafto ali »pekel« (kot jo oni imenujejo) uporablja za živalska zdravila.
Leta 1890 je neki Dunajčan Singer začel z vrtanjem pri Selnici, vendar so takrat vrtali v glavnem plitve vrtine, in to z udarnim vrtanjem. Takrat je 16 takih vrtin dalo dnevno tri tone nafte, medtem ko danes samo ena, in to slabša vrtina v Petišovcih, daje prav toliko.
Pred prvo svetovno vojno so nekaj časa tam vrtali Angleži Po njej je bilo ustanovljeno »Medjimursko petrolejsko d. d.«, ki je imelo koncesije tudi v Prekmurju. Leta 1940 pa se zaradi profašistačnega režima osnuje »Jugopetrol a. d.«, za katerim je stalo nemško podjetje »Elsverath A. G.«.
Ko je v aprilu leta 1941 stara Jugoslavija razpadla, so si Slovenijo podelili med sabo Italijani, Nemci in Madžari. Zadnji so dobili slovensko Prekmurje in hrvaško Medjimurje, torej ravno predele s staro naftno industijo. Ze v prvi polovici leta 1942 so Madžari stalimo z Nemci ustanovili »NANAT« (madžarsko-nemško podjetje za nafto), za katerim pa je stal nemški koncem »Wintershall A. G.« To podjetje je začelo leta 1943 vrtati prvo vrtino v Petišovcih. Skupno so napravili tri vrtine v Petišov-cfh in 6 vrtin v Dolini — blizu madžarske meje. Vrtine v Petišovcih so dajale nafto, one v Dolini pa plin.
Tako je bilo odkrito petišov-afco naftno polje, ki je šele po osvoboditvi leta 1945 začela v socialistični Jugoslaviji svoj veliki razvoj.
Pripeljali so velike vrtalne garniture; delalo jih je dvanajst in vrtine so se množile, rastla pa je tudi proizvodnja, kd je dosegla svoj maksimum leta 1951 — 72.400 ton, nato pa je začela padati in je lani dala 44.100 ton. To Je pri naftnih poljih sicer naraven pojav.
Eksploatacljski stolp ▼ Lendavi z globinsko črpalko
KAKO JE NASTALA NAFTA IN KAKO JO PRIDOBIVAMO?
Ko smo pogledali zgodovino lendavskega naftnega podjetja, poglejmo na kratko še druge zanimivosti o sama nafti, tem
tekočem zlatu, kot ga radi imenujemo.
Posebno slovenske črne rudarje in bralce »Zasavskega. vestnika« bo mogoče zanimal j celotni proces, kako pridemo do nafte in kako jo potem črpamo.
Danes je na splošno znano, da je nafta organskega porekla, to je, da je nastala iz' živih bitij, ka so živela v morjih davnih geoloških dob. Nafta pa je lahko nastajala v vseh geoloških dobah in formacijah potem, ko so se na zemlji pojavila prva živa bitja in ko je prišlo do nastajanja prvih sedimentnih kamenin. Nafta nastaja lahko tudi še dandanes.
Vendar pogoji za zbiranje nafte niso bili povsod in danes vemo, da lahko le tam, kjer smo imeli področja starih plitvih morij, kjer so živele majhne živalice.
V Prekmurju tavamo take terene, saj je tu bilo nekoč tako imenovano Panonsko morje.
Poudariti moramo prav posebej, ker namreč marsikoga zmede, da nafta ne nastopa pod zemljo v obliki kakih naftnih jezer ali morij, pa tudi ne v obliki rokavov ali debelih žil, ampak v poroznih ali luknjičavih kamenicah, ki so pri nas v Lendavi — kremenovi peščenjaki terciarne starosti.
Ce vzamemo kocko sladkorja in ga namočimo v kavo, vsrka sladkor kavo v sebe, ker Ima v sebi luknjice, je torej luknjičav ali porozen. Ravno tako so porozne tudi naše naftonosne
kamenine, peščenjaki, ki imajo zaradi tega lahko v sebi nafto ali plin. Čeprav »o te pore ali luknjice čisto majhne, velike samo nekaj stotink milimetra, lahko vendar vsebujejo na velikanskih predelih tudi milijone tem te tekočine. Vendar morajo te luknjičave kamenine biti pokrite z nepropustnimi kameninami, n. pr. laporji ,če hočemo imeti dobro proizvodnjo. Ce pride nafta na dan kot izdanek — ne da po navadi velike proizvodnje.
Na lendavskih naftonosnih poljih je nafta v globini približno 1700 metrov.
FTedno hočemo priti do nje, moramo prevrtati do teh globin.
Na take terene, ki so jih preiskali geologi in geofiziki, pripeljejo beli rudarji svoje vrtalne garniture, s preko 40 metrov
visokimi vtalnimi stolpi, pogonskimi moto ji več sto konjskih sil, s čpalkami, vrtalnimi cevmi, svedri Itd.
Omeniti moramo, da so vrtalne cevi votle zaradi tega, ker skozi te tlačimo glinasto tekočino, ka jo imenujemo izplako In ki potem iznaša izvrtane delce na površino. Seveda poleg te funkcije še hladi sveder, zlasti pa s svojim sestavom čuva steno vrtine, pred za ru Sevanjem. Danes namreč vrtamo lahko že preko tisoč metrov ne da bi vrtino zacevili, ker nam izplaka ohrani steno vrtine pred žaru ševa njem.
Ko se sveder dovolj globoko pogrezne v notranjost zemlje.
beli radarji-vrtalci dodajo novo vrtalno cev, ki je dolga kakih deset metrov. To vse tako dolgo, dokler se ne izrabi sveder. Takrat se morajo izvleči celotne vrtalne cevi in se zložijo v tako imenovanih pasovih v notranjosti vrtalnega stolpa. Zato je tem bolje, čim višji stolp imamo, ker lahko v njega namestimo čim daljše kose vrtalnih cevi.
Tako lahko vrtamo tudi preko 6000 metrov, kar delajo danes že Amerikanci. Pri nas v Jugoslaviji je najgloblja vrtina v Mramor Brdu na Hrvaškem — 2547 metrov, in nato pri nas v Lendavi — 2507 metrov. Vendar bomo mogoče že letos imeli v Jugoslaviji vrtino, ki bo globoka okoli 3000 metrov. '
Izplaka pa v vrtini s svojo težo drži protapritisk nastalemu slojnemu pritisku, ko pridemo do določenega sloja. Ce je slučajno ta slojni pritisk večji od protipritiska, lahko pride do neljubega pojava — do erupcije — kj je lahko katastrofalen.
V Lendavi še ni bilo take nesreče. Bila pa je v maju 1951 v Veliki Gredi v Vojvodini Tam je prišlo do erupcije plina, ki je prinašal s seboj tudi kose kamna. Verjetno je zaradi udarcev kamna ob jekleno konstrukcijo stolpa prišlo do po-iara. Zaradi velikanske vročine plinskega plamena, se Je zrušil jekleni vrtalni stolp. Gaše-njeni uspelo z nobenim sredstvom, ne z eksplozijami, ne s kemičnimi sredstvi, tako dolgo, dokler so bili žareči kosi vrtalnega stolpa ob vrtini. Z eksplozivom so plamen sicer prekinili, toda Izhajajoči plin se je Ponovno prižgal na žarečem železu. Sele ko so okolico vrtine očistili od žarečega železa, je eksplozija končno prekinila Požar.	(Se nadaljuje).
Iz Litije in okolice
Priprave za septembrske proslave na Ostrožnem
V letošnjem septembru bodo na Ostrožnem pri Celju velike proslave pod imenom »Štajerska v borbi«, Litija z okolico je v borbah za Štajersko odigrala eno izmed najvažnejših vlog. Saj so prvi partizanski odredi komandanta Staneta poizkušali preboj z Dolenjske ta Štajersko prav pri Litiji j v decembru 1941. leta, ko je prišlo do znamenite bitke na Tisju pri Litiji.
Tudi drug; preboj z Dolenjske na Štajersko so poizkušali Stanetovi borci v bližini Litije, v tretji polovici maja 1942, o čemer govori slavna bitka na Jančah pri Litiji.
Zato je prav, da bodo Litijani in okoličani slavilj letošnje celjske prireditve na slovesen način z domačimi proslavam; in številno udeležbo na Ostrožnem. S pripravami na to slavje je žačela litijska Zveza borcev. Muzejsko društvo v Litiji pa bo priredilo takrat razstavo zgodovinskega gradiva iz časa NOV »Zasavski vestnik« bo od časa do časa poročal o teh prireditvah.
Posvet tajnika OZZ tov. škrjanca o dejavnosti v litijski KZ
Te dni Je bil važen gospodarski sestanek zasavskih kmetov ter vodilnih članov KZ v Litiji. Vodil ga je predsednik litijske KZ tov. Franc Simončič, udeležil pa se ga je tudi tajnik Okrajne zadružne zveze za ljubljansko okolico tov. Ivan Škrjanec. Taki sestanki so mejniki dela v naših zadrugah. Temeljito so proučili dejavnost vseh dosedanjih pospeševalnih odsekov, tako kmetijskega, poljedelskega, živinorejskega, sadjarskga, lesnega, trgovinskega, hranilno-posojilne-ga In drugih. Slika Je pokazala, da litijska KZ marljivo deluje. Izčrpno analizo litijske KZ z okrajnega merila pa je podaj tov. Ivan Škrjanec. Nakazal je nadaljnjo smer delovanja KZ, ki
Iz Hrastnika
Pevci »Svobode n« is Spodnjega Hrastnika so po uspelem vaškem koncertu na Katarini zapeli prejšnjo nedeljo bolnikom v Novem Celju. Nastopili so moški, ženski ln mešani zbor ter kvartet. Bolniki so bili te pozornosti in lepega petja seveda zelo veseli ter so pevcem izkazali svojo hvaležnost s prisrčnim aplavzom. Pevcem se je v Imenu bolnikov zahvalil dežurni zdravnik za lep užitek in tolažbo bolnikom. Pred odhodom iz Novega Celja so pevci zapeli še dve pesmi pred bolnišnico. Bolniki so se jim zahvaljevali z oken okrevališča in Jim klicali: »Na svidenje!«
Letno telovadišče TVD »Partizana« poleg gimnazije. Lansko leto započeta dela, ki so se zaradi spomladanskega slabega vremena nekoliko zakasnila, se spet nadaljujejo. TVD »Partizan« namerava urediti poleg gimnazije letno telovadišče, ki bo služilo med tednom za telovadne vaje gimnazije ter članov »Partizana«, ob nedeljah in praznikih pa za telovadne nastope ter za košarkarske In od bojkarske tekme. Hkrati hočejo ta prostor uporabiti tudi za
letni kino ter za morebitne koncertne prireditve in gledališke predstave na prostem. — Podjetnost TVD »Partizana« pozdravljamo!
Letošnji Teden gasilcev so vsi
gasilci hrastniškega sektorja odprli prejšnji ponedeljek popoldne pred rojstnim dnem maršala Tita s slavnostnim sprevodom od rudnika do železniške postaje, ki se ga je udeležilo okrog 300 gasilcev: članov, članic, mladincev in pionirjev. V sprevodu sta igrali obe hrastnlški godbi na pihala. Sprevod so zaključila gasilska vozila z gasilskim orodjem. Najbolj je ugajal oddelek mladincev rudniških gasilcev z napravami za trodelni napad. Pred odhodom Izpred rudniškega upravnega poslopja in pri razhodu na postaji so nastopili govorniki. Pred Gasilskim domom matičnega društva so gasilci počastili svoje padle tovariše — borce NOV — pred spominsko ploščo, kjer so pevci »Svobode I* zapeli žalostinke. Vsi govorniki so se spominjali letošnjega 62. rojstnega dne našega ljubljenega maršala Tita.
naj bo posvečena predvsem izboljšanju živinoreje kot glavne gospodarske veje zasavskega kmetijstva. V litijski KZ bodo uvedli rodovniški seznam krav, v prizadevanju za dvig molzno-sti. V KZ pa bodo morali posvetiti še več pažnje kulturnopro-svetnemu delu in se povezat: z litijsko »Svobodo« in ljudsko univerzo. Tajnik, tov. Škrjanec, je obljubil litijski KZ vso podporo OZZ pri nadaljnjem delu.
V	četverčke se bodo
selili —
V	Litiji je stanovanjska kriza zelo občutna, saj nastajajo vedno nove družine, novih stanovanj pa je premalo. Nekateri podjetni delavci si grade eno-stanovanjske hišice, kar je treba z gledišča skupnosti samo pozdravljati in vsem tem nuditi vsestransko pomoč in oporo. Naša gospodarska podjetja grade odločno premalo. Zidanje stanovanjskih hiš bi moral biti glavni cilj naših kolektivov. Litijska predilnica je v zadnjem času dogradila na Dobravi nad tovarno dva nova četverčka. Kot prvi se je vselil v stavbo tovariš vodja Viktor 2agar. na seji delavskega sveta pa so razpravljali o novih stanovanjskih interesentih.
Dograditev teh osmih stanovanj za predilničarje je prvi začetek k reševanju stanovanjske stiske, a žal le pičel prispevek k omiljenju stanovanjske krize. Vendar je treba pohvaliti kolektiv predilnice, da se je lotil gTadnje stanovanjskih hiš.
Šmarska tovarna usnja v novih poslovnih prostorih
Stanovanjsko stisko občutijo tudi v Šmartnem pri Litiji. Zato so preuredili v šmarski tovarni usnja del tovarniških poslopij za pisarniške in upravne prostore — dosedanje pisarne pa v stanovanjske prostore.
Telovadni dom v Šmartnem bodo preuredili
Dosedanji prostori v Telovadnem domu v Šmartnem so služili tudi dramatiki in za glasbene nastope. Odkar pa so podjetni Šmarčani dogradili krasen Zadružni dom, ponos vse vasi in okolice, pa uporabljajo dvorano Zadružnega doma za igre in koncerte ter za družbene prireditve. TVD »Pratizan« bo uporabljal sedaj svojo dvorano le za telovadbo in telovadne prireditve.
Agilni odbor je dobil podporo OLO
Ljubljana-okolica, prav tako tudi od domačih delovnih kolektivov ter bo ▼ teku letošnjega leta izboljšal in moderniziral dvorano, ki jo bodo odprli s slovesno akademijo. Kljub popravilom pa telovadba posameznih oddelkov ne bo počivala.
Mladina obiskuje partizanske spomenike
Šolska oblast je odredila, da imajo vse naše šole mesečno po en dan na razpolago za fizkui-turne izlete tai pohode. Sole, ki imajo sodobne in dobre vzgojitelje, izkoristijo take dneve za obisk spomenikov NOV. Tako je mladina iz osnovne šole na Savi pri Litiji obiskala ob fizkul-tumem dnevu nekdanjo partizansko tiskarno v Clrkuiah, kamor so jih povedli domači kmetje. Prav bi bilo, da bi take zgodovinske kraje obiskovale vse naše šole
Mira Pucova:
TIHA VODA
Roman
»Seveda si bo premislila,« je hitel očka. »Pridite spet, pridite, ko bo dekle pri pameti!«
Zvečer ji Je očka solil pamet. Korakal je sem in tja po njeni sobi, jezno prhal predse in otresal s sivo glavo.
»Tu v Zabukovju nimaš druge izbire. Lahko si srečna, da te hoče Novotny za ženo. Al! bi se rajši poročila s kakim kmečkim teslom?«
•Ce pa ga ne maram,« je enolično odgovarjala.
In z ogorčenjem v srcu se je spomnila, kako jo ta zoprni človek nadleguje že nekaj mesecev in kako se je vedno trudila, da bi mu ubežala. Nikoli mu ni hotela odvrniti niti besedice, kadar jo je nagovarjal kar na cesti, misleč, da se bo seznanil z njo kakor z eno tistih svojih žensk, ki sl jih Je včasih pripeljal iz Ljubljane. Zdaj pa da bi ec kar poročila z njim!
»Ljubezen pride po poroki!« so je zadrl očka in Jo gledal z jeznimi očmi, ker se je že naveličal njene trme.
»Pravijo, da je ženskar...«
»Od kod pa smeš ti dekle sploh vedeti, kaj je to — ženskar? Sicer Pa je pred poroko vsak moški ženskar. Take nas je hog ustvaril.«
»Pa če b* bil zlat, očka, jaz ga ne maram.«
Stal je pred njo ves potan in rdeč v obraz, kar višnjev Je že postajal. Jezilo ga je, da si je tako breme naložil na rame. In spodnja ustnica se mu je pričela tresti kakor otroku.
»Glej, to pa ti je vseeno, da bo meni skrb Za tvojo bodočnost zagrenila še tistih nekaj let, kar Jih imam živeti? Zaradi tebe sem se moral marsičemu odpovedati, gospodična! Ce pa bi se dobro poročila... Bože, bože, saj te Novotny tako ljubi, da niti za doto ni vprašal! A njemu je lahko — poleg plače, ki jo prejema pri rudniku, je podedoval po svoji stari teti še celo premoženje. Krasen človek...«
Ta hip je nemara začutil, da je nekaj razgalil pred njo, košček tiste notranje sebičnosti, ki jo tako skrbno skrivamo pred drugimi, tem bolj skrbno, čim bliižji so nam po srcu.
»Tebi hočem dobro, Agata, ne sebi!« je zavpil »Ni mi za’ tistih nekaj več ugodnosti, kar jih bom lahko užil. če tl ne bom več kupoval obleke.«
»Očka!« Njen vzklik Je bil žalosten in divji. Ni mu zamerila toliko, da ji Je vsiljeval Novotnyja, bolj mu Je zamerila. da se Je spričo tega še sam zrušil v njenih očeh.
Ko Je ostala sama, se Je vsa predala obupu — prvemu obupu svojega življenja. Bila je ponižana in uničena. Kaj če bi se ubila, če bi skočila v Savo, tam, kjer Je najbolj deroča? Hotela je vse natanko premisliti in si priti na jasno glede te strašne zmede v sebi Da se bo morala poročiti s človekom, ki ji je zoprn, še ni bilo nič,.. Mnogo huje pa Je bilo, da Jo njen lastni oče tako malo razume in tako grdo prodaja za ceno svojega udobja. To jo je najbolj dražilo in mučilo, to jo je ubijalo. Ce pa bi izvršila svoj naklep, če bi se zares ubila, potlej bi sl oče do konca svojih dni očital, da Jo je pognal v smrt!
Ta misel ji je bila v uteho in to tako zelo, da ji kmalu ni bilo več mar umreti. Nenadoma je začutila nenavaden strah pred smrtjo v sebi. Spom-naila se Je na boga in da nam je bog prepovedal vzeti si življenje. Od neznanske želje po božji milosti je tesno zamižala in jela goreče moliti. Kesala se je svojih slabih namenov In je drugi dan šla k spovedi,..
»Moja pametna Agata!« jo je ginjeno posmrkavajoč pohvalil oče tisti dan, ko se je poročila
Kaznovala ga Je z molkom, toda ta kljubovalni molk je zdrknil ob starem Martinku ka kor voda. In začutila je neko neskladnost med seboj, ki stoji tu in molči, ln pa med življenjem, k! ravnodušno teče svojo Pot nanrel. Z molkom «*> ni bilo moči braniti zoper ž.ivlie-nje, najbrž je bilo tako — toda
njej se Je zdelo, da Ji nič drugega ne preostaja! Razdraženost se Ji je mešala v strah, razdraženost in želja, da bi ob neke nedoločene groze pričela Jokati na glas. Toda vihala Je črne obrvi, metala Je glavo visoko nazaj in je molčala.
In glej, končno se Ji Je posrečilo, da je postala pametna, mirna in hladna... Stiska prvega obup«, bridkost prejokanih noči, groza prvih neljubljenih objemov — to vse je že za njo. Pametna je in hladna, to vedo vsi, ki jo poznajo. Cernu jo tedaj boli srce? Cernu Je nesrečna? Cernu, čemu ...
Ta trenutek se je zavedala, da je pravzaprav v cerkvi in da je prišla sem, da bi molila. Prisilila se je, da je sledila besedam, ki jih je brala:
»Daj nam gnado, o Jezus, de bomo krotki in iz serca ponižni, de bomo poterpežljivi ln v tvojo sveto voljo vdani...«
Po Jergljevimi prsti so šumeli slapovi orgelj, zvonček pred oltarjem je cingljal, pevke na koru pa so na ves glas pele:
»Marija je rodila to božje detice, deviStva ni zgubila ne pred, tud potlej ne!«
Kakor sleherno nedeljo po maši, se je t.udl danes Agata odpravila na pokopališče, po poti, ki se Je izza Kobacove domačije zložno vzpenjala v hrib.
Pot Je spremljal potoček, M Je z veselim žuborenjem pre-
skakoval gladko rjavo kamenje v svoji strugi, V nižini ob potoku so se sredi zelenja ble--ščali celi otoki živomodrih spominčic; ko Je strmina naraščala. pa je obdajalo šumenje vode le leskovo grmovje, kj se je nizko sklanjalo nad njo.
Pot se je vila vedno više med cvetočimi travniki. Vsenaokoll je vladal blažen mir, le v travi so sem pa tja cvrčali murni. Nekaj uspavajočega je bilo v tem cvrčanju, v sladkih vonjavah travnikov in v nepremičnosti zraka, ki je bil ta čas brez vetra.
Ptičji rod se je oglašal lz ga-brove žive meje, ki je s treh strani obrobljala stari »britof«. S četrte strani pokopališče ni bilo ograjeno, tod ga je s svojo senco čuval gozd, kajti ležalo je na položni strmini, ki jo je proti vrhu obraščalo gosto staro drevje. Zelezna vratca te samotne božje njive so bila noč in dan odprta, kakor da žeič ustvariti prost prehod srnam, ki bi fer. gozda morda pohitele k vodi kar čez pokopališče.
Agata Je vstopila. Kak mir je dihala visoka pokopališka trava, kako spokojno so se nagibali nad grobovi start leseni in železni križi, okoli katerih se je vzpenjal zimzelen in so odpirale svoje prve popke vrtnice ovijalke...
Zcmlla teh grobov, v kolikor niso bili porasli s cvetjem ali s travo, se le odkrivala pogledu opečnato rdeča in takšna Je bila tudi pot, ki sc jc sredi med grobovi dv!gala v hrib Blizu vhoda sta se rahlo drhteč ob-
jemali dve brezi, a pod njima
so sc bile razcvele trarvniške cvetlice, kakor da so travniki in polja prestopili preko žive meje in ni nikjer razlike me“ domom mrtvih in med svetom živih.
Za hip se je ustavila tal prekrižala z ozkimi belimi PT' sti, ki jih je odkrivala izrezana čipkasta rokavica. Spomini s0 se zrušili spet nanjo, videla & je, kako po tej poti spremil3 krsto svojega očeta, deset let je že tega. Sla je naprej. Grob njene male deklice je bil Pr3Y na vrhu pokopališča, neda-cc od starega gabra, ki se je mim° njega odpirala steza v senčnato notranjost gozda.
Tam sta med visoko pokop3" tiško travo dva angela jokal3
kamnite solze nad marmornato
ploščo. Ce si se sklonil niže, « lahko prebral napis iz drobnih pozlačenih črk:
»Marija Novotny, roj. 2. oe' cembra 1854, umrla 3. decembra 1854.«
Ah, čemu Je moral ravno njen otrok umreti? In donu*" ljija, ta sovražnica razuma, y je pričela slikati ljubko temn°' laso glavico, ki bi si Jo sed3’ pritiskala na prsi. namesto d bi s praznimi rokami bož" _ spominčice na malem Rrob Kako zelo bi lahko ljubila svoje dete, če bi Se živelo! In m jala si je. dn bi bila lahko vsem drugačna in boljša ■ ska, da Je imela Se otroka	'
ki Jc bila polna napak in	"j
bi tedai bila dobra L*b*° b!la srečna, kakor to	..
srečna, lahko bi bila zaljub J
Inž. S. Z.:
Nov proizvod Strojne tovarne v Trbovljah
Nov izdelek Strojne tovarne v Trbovljah (STT) — enoveriž-ni transporter — je gospodarsko, moderno transportno sredstvo, ki zavzema v naših premogovnikih zaradi svoje nizke izvedbe, solidne izdelave in mnogih prednosti pred dosedanjimi stresalkami vedno večji obseg. Po drugi svetovni vojni je ta transporter našel zelo veliko uporabo v tujini, predvsem pri transportu vzdolž širokega čela in se prav tako uporablja kot zbirni transporter v odkop-nih progah. Verižni transporter je zelo prikladen za odvoz po horizontalni talnini, a prav tako za transport po vpadnikih ln nadkopih srednjega nagiba.
V sami konstrukciji kakor tudi v svoji uporabi nudi ta transporter mnogo bistvenih prednosti pred stresalkami in transportnimi gumijastimi trakovi. Zaradi svoje kompaktnosti, masivne izdelave in enostavnosti s svojimi odlikami daleč prekaša ostale transportne načine pri odvozu vzdolž odkop-ne fronte in nastaja na njem mnogo manj okvar kot na drugih transporterjih. Pravilno montirani veriž. transporter pravza. prav nima večjih in težjih okvar. Pločevinasti transportni žleb je fiksen in je izpostavljen samo obrabi zaradi trenja, kar pa ni tako občutno. Življenjska doba žleba traja do dveh let. Pogon je enostaven, s pomočjo Gallove transportne verige; morebitna okvara na verigi se hitro in brez težav popravi. Za namestitev tega transporterja v novo odkopno okno je treba okrog 30% manj časa kot pri etresalkah. Položi se okrog 10 cm od stojke na odkopu tako, da se pri obstreljevanju samodejno naklada večja količina premoga. Nakladanje z lopato se zmanjša na minimum. Premog se s tako imenovano »kro-co« grebe na verižni transporter. Velika prednost tega transporterja je v njegovi majhni višini (okrog 230 mm). S tem je znatno olajšano nakladalno delo (delo z lopato) in se storilnost rudarja poveča za okrog 20 do 25%.	" /
Princip vsakega verižnega transporterja je v tem, da material vleče veriga, ki ima na določeno razdaljo (n. pr. 0,5 mj posnemalne prečke. Transportna veriga drsi po sredini korita, kjer posnemalne prečke potiskajo rovni premog pred seboj. Obstajajo tudi transporterji, ki se lahko prilagodijo valovitosti talnine; njihova kapaciteta gre do 200 t/h in do 250 m transportne dolžine. To so tako imenovani dvoverižni transporterji, ki imajo dve transportni verigi namesto ene.
Potiskanje (posnemanje) premoga v transportnem žlebu je odvisno od trenja in sile, s katero se mora koristna substanca pomikati, pri čemer je važen činitelj tudi hitrost transportne verige, ki pa ne sme biti prevelika (v mejah 0,5—0,75 m/sek.). Premikanje materiala je odvisno od sortimenta, količine in specifične teže, t. j, faktorjev, ki vplivajo na trenje. Ce bi bile posnemalne prečke nameščene v prevelikih presledkih, bi prečka tako rekoč spodrezavala naloženi premog, nastopilo bi vrtinčenje v notranjosti oziroma na dnu žleba in gmota bi ostala na mestu; transportirala bi se tedaj le določena količina. Da se premog premika po žlebu s hitrostjo transportne verige, je treba namestiti v določenih presledkih posnemalne prečke. To razmerje je odvisno od širine žleba in znaša pri enoveriž-nem transporterju izdelka STT 1,66. Razdalja med prečkami je 0,5 m. Za transport prahu se zviša to razmerje na 0,9.
Drugi sestavni del transporterja so žlebovi dolžine 180 m. Izdelani so iz jeklene pločevine debeline 5—6 mm, ki je proti obrabi odporna. Profil korita je trapecaste oblike z 300/440/130. Na spodnji strani je ob straneh žleba privarjeno kotno železo, ki služi kot vodilo za povrača-nje transportne verige. Profil žlebov ima okrog 480 cm’ in ti se polagajo postopoma od pogonskega dela v smeri natezal-nega dela. Med seboj so pričvrščeni z vijaki 5/«”- Teža posameznega transportnega žleba
znaša okrog 50 kg in je prikladna za prenašanje v jami. Za skrajšanje in podaljšanje — po potr.ebi sodita k transportnim žlebovom še dva krajša žleba.
Pogonski del je nekoliko daljši od transportnega žleba. Moč motorja je odvisna od dolžine in naklona transporta. Transporter je opremljen samo z eno pogonsko postajo malih dimenzij, kar je ugodno glede na .dimenzije jamskih prostorov, in z enostavno povratno (natezalno) postajo. Kratkostični elektromotor za 8,5 kW in 1500 obratov na minuto mora biti v metanskih jamah eksplozijsko varen. Reduktor je enostopenjski s polžastim pogonom in prenaša pri 1500 n/min. trajno moč 10 KM. Prenos od reduktorja se vrši z Gallovo verigo l3/«”. Pri preobremenitvi se poruši varnostni čep, ki se nahaja na pogonskem verižnem kolesu, s čimer se ustavi obratovanje transporterja. Hitrost transportne verige je 0,54 m/sek. Maksimalna dopustna dolžina transporta znaša 40 m, zmogljivost na uro pa do 601. — Kot že omenjeno, ima pogonski motor 8,5 kW, kar je za dolžino 40 zelo ekonomično, saj je treba za isto dolžino pri stresalkah 30 kW. Na tekoči meter verižnega transporterja odpade okrog 2,22 kW, pri stresalkah pa 0,75 kW. Poraba pogonske energije je za !/i manjša.
Žleb verižnega transporterja je lahko naložen s kupom, medtem ko je pri stresalkah kopica mnogo manjša zaradi stresanja. Ce primerjamo moč pogonskih motorjev glede na presek žlebov, je razmerje še bolj neugodno. Za 1000 cms profila je pri stresalnem agregatu treba 30 kW, pri žlebu verižnega transporterja profila 480 cm2 pa le 8,5 kW.
Verižni transporter se montira prostoležeče in ni potrebno, da ga pričvrstimo z natezalnimi drogovi kot pri stresalkah.
Vsekakor prednjači verižni transporter v vseh pogledih kot transportno sredstvo pred stresalkami — toda kar je najvažnejše, se ti agregati vgradijo neposredno v vznožje delovišča
Dvov crižni transporter — pogonski del
širokočelnega odkopa. Večji del odstreljenega premoga, zlasti iz naprsja, se avtomatično naklada, zaradi česar se prihrani mnogo fizičnega napora rudarjev. Idealna položitev transporterja je ravna v vseh smereh brez vijug, tako v horizontalni kot vertikalni smeri, kar pa jamske odkopne razmere ne dopuščajo (pritiski, valovitost in kipenje talnine). Ako je transporter položen v krivulji, podobno povezu krvi, ne odnaša materiala. Premog zastaja pod transportno verigo, pojavljajo se vrtinci v navpični smeri, na-kopnina se slabo pomika naprej. Transportiranje ni efektno ali pa je celo nemogoče. Izkustveno je dognano, da je učinek transporta najugodnejši, če je transporter položen v blagi krivulji, okrog 15 m od pogonskega dela, ki ima vrh obrnjen navzgor.
Žlebovi se sestavljajo tako, da se robovi najtesneje prilegajo. Dosedanja praksa je pokazala, da se agregat postavlja čim niže s postopnim dviganjem v smeri transporta. Ta način omogoča zaporedno obratovanje verižnih transporterjev.
V prvi polovici leta 1953 je bil izdelan prvi prototip eno-verižnega transporterja izdelka STT, ki že leto dni brez okvar deluje v rudniku Trbovlje. Sestavljanje transportnih žlebov ne dela nobenih težav, prav tako tudi ni na Gallovi verigi s posnemalnimj prečkami nobenih okvar. Transportna veriga ter prečke so bile izdelane solidno in s čutom odgovornosti. Občutne obrabe transportnih žlebov ni opaziti. Žlebovi so zelo odporni proti zunanj. dinamičnim silam ob času odstrelitve premoga. Pri približno dveh mesecih obratovanja je bilo treba zamenjati pogonsko necementi-rano verižno kolo s cementiranim. Obraba polža v reduktorju je občutna, čemur pa je vzrok neustrezni material in obdelava polža.
Glede na zadovoljive rezultate obratovanja prototipa verižnega transporterja v jami je STT začela s serijsko izdelavo teh naprav. Rudnik Trbovlje je naročil 10 enoverižnih transporterjev. V začetku januarja letošnjega leta so bili dani ti transporterji fudi v hrastniške jame, kjer obratujeta dva transporterja na širokem čelu, eden pa dela v zbiralni progi, ki predaja rovni premog na transportni trak. Enega so vgradili na široko čelo št. 7 ter v zbirno progo v premogovniku Trbovlje.
Ze prve dni obratovanja so se pokazale pomanjkljivosti v izdelavi transporterja, kar pa je posledica prehoda v serijsko proizvodnjo. Vendar bi bilo mogoče te hibe transportnih žlebov in transportnih verig s posne-malnimi prečkami ob večjem čutu odgovornosti do dela in kvalitete izdelave kakor tudi s poostrenim nadzorom delno odpraviti. Kot sem omenil, so nastali občutni zastoji v proizvodnji premoga zaradi okvar na transportni verigi. Zaradi zatikanja (zagozdenja) posnemalnih prečk na povratni strani žlebov so se le-te krivile in popustile so zvari na prečkah. Zaradi ekscentričnega vleka so se krivili svorniki, ki so povzročili izpad zatikov, kar je imelo za
Rojstva, poroke In smrti
V	mesecu aprilu se je v našem okraju rodilo 65 otrok, umrlo je pa 34 ljudi. Poročili so se v aprilu sledeči pari:
V	občini Ccmšenik: rudar Janez Lavrin in kmečka delavka Pavla Guna; kmetovalec Avg. Lovrač in gospod, pomočnica Frančiška Brvar.
V	občini Dol pri Hrastniku:
zidar Anton Kršlin in služilka Frančiška Biderman; kopač Franc Petrič in delavka Alojzija Rancinger.
V	občini Dole pri Litiji: rudar Anton Hribar In kmečka delavka Karolina Oblak.
V	občini Hrastnik: ključavničar Anton Kreže in kmetovalka Marija Kolman; klepar Alojz Marinko in delavka Jeny-Kon-stan Čepin; jamski delavec Al. Naroglav in delavka Viktorija Orlčnik; delavec Rudolf Predovnik in Jožefa Marija Vučko; steklar Adolf Miihlbauer in delavka Valerija Brečko; delavec Valentin Potušek in uslužbenka Albina Lapornik; čuvaj Vincenc Bravec in delavka Marija Ana Zaletel; delavec Robert Halser in delavka Vera Hudi; jamski delavec Stanko Ovčak in administratorka Ana Napret; tesar Karel Brečko in upokojenka Jožefa Poboljšaj.
V	občini Mlinše: rudar Ernest Hercog in gosp. pomočn. Frančiška Močnik.
V	občini Radeče: trg. poslovodja Oto Ogrinc in gosp. pom. Jožefa Kolander.
V	občini Senožeti:	delavec
Ivan Kovačič in gosp. pomočnica Fani Jamšek.
V	občini Trbovlje: delavec Bogomir Stradar in gospodinja Vilma Rotar; delavec Maksim Giuliatti in trgov, pomočnica Frančiška Ključevšek; rudar Franc Hribar in delavka Silvestra Florjane; ključavničar Silvo Medvešek in frizerka Olga Tršelič; tajnik Matija Trotovšek in delavka Julijana Medvešek; kurjač Rudolf Frece in delavka Matilda Marčen; delavec Ernest Sorko in čistilka Marijana Štru-melj; mizar Zvonimir Leskovec in uslužbenka Marija Angela Janežič; ključavničar Ivan Laznik in gospod, pomočnica Dora Cestnik; delavec Zdravko Gač-
posledico občutne okvare transportne verige.
Z odpravo gornjih pomanjkljivosti na transportni verigi in žlebovih obratujeta sedaj dva verižna transporterja v jami v tako imenovanem »Plesko polju« brez okvar. Na transporterjih v hrastniški jami so se hibe delno odpravile in obratujejo te naprave zadovoljivo. Rudarji in nadzorno osebje v jami se o uporabi verižnih transporterjev namesto stresalk izražajo zelo pohvalno.
Težiti moramo za tem, da kolektiv STT nudi našemu rudar- , stvu transportno sredstvo, ki bo i obratovalo zanesljivo, kar pa je dosegljivo samo z občutkom odgovornosti do dela in kvalitete serijskih proizvodov. Pred tovarno stoje v tem pogledu še velike naloge, kajti verižni transporterji iz dneva v dan zamenjavajo v naših rudnikih transport s stresalnimi agregati, ki so se preživeli. Naročnike pa bo tovarna lahko zadovoljila le s solidno, zanesljivo izdeianimi verižnimi transporterji.
nik in administratorka Angela Miklavčič; ključavničar Josip Laznik in šivilja Angela Cestnik; rudar Tomaž Kolar in delavka Erna Koritnik; pleskar Anton Hrovat in administratorka Frančiška Veršnik; delavec Karel Krevzel in delavka Ivana Andrejčič; mizar Leopold Medvešek in šivilja Silva Rak; delavec Viktor Borštnar in delavka Jožefa Sadušak; delavec Ivan Mak in gospod, pomočnica Marija Logar; šofer Josip Ferlič in gospod, pomočnica Ivanka Mlakar; delavec Ivan Lesar in delavka Ana Škof; rudar Franc Kantužar in delavka Marija Volaj.
V	občini Zagorje:	delavec
Stane Obolnar in delavka Olg? Juvan; delavec Murtafa Sefič in gospodinja Štefanija Jere-mič roj. Arbi; kovač Ivan Jerman in delavka Terezija Kotar; delavec- Peter Graj in delavka Angela Zakrajšek; delavec Jože Medved in delavka Marija Ana Flere; delavec Rudolf Matul' in posestniška hči Marta Šikovec; ključavničar Alojz Sotenšek in gosp. pomočnica Ana Prosenc; upokojenec Vinko Raj nar in gospodinja Angela Grabnar; šofer Ivan Brvar in delavka Milka Mandelc; trg. pomočnik Ignac Majcen in prodajalka Dragica Rozina; mizar Franc Izlakar in delavka Ana Klan-čišar.
UMRLI SO
V	Cemšeniku: Helena Drolc roj. Skrabar (64 let). — Na Dolu pri Hrastniku: Marjan Tabor (19 dni). — V Hrastniku: Helena Verne roj. Brečko (88 let); Rozalija Strbucelj (71 let); Roman Leskovšek (2 dni). — V Radečah: Stanislav Hiršel (33 let); Jožefa Povše roj. Poličnik (46 let); Maks Mrežar (32 let); Ivana Breznikar (68 let). — V Trbovljah: Jožefa Kuljad roj. Širok (89 let); Jožefa Strle roj. Planinšek (35 let); Edvard Kov-če (18 let); Ema Repše roj. Ma-toč (65 let); Jožefa Vozelj (7 let); Marija Turnšek roj. Eržen (70 let); Marija Slapšak roj. Mak (44 let); Amalija Tratar roj. Zuperl (78 let); Leopoldina Hauck roj. Wallner (65 let); Marija Demšak roj. Hahm (74 let); Janez Dolanc (55 let); Antonija Barič roj. Šipec (72 let); Matevž Aškerc (76 let); Marija Perme roj. Rozman (63 let); Marija Klenovšek roj. Deželak (72 let); Jože Abram (70 let); Jožefa Hu-darin roj. Karlovšek (50 let); Ivan Herman (4 mesece); Viktor Gradič (26 let); Angela Sever roj. Delovec (57 let); Marija Jager roj. Štikar (48 let). — Senožeti: Marija Režun roj. Obreza (68 let). — Zagorje: Antonija Koželj (86 let); Franc Zupanc (68 let).
Zagore
Boksarski dvoboj. — Prejšnjo nedeljo zvečer je bilo v Zagorju prijateljsko srečanje med boksarji »Fužinarja« iz Raven in »Proletarcem«. Zmagali so Zagorjani z 8:4. Gledalcev je bilo okrog 150. Posamezni dvoboji so se končali takole: Novak-Dobr ovnik £:0 tko; Fakln-Siberčnik 0:2; Vozelj - Bezjak 2:0 tko; Pigac - Gregelj 0:2 ko; Livk-Švajger 2:0 tko ter Krem-bas-Jehart 2:0 tko. Prvonave-deni so domačini.
na, zdaj pa je nihče ne ljubi in nikomur ni potrebna.
Pomislila je, kako mrzla jc nasproti vsemu in da prav sama najbolj trpi zaradi tega. Vsi vrelci nežnosti zastajajo že kdo vč kako dolgo v njeni notranjosti kakor podzemne vode, na njenem površju pa je vse tiho in hladno — hladno kakor skala.	/
Koliko let bo še živela tako, v tem prisiljenem popolnem mtru, brez strasti, brez pravega Posla, brez vsebine? Koliko let še takega življenja, da bo njena pot končala tule pod to tiho Pokopališko travo? Začutila se j® ničevo, prazno, zapuščeno.
Toda tako ni smela misliti. To ni privedlo nikamor — ta mrzkost, ki ni izvirala od dru-Sod kakor iz nokih nepotreb-n|h čustev. In spet se je pono-v'lo: naša čustva nas ne smejo obvladati, temveč mi jih moramo obvladati ... Hoteia je bi* 11 Pametna. In zaslišala je glas f^ojegg očeta, zaslišala ga je ako razločno, kakor da ne leži ® deset let v grobu na drugi "trani pokopahšča, temveč tako hzu ji je bil, kakoj. <ja sc jj ‘dajle sklanja na uho in ji šepeče: •
“Moja pametna Agata!« »Gospa Agata?«
k, b dojmu tega živega glasu, J, te te trenutek zares po-HJcal’ SR te prestrašeno zdrznila, o-i	vstQla, ozrla se je in
oči ^jtedenja so se ji razširile ie t se teko) domislila, kdo fr...3 *Ptedi človek v črnem ža-
zdravHfl? .jop,:eu' ki te 30 po-vijal m se ji smejal prav
po domače, kakor da sta stara znanca.
»Ah, vi ste, Julijus...» je naposled vzkliknila.
Pravil ji je gospa Agata, odkar je prišla nekoč pred leti k botru Žgajnarju v trgovino in njemu, tedaj osemletnemu pobiču, napolnila žepe s sladkorčki. Takrat je bila šele leto dni poročena in zdela se mu je tako ljubka, da je v njegovem srcu pri priči zavzela mesto svete Katarine, ki jo je bil dotlej oboževal zaradi njene krone, meča in nazobčanega kolesa.
Od tistih. časov, ko sl jo je postavil nekako v oltar svojega otroškega srca, pa je bil prepričan, da njuno prijateljstvo ne bo prenehalo nikoli, četudi jo je videl le poredkoma.
Ko mu je bilo dvanajst let, ga je boter odpeljal v Ljubljano, da bi obiskoval tam »normalko« potlei Pa Mahrovo trgovsko šolo. Toda niti v Ljubljani, kjer je bilo vendar toliko bogatih in lepih žensk, ni bilo nobene, ki bi jo le od daleč mogel primerjati z gospo Agato. In dasj sc je pri priči zaljubil v dekletce, ki je stanovalo v Isti hiši kakor on in je bilo njegovih let, ga je vendar še dolgo preganjal Agatin obraz, če je sanjal. Nekoč se mu je posrečilo, da je poljubil svojo deklico — tri mesece sc je sam pred seboj šopiril zaradi tega. Tedaj si je prvikrat zaželel povsem določeno, da bi se vsaj enkrat z ustnicami dotaknil gospe Agate, Ta želja ga je še dolgo mučila in mu hkrati vzbujala prijetne dražljaje, dokler ga niso
vtisi mestnega življenja polagoma vsega prevzeli. Končno je pozabil na gospo Agato.
Ni se posebno dobro učil. Bolj važno je bilo, da se je pozimi lahko drsal, se poleti kopal JŽ Gradaščici ali pa bil žogo V jami za svetim Krištofom. In če je le mogel, je starim ter-cialkam, pri katerih je stanoval, ušel v gledališče, kajti one so smatrale gledališče za peklensko ustanovo. Tako je šoli in svojim gospodinjam navkljub skušal napraviti Iz teh štirih let v Ljubljani štiri leta razposajene igre, štiri leta uživanja življenja malega mesta, ki seje njemu dozdevalo tako veliko! Ko se je po teh letih končno i vrnil v Zabukovje, da bi ostal za vedno pri botru v trgovini, je bil popolnoma ozdravljen od otroških sanjarij, kakor je mislil.
Po vseh resničnih izkušnjah, ki si jih je pridobil v mestu, bi se mu zdelo smešno, če bi še hrepenel po inženirievi ženi. Bila je zanj tako nedosegljiva kakor sveta Katarina v oltariu.
In samo sebi se je čudil, da se mu gospa Agata v tistih letih, ko je doraščal v moža, ni nič zdela kdo ve kako mikavna. Prihajala je v vas k maši in je odhajala, videl jo je in ni več mislil nanjo.
Bila je ena izmed mnogih rudniških gospa, zelo lepo oblečena, bolj prijazna kakor druge in edina, ki je znala govorit’ slovensko. Pa to ni bilo nič čudnega, če si pomislil, da Je doraščala tu med njimi v vasi. Zaradi tega so jo vsi imeli ne-
kako radi in je tudi njemu, Ju-lijusu bila bolj pri srcu kot druge rudniške gospe, ki so tako ošabno dvigale nosove.
Dokler ni nekega dne pozimi prišla v trgovino.
Se sedaj se natanko spominja njenih oči, ki so se širile od zamišljenosti, snežink na njenih dolgih črnih vejicah in neke posebne, mile otožnosti okoli njenih ustnic. Najbrž je bila takšna kakor vedno in ni njena krinolina pod težkim žametnim krilom nič bolj očarljivo valovala kakor druge krati, najbrž niti vedela ni, da se mu je hitro, izpodbudno nasmehnila, preden se je ozrla po viso-
I ltih policah trgovine.
Nekaj ga je udarilo v prsi, ko se mu je nasmehnila. To je bilo vse in bilo je zelo preprosto, toda dolgo ni mogel razumeti samega sebe, čemu tega udarca ne more preboleti.
Kadarkoli je pomislil nanjo, in to se je odslej večkrat pripetilo, se mu je pokazala na gladkem mladem čelu guba in pričel si je grist; nohte od silnega notranjega nemira in od negotovosti, ki ga je mučila. Ni mogel razumeti samega sebe, a tu-d.: nje ni mogel razumeti, nikakor ne. Bila je tako nepristopna zanj, kljub svoji prijaznosti tako vljudno tuja, tako malo je mogel uganiti, kakšne misli ji roji:jo za cvetlično belim čelom, da se mu je zdela skrivnostna, kakor je skrivnostna globoka tiha voda.
A prav ta skrivnostnost ga je privlačila odslej in je do skrajnosti vznemirjala njegovo do-
mišljijo. Rad bi bil kje na samem z njo, poskusiti kaj takega se mu je zdelo junaštvo. Ponoči, ko ni mogel spati, si je izmišljal tisoč načinov, kako bi ji lahko prišel blizu.
Tudi zdaj se je moral z vsem naporom volje prisiliti k temu, da jo je ogovoril.
Videl je, da je osupnila. Mogoče ji ni bilo prav, da jo je še vedno klical »gospa Agata« kakor taste čase, ko mu je igraje šla s prsti skozi gosto svetlo grivo? Gotovo se ji je to zdelo nekam nespoštljivo. Zardel je, rad bi se bil pogreznil v zemljo. Bal se je, da je napravil kako usodno neumnost s tem, da jo je poklical in neznansko mu je odleglo, ko se mu je iznenada nasmehnila. Drgetaje je lovil sapo in je skušal zbrati svoje zmedene misli. Hotel ji je povedati nekaj takega, da bo napravil nanjo sijajen dojem in bi se pričela zanj zanimati —. na svoj malce vzvišeni in nedostopni način, toda vendarle zanimati. A nič mu ni padlo v glavo.
»Nisem bil pri maši, veste,« je nazadnje bleknil. »Vsak po svoje molimo, nekateri v cerkvi, nekateri v gozdu ...«
Molk. Gledala je po pokopališču navzdol.
»Bojim se, da me ne morete kdo ve kako trpeti, gospa No-votnyjeva.«
Spet se je obrnila k njemu. Skozi razpeti čipkasti sončnik ji je sonce metalo drhteče lise na obraz. Začudeno je dvigala močne visoke obrvi, ustnice so se ji nakodrale. Pod njenim
prodimim pogledom je prebledel kakor zid. Naposled se je vendar zgodilo tisto, kar si je ves čas želel. Končno ga je opazila, opazila je, da je neki Julijus na svetu, to ji je bilo videti.
In res, zdaj si ga je prvič ogledala povsem'natanko.
Bil je dokaj višji od nje, ki je bila srednje postave, in prijeten na pogled v svojem čednem jopiču iz črnega žameta in v golobje sivih hlačah Nekam olikan je bil in gosposki v sveže nagubani srajci in s črno svileno ovratnico, kakor jo nosijo študentje in’ mestni gizdalini.
Njegovi svetli lasje so bili za spoznanje predolgi za mladeniča, ki je živel na vasi — to se ji je zelo dokaj nečimrno. Ah, najbrž je mislil, da je zal krasotec in da napravlja čudovit dojem na ženske? In zdaj je opazila celo njegova ušesa, ki so se ji zdela premajhna, in njegove ustnice, ki so bile za mladega moža preobčutljive, preveč pripravljene, da vzdrhte ob slehernem izrazu čustva. Hotela ga ie presoditi kar moči strogo. Sama ni razumela te strogosti v sebi. Hotela ie na iti na njegovem obrazu vse napake. notem na si je čudno vzra-doščeno priznala, da je ta obraz še dovoli možat s svojim visokim čelom, s krepkim ravnini nosom in izrazitimi 1‘čnicami. ki so nasprotovale mehk! nri-iaznosti oči. B:le so to svetio-rjave oči ln v njih so treoetale temnejše sence — to čudno spreminjanje pa jo je zmedlo.
KOTIČEK ZA PIONIRJE
Janez:
(Nadaljevanje)
Pravljica o pastirju Nejčku, Divjem možu in vodi življenja
»Počaka) še malo, ježek,* je bil radoveden Rogaček. »Nisi mi še povedal, kaj je Divji mož iskal tukaj. Dolgo že ni hodil tod.*
»Lepo deklico je vodil s seboj. Toda ona nikakor ni hotela iti. Ves čas se je ustavljala, jokala in upirala, da jo je naposled vrgel na ramo kakor snop in jo odnesel. Hudo se je jezil in obljubljal je deklici, da jo bo za kazen zaprl v najstrašnejšo ječo.*
»Ubogo dekle,* je vzdihnil Rogaček.
»In kako lepa je bila,* mu je pravil dalje ježek. »Kakor najlepša deklica iz najlepše pravljice. Zdaj moram pa res k vodi, imam že čisto suha usta. Pozdravljen, Rogaček!*
»Pozdravljen, ježek!*
Spet je slišal Nejče cepetanje, pihanje in kihanje, ki se je oddaljevalo in utihnilo. Nobenega glasu ni bilo več, le studenček je žuborel in visoko v vejah je šepetal veter. Oči so mu zlezle skupaj, žuborenje je postajalo vse tiše in tiše, se zlilo z vetrom v en glas in skoro je Nejče spet sladko zasnul.
Ce so bile sanje, je mislil, ko je gledal v zelene veje nad seboj, so bile prav lepe. Ampak, saj se vse ujemaj zelena kača, Divji mož, Marička... Vseeno. Sanje ali ne. Naprej mora.
Vstal je, se pretegnil, stopil k studencu, se utrdi, napil, odlomil košček kruha od kosa, ki ga je imel še v torbi, se najedel in odšel dalje.
Proti večeru je prispel čez sedmo goro v sedmo dolino. Temni gozdovi so se raztezali od
vasi do semkaj in še dalje. Nikjer jim ni bilo kraja.
Sredi sedme doline je bila v gozdu jasa. Zelena trava je rasla tamkaj in majhen potoček je delil jaso na dvoje. Nejče je bil strašno truden, lačen in žejen. Sedel je ob potoku na tla in vzel iz torbe preostali košček kruha. Hotej se le najesti in napiti. Ugriznil je v kruh, pa kar n: mogel jesti, tako suha usta je imel.
»Najprej se bom napil,* je mislil glasno, *potem bom pa jedel*.
Sklonil se je nad vodo. Takrat je zaslišal glasove:
»Ne pij, ne pij, ne pij!*
Dvignil je glavo in pogledal naokrog. Nikjer človeka. Je v zraku, visoko nad njim, je krožila jata vran. Spet se je sklonil k vodi in spet je slišal iste glasove. Toda zveneli so že grozeče. Nejče se je čudil. Kdo vpije in zakaj? Ga ostri glasovi svate pred nesrečo? Pogledal je v vodo. Kristalno čista je žuborela čez kamenje in lepe ribice z rdečimi pikicami so švigale v malem tolmunu sem in tja.
Ah kaj, si je mislil. Voda je lepa in čista in ribice so v njej. Gotovo je dobra. Zajel je vodo v prgišče in jo nesel k ustom. Kakor črne strele so se zagnale vrane proti njemu in preden se je zavedel, so se mu zapodile v glavo in roko. Nejče je pograbil palico, toda jata se je prav tako po bliskovo spet dvignila.
•Vražje ptice,* je zagodel, odložil palico in se sklonil k vodi.
Spet so se zagnale vrane vanj. Ko so bile že visoko v zraku, se
je vsedel nazaj v travo. Hudo truden je bil in žejen, da se mu je jezik lepil v ustih. Zakaj mi ne pustijo piti, je premišljeval. Ozrl se je v nebo. Se vedno je krožila jata nad njim in zdelo se mu je, da jih je vse več. Toda piti mora! Kolikor je mogel hitro, se je vrgel na tla in porinil celo glavo v potok. Vrane so se z divjim vriščem pognale v njega In ga kljuvale po hrbtu. Toda Nejče je pil. Z vsakim požirkom, ki ga je napravil, pa je izginjala trudnost in prešinjala ga je čudovita moč. Napil se je in vstal. Vrane, ki so ga obletavale, so odletele in slišal je njihovo prestrašeno krakanje:
(Dalje prihodnjič)
5 3o
knez; 22 žensko
OGLASI
PREKLIC
Preklicujem besede, izrečene v vinjenem stanju tov. Rudiju Peternelu, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Anton Volavšek, Hrastnik 310.
*
Preklicujem, kar sem v pijanosti govoril žaljivega proti tov. Antonu Čebela. — Martin Rupar, Zagorje.
*
Ob priliki pričevanja Adolfa Sevnska preklicujeva sum proti Alojzu ta Kristini Petrin iz Dola §t. 28. — Martin Vihar, Dol št. 27 in Franc Holešek, Dol št. 30 pri Hrastniku.
PRODAM rabljen krojaški šivalni stroj. — Naslov v upravi lista.

Najceneje in v nafvečfi izbiri si preskrbite vse potrebno za dom,
delo in šport v
jmm veleblagovnica
nama
UVBLJAMA
Borbene čestitke mestu Trbovlje ob velikih zgodovinskih dneh
Križaniča „Trbovl,e‘‘
Vodoravno: 1. tovarna v Trbovljah; 9. vrsta razsvetljave; 17. moško ime; 18. mesto v Mongoliji; 19. nikalnica; 21 orientalski domačija; 23. ime; 25. vrsta smole; 26 ljubkovalno ime za ptice; 28. okrajšan podredni' veznik, ki ga je rad uporabljal pesnik Prešeren; 29. življenjska tekočina; 31. veznik; 32 del imena naše nekdanje filmske igralke; 34 staroslovanska pijača;
35. merilna priprava na teodolitu; 38. tovarna na rudniku Trbovlje;
39. kiti, kinča; 41. začetnici priimka in imena izdajatelja prve slovenske knjige; 42. ljudski izraz za dolg; 44. velika kača, tudi ženska kožuhovina; 45. zadnji dve črki na koncu mnogih hrvaških imen; 46. s krtačo očisti; 48. tuje žensko ime; 50. predpona za davno, staro; 51. začetnici imena in priimka umrlega Jug. pisatelja in zgodovinarja (spisal dramo »Juran in Sofija«); 52. kazalni zaimek; 53. časovna enota; 54. glagolska oblika spočetja; 56. moško ime; 58. začetnici imena in priimka našega državnika; 59. prislov kraja; 60. kratica za narodno; 61. kratica za: na primer; 63. naselje na rudniku Trbovlje; 65. naselje v Trbovljah; 71. športni klub v Trbovljah; 73. števnik; 74. število; 75. kratica za okrajni komite; 76. del obraza; 78. kazalni zaimek; 79 goljufana; 82. starogrški modro-slovec; 83. ljubavnik (tujka, grška); 86. glavni Junak Gotov-čeve opere; 87. država v Mali Aziji; 89. povratni zaimek; 90. del prašičje glave; 92. kratica za okrajni ljudski odbor; 93. vodja desetine; 94. rudnik v Trbovljah.
Navpično: 1. proizvod tovarne pod 1. (vodoravno); 2. kot 17 (vodoravno); 3. moško ime; 4. nemški časovni prislov; 5. ozek kos tkanine; 6. kemični znak za srebro; 7. arabsko moško ime; 8. človek, ki se ukvarja s starodavno umetnostjo; 10. ustanovitelj ZSSR; 11. dve črki imena Ema; 12. spleteni ženski lasje, 13. kot 74 (vodoravno) f 14. vaška slika, preprostost; 15. konjska odeja; 16. pripadnik enega izmed kontinentov; 20. žensko ime; 24. skupina ljudi, zlasti pri športnikih (dvojina); 27. slep (srbsko); 30. grška črka; 33. kazalni zaimek; 36. testa-
m
! ?
Mi
;S =6 |7
L.
m75
!30 j
«1
IJ9
Si-
lo ji!
I'"l i~
12 ji.
—";šMSr;
!
37
m
TE
133

"(27
22
'J,.-.-
	1
i_	_
Hil
..j...
MISEL
,46 47 :
54 I—f"" 555
WL, .

ptft	r	JP ,5 j66 j ■	67 :t8 i ;69	
~WF\	■	741 ! i«75i i*»	
79'TsMT—] Išr	jfci	i	i	L	
36 y ‘f fjjb	i8 i ij|^_ ji!	90
...j--.
rt'
m
40 j
IBP*
Trn
i a»
57
T
	
I
pl”!
■" i1*
72 !
■L
i
3 |84

:
"T
.........
m
185 j
j*
F T i i'
ment (4 sklon); 37. slavje, obletnica; 39. vozač, tudi športnik; 40. izdelovalnica sira; 43. junak, žrtev Orjune 1. junija 1924; 44. močan zid; 47. delo (srbsko); 49. žensko ime; 50. zabrana; 55. žensko ime; 57. neusmiljeno; 62. kanal, presek zemlje; 64. grški otok; 65. kratica za utežno mero; 66 lisasta krava; 67. vrsta športa; 68. korak za dosego nečesa: 69 vstop (franc, fonetič-
no); 70. veznik; 72. dotok; 74. desni pritok Drine v Hercegovini (3. sklon); 77. vas (srbsko); 80. naplačilo (množ.); 81. šivalna potrebščina; 84. taborišča NOV na Dolenjskem, tudi glasbeni instrument oz. orožje nekaterih živali; 85. vrsta zemlje; 88. nemški predlog; 91. začetnici imena in priimka velikega hrvatskega pesnika, ki je bil nekaj časa tudi hrvatski ban.
lit
Kam se zgubila stirju druga ovčka?
je
pa-
Ce jo pionir} najdete, ji narišitt na vrat trak ? zvončkom, nato pa sličico izrežite tei nam jo s svojim polnim imenom krajem bivališča in razredom šole ki jo obiskujete pošljite, ali pa prinesite v uredništvo. — Izžreban, pionir bo dobil Zi rešeno skrivalnice od nas lepo knjigo v spomin.

t
t
\
t
f
t
i
f
t
f
f
f
)
f
(
t
\
t
t
t
t
t
>7ESNILLA<
Tovarna tesnil in plastičnih mas Medvode prej »Donit«
čestita s svojim kolektivom vsem delovnim kolektivom in prebivalstvu mesta Trbovlje k njihovim zgodovinskim obletnicam.
Priporočamo se s svojimi izdelki
Borbene pozdrave pošilja svojim odjemalcem ob zgodovinskih dneh mesta Trbovlje
ZVONKO ARNSEK
modno krojaštvo — Trbovlje, Novi dom 37 Oglejte si razstavo v šoli Trbovlje III
DPD »Svoboda-Zasavje"
v Trbovljah
čestita Mestni občini Trbovlje ter kolektivu trboveljskega rudnika k zgodovinskim obletnicam.
i
*
t
4
t
*
t
t
Delavsko prosvetno društvo
SVOBODA-DOBRNA
TRBOVLJE
Gostilna Dobrna, Športno društvo »Dobrna« čestitajo delovnim kolektivom Trbovelj k 100-letnici občine, vsem rudarjem pa k 150-letnici rudnika Trbovlje.

Borbeni pozdrav pošiljata delovnemu ljudstvu Trbovelj ob prazniku pomembnih zgodovinskih obletnic mesta Trbovlje delovni
kolektiv in uprava
P^itkUe-HoUms
Rešitev nagradne posetnice za pionirje
Četudi rešitev nagradne vizitke v prejšnji številki našega lista ni bila lahka, smo od naših pionirjev in pionirk vendar dobili lepo število pravilnih odgovorov. Rešitev posetnice se glasi: Loke pri Zagorju.
Strogi žreb je prisodil nagrado za pravilen odgovor pionirki Danici Lončarič iz Zidanega mosta štev. 35, ki naj o priložnosti pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo.
ŠPORT
BOLJŠI SO ZMAGALI V ZAGORJU
Proletarec : Rudar 3:0 (1:0)
Proletarec—Rudar 3:0 (1:0)
Po nogometni tekmi predzadnjo nedeljo v Zagorju se je moštvo »Proletarca« povzpelo na prvo mesto na lestvici. Težko pričakovano srečanje obeh zasavskih moštev v Zagorju — »Rudarja« in »Proletarca« — se je končalo z visoko zmago domačinov, ki so pokazali igralcem »Rudarja«, kako je treba Igrati nogomet.
Proletarec (Zagorje): Svoboda (Trbovlje) 2:2 (2:1)
PRVENSTVO CELJSKE NOGOMETNE PODZVEZE
Dobrna (Trbov.) : Konjice 3:3
KEGLJANJE
Rudar : Svoboda (Trbovlje) 397:326

I
Kino »Svoboda-Center«
v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal ameriški film
»UROČEN«
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Kino »Svoboda« Trbovlje lipa bo imel na sporedu francoski film »VSI SMO MORILCI«
Razpored predstav bo razviden z lepakov-
iVe zamudite! V torek 1. junija popoldne Ha. d uk (Split): Reprezentanci Zasavja
čestita vsem delovnim kolektivom ob 30. obletnici zloma Orjune, 100-leinici občine Trbovlje in 150-lelnici rudnika Trbovlje in želi čim lepših uspehov pri gospodarskem razvoju mesta Trbovlje
Tekstil - obutev
Ljubljana
Nazorjeva ulica 4

i
*
*
*
*
. t
TEKSTIL-
OBUTEV
| LJUBLJANA
TRGOVSKO
PODJETJE
MARIBOR
POSLOVALNICO KUR ILN IŠKA 4
trgovina s Kurivom in nekovin-skim gradbenim materialom pošilja trboveljskemu prebivalstvu ob zgodovinskih obletnicah borbene pozdrave in tople čestitke
K odločni borbi delovnega ljudstva Trbovelj, ki te dni praznuje pomembne zgodovinske obletnice:
30-letnico zloma Orjune, 100-letnico občine Trbovlje in 150-letnico rudnika

V
sem delovnim kolektivom, odjemalcem in potrošnikom Zasavja pošiljamo ob občinskem prazniku v Trbovljah svoje borbene pozdrave!
Ljubljanska tovarna hranil
Ljubljana, šmartinska cesta 30
O

DELOVNI KOLEKT V in UPRAVA
TOBAČNE
TO¥AHNE
LJUBLJANA
čestita delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje k zgodovinskim dnem:
30. obletnici zloma Orjune,
100-letnici občine in 150-letnici rudnika Trbovlje
z željo, da bi na področju izgradnje socializma dosegali tudi v bodoče še večje delovne uspehe.
Poslužujte se cigaret proizvoda Tobačne tovarne Ljubljana
pošiljata delovni kolektiv in uprava
?Ak:twe > f/me
)
\
i»
<>
borbene revolucionarne pozdrave z željo nadaljnjih uspehov pri graditvi komune,

INVALIDSKO PODJETJE
„TOBAK“ TRBOVLJE
čestita k občinskemu prazniku mesta Trbovlje ter ob priložnosti zgodovinskih jubilejnih dni mesta Trbovlje
Istočasno vam nudi kvalitetne tobačne izdelke v vsaki količini

v
Delovni kolektiv in uprava
*
*
*
*
*
o
0
se vrste barv in lakov ter razne kemikalije domače in inozemske proizvodnje, potrebščine za sobne slikarje in pleskarje, vse vrste čistilnih sredstev in razne gospodarske potrebščine vam nudi
mi -
Ckern
- tksfteti
LJUBLJANA, Titova cesta štev. 50
impott-\^_^/-txport
pošiljata ob zgodovinskih dneh, 30-letnici zloma Orjune, 10-letnici mesta Trbovlje in 150-letnici obstoja rudnika borbeni pozdrav vsemu prebivalstvu mestne občine Trbovlje,

v.
sem svojim odjemalcem in delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje čestita ob zgodovinskih dneh:
30-letnici zloma Orjune v Trbovljah, 100-letnici občine Trbovlje ter 150-letnici rudnika Trbovlje
<*
1
*
#
#
d
<»
#
[
Izdelujemo kvalitetni cement, ki ga prodajamo po vsej državi m v tujini


Vse kar potrebuješ za gradnjo, za ureditev stanovanja, za gospodinjstvo ali pa kar je potrebno za razna obrtna podjetja, lahko dobiš pri
TRGOVSKEM PODJETJU
..ŽELEZNINA" - TRBOVLJE
Nudimo vam: barve, lake, firnež, terpentin, razne čopiče, klej, razna olja, šipe, steklo, porcelan, keramiko, emajlirano posodo, pocinkano posodo, šipe po meri, prevzamemo vgraditev šip za cele stavbe, nudimo štedilniške, uvožene plošče, glinaste peči, kmečke in salonske, kompletne kopalnice, razne vrste štedilnikov, vse vrste železnine ter ves gradbeni material, opeko, trstiko, nadalje trboveljski in zidanomoski
cement.
■V
i»
*
('
i»
l!
(»
I'
#
#
1»
K zgodovinskim obletnicam občine Trbovlje čestita kolektiv in uprava trgovskega podjetja »ŽELEZNINA« - Trbovlje
Ne pozabite si ogledati na razstavnem prostoru v restavraciji na Vodah tudi razno orodje, mlatilnice, sadne mline in podobno, kar vse vam tudi nudimo po ugodnih cenah.

r
t
t
t
*
*
*
*
*
t
t
t
*
*
t
*
t
l
\
*
t
*
*
Naša najstarejša tovarna čevljev v državi
TRIGLAV44 (prej Peko)

S7njcj£aj&%
izreka tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svojih 85 specialnih trgovin s čevlji, prav posebno pa v imenu svojih zasavskih podružnic v Trbovljah, Zagorju ob Savi in Hrastniku
NAJISKRENEJSE ČESTITKE
k proslavi 100-letnice obstoja trboveljske občine in širokemu krogu potrošnikov z njenega področja.
Tovarna obutve Triglav - Tržič
TRGOVINSKA
ZBORNICA
za okraj
TRBOVLJE
z vsem svojim članstvom čestita delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje k pomembnim zgodovinskim obletnicam.
Vsemu delovnemu ljudstvu mestne občine Trbovlje čestitata ob pomembnih zgodovinskih obletnicah
kolektiv in uprava
TRANSPORTNO PODJETJE
AVTOPREVOZ, Trbovle
GOSTINSKA ZBORNICA
okraja Trbovlje
z vsem svojim članstvom čestita trboveljskemu prebivalstvu ob zgodovinskih obletnicah mesta Trbovlje.
Borbeni pozdrav vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje pošilja ob pomembnih zgodovinskih obletnicah:
30. obletnici zloma Orjune, 100-letnici občine Trbovlje ter 150-letnici trboveljskega rudnika
delovni kolektiv in uprava
Elektrarne - Trbovlje
Borbeni pozdrav pošiljata vsemu delovnemu ljudstvu Trbovelj ob zgodovinskih obletnicah mesta Trbovlje delovni kolektiv in uprava
TRGOVSKEGA PODJETJA
»I21IRA« - TRBOVLJE
z vsemi poslovalnicami ter se priporoča za obisk
Za vsakega nekaj se dobi v poslovalnicah trgov, podjetja
(PRESKRBA* - TRBOVLJE
za okrepčilo pa poskrbi gostilna Delavskega doma
Kolektiv in uprava »Preskrbe« če stitata vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje ob zgodovinskih obletnicah
Borbeni pozdrav vsemu delovnemu ljudstvu mesta Trbovlje ob pomembnem jubileju pošiljata uprava in kolektiv
KINA .SVOBODA -CENTER*. Trbovlje
IN
KINA .SVOBODA-TRBOVLJE II*
Tudi v bodoče bomo vedno skrbeli za nakup dobrih filmov.
Obiščite nas na gospodarski razstavi v restavraciji ter v paviljonu pri Poklšku, kjer boste dobili razne mesne dobrote.
Vsem potrošnikom čestita k zgodovinskim jubilejem■ občine Trbovlje in rudnika Trbovlje
Kolektiv in uprava podjetja
MESO
TRBOVLJE
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
J
t
t
t
\
t
t
t
t
\
t
t
t
t
\
■ # t t
't
t
*
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
t
*
* t
Ob zgodovinskih dneh mestne občine Trbovlje, rudnika Trbovlje ter ob 30. obletnici zloma Orjune v Trbovljah pošiljata delovni kolektiv in uprava
Gradbenega podjetja
»GRADITELJ14
v Trbovljah
vsemu prebivalstvu borbene pozdrave
t
‘t
Borbeni pozdrav pošiljata delovnim ljudem mesta Trbovlje ob zgodovinskih dneh mesta Trbovlje in rudnika delovni kolektiv in uprava
Kovinske elektro-instalnterske delavnice
v Trbovljah Ulica 1. junija št. 28
Oglejte si naše proizvode na gospo-larski razstavi v šoli Trbovlje IV.
Borbeni pozdrav revolucionarnim Trbovljam pošiljata kolektiv in uprava
KZ STUDENCI - SEUNIOfi
z gostilno Trbovlje ..Pri Spanca"
ob zgodovinskih dneh mestne občine Trbovlje ter rudnika.
Kolektiv in uprava podjetja
Priporočamo se za obisk in na svidenje!
.-MEHANIKA
TRBOVLJE
se pridružujeta čestitkam ostalih delovnih kolektivov ob pomembnih zgodovinskih obletnicah mesta Trbovlje.
Ob tej priložnosti bo podjetje razstavilo svoje izdelke na veliki gospodarski razstavi v šoli Trbovlje II.
Vabimo vse svoje odjemalce, da si ogledajo naše najnovcifr proizvode'
*

Ob 100-letnici občine,
30-letnici zloma Orjune in 150-letnici rudnika Trbovlje
vam delovni kolektiv trgovskega podjetja
TEKSTIL
Ljubljana, Ciril-Metodova ulica 3
čestita k odločni borbi za pravice vaše občine, od katere niste odstopili v dobi najhujšega terorja, z željo, da bi v naši socialistični družbi še naprej vzgajali globoko zavest komune.
TRGOVSKO PODJETJE
SLOVENSKA BISTRICA
pošilja tople čestitke prebivalstvu mestne občine Trbovlje ob zgodovinskih praznikih: 30-letnici zloma Orjune, 100-letnici občine in 150-letnici rudnika.
Delovni ftolefttiv in uprava
Ljubljana, Titova cesta 16
pošiljata 'delovnemu ljudstvu Trbovelj borbene pozdrave in mu čestitata k
30. obletnici zloma Orjune, 100-letnici trboveljske občine in 150-letnici trboveljskega rudnika

Delovni kolektiv gradbenega podjetja
'TEHNIKA*
Ljubljana, Vošnjakova 8a
čestita k pomembnemu prazniku občine Trbovlje — ob njeni 100-letnici obstoja in ji želi nadaljnjih uspehov pri njenem delu.
Borbeni pozdrav prebivalstvu občine Trbovlje pošiljata ob zgodovinskih obletnicah delovni kolektiv in uprava
Naprej v nove zmage!
Mestni občini Trbovlje čestita
ROPAONir
Preduzeče za promet grade vinskim materijalom, Beograd, Francuska br. 65
Skladišta* Beograd. Dunavska 15 5 Donavski Kej br. 21, Niš, Crveni krst, Rankovicevo.
Proizvodi črne metalurgije, rezana ? tesana grada četinara — rezana grada liščara, cement i cementni proizvodi, cigla, crep (fal-covan i mašinski) elektro-instalacioni materijah gradevinske mašine (betonske mešalice, drobilice itd.}, bitumen i sav drugi izolacioni materijah
Otkupljuje vece količine rezane i lesene gradje


M
)
}
}
\
1»
#
\
}
)
)
\
\
*
i>
t
(
l'
>
>
\
\
i>
#
(»
<>
\
«»
)
KOTEKST
| podjetje za promet s kožami, odpadki in volno,
LJUBLJANA
podružnice
ZAGORJE TRBOVLJE HRASTNIK RADEČE
čestitajo mestu Trbovlje k zgodovinskim obletnicam
Odkupulemo vse vrste kož po noj višjih dnevnih cenah

t
}
\
*
\
\
}
i»
}
i'
i'
i»
\
('
i'
i»
i 1
i'
}
\
}
}
0
\
<>
i'
i'
i'
\
(»
i»
i'
i'
i>
\
<»
i>
L
1»
i>
■<: ■ ••'-
4» & fai&r, :• f>%>-pr mii
MESTNI LJUDSKI ODBOR
GLAVNEGA MESTA
LJUBLJANE
ČESTITA DELOVNEMU LJUDSTVU MESTA TRBOVLJE OB PRILOŽNOSTI ZGODOVINSKIH JUBILEJNIH DNI MESTA TRBOVLJE:
30. OBLETNICI ZLOMA ORJUNE. 100-LETNICI OBČINE TRBOVLJE IN 150-LETNICI RUDNIKA.
★
*
i
*
*
t
\
)
*
*
Delovni kolektiv in upravo
tmtM JUuu Mt hlm
MEDVODE
pošiljata mestu Trbovlje in vsemu prebivalstvu ob zgodovinskih dneh:
30-lefnicI zloma Oriune, 100-letnici občine Trbovlje in 150-lelnici rudnika
borbene pozdrave in čestitke
/v^w
Borbeni pozdrav mestu Trbovlje ob zgodovinskih dneh:
30-letnici zloma Orjune, 100-letnici trboveljske občine in 150-letnici trboveljskega rudnika
čestita vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje ob zgodovinskih obletnicah mesta Trbovlje:
pošiljata delovni kolektiv in uprava
30-letnici zloma Orjune v Trbovljah, 100-letnici obstoja trboveljske občine ter 150-letnici trboveljskega rudnika.
Trgovskega pod elja in gostinstva
Dol pri Hrastniku
Naj živi bratstvo in enotnost narodov JugoslavijeI
Ob pomembnih zgodovinskih obletnicah mesta Trbovtje in rudnika Trbovlje čestitata delovnemu ljudstvu JTrbovelj kolektiv in uprava gostinskega podjetja
HAJDUKA
Kulturo in prosveto delovnemu ljudstvu l
TRBOVLJE
z obrati: Delavski dom, Dreo, Dobovec, Pri grozdu, Sušnik, Volker, Slačnik, Rio, Čeče in proizvodnja sodavice, pokalice v sestavu gostinskega podjetja.
okraja Trbovlje
s vsemi kulturnoprosvetnimi društvi »Svoboda« in ostalimi ljudskopro-svetnimi društvi okraja čestita k pomembnemu zgodovinskemu jubileju mesta Trbovlje, še posebej pa k zgodovinski obletnici revolucionarnih Trbovelj: k 30-letnici zloma Orjune v Trbovljah.
Cenjenim gostom se priporoča za obisk
UPRAVA
Vsemu svojemu članstvu in preko njega ostalemu delovnemu ljudstvu čestita in pošilja borbene rudarske pozdrave
ob zgodov mskih obletnicah mestne občine Trbovlje in rudnika Trboi lie
Upravni odbor sindikata rudarj v Trbovljah
Delovni kolektiv
Kje bomo letos preživeli svoj dopust? V Počitniškem domu sindikata rudarjev na Partizanskem vrhu! Tamkaj na svidenje!
LTo
Proizvodnja nafte v Lendavi
čestita svojim črnim tovarišem v zasavskih revirjih K velikemu
prazniku vsega delovnega ljndstva v Trbovljah in okolici z
našim rudarskim pozdravom »SREČNO«!
Borbeni pozdrav vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje in okolice ob zgodovinskih dneh: 30-letnici zloma Orjune, 100-letnici obstoja občine Trbovlje ter 150-letnici rudnika pošiljata delovni kolektiv in uprava
Splošnega stro'nega mizarstva
Trbovlje
Obiščite gospodarsko razstavo v času od 29. maja do 6. junija, kjer razstavljamo svoje izdelke, ki slovijo širom po naši
domovini.

ASTRA
VELETRGOVINA Z USNIEM, GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM
NASLOV: LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6 -
TELEFONI: centrala, kom. oddelek, računovodstvo in skladišče Bežigrad 6 — telefon 22-394 sekretariat — telefon 31-121 direktor — telefon 30-013
PRODAJA NA DEBELO: skladišče Bežigrad 6, tel. štev. 22-394
PRODAJA NA DROBNO: Poslovalnica za gumo, Ljubljana, Trubarjeva c. 30, telefon štev. 20-101 — Poslovalnica xa usnje, Ljnbljana, Trubarjeva c. 25, telefon štev. 20-022 — Poslovalnica s tekstilom in vrvarskimi izdelki, Ljubljana, Kolodvorska c. 26 — Poslovalnica za usnje, Kranj, Koroška c. 7. — Poslovalnica, usnje, guma, tekstil, Črnomelj, Glavni trg 57. Telefon: Črnomelj 51. »ASTRA« — specializirano trgovsko podjetje v usnju, gumiju. Čevljarskih, sedlarskih, tapetniških potrebščinah in orodju ter tehničnem tekstilu vas postreže na drobno in debelo v svojih specializiranih prodajalnah vedno po najnižjih konkurenčnih cenah.
Rudniki, tovarne, obrtna podjetja, trgovska podjetja, transportna podjetja, mlinska podjetja in gradbišča — prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah v prodajalnah veletrgovine
»ASTRA«
BORBENI POZDRAV DELOVNIM LJUDEM MESTA TRBOVLJE OB ZGODOVINSKIH JUBILEJNIH DNEH!
DELOVNI KOLEKTIV IN UPRAVA
Tovarne
LJUBLJANA
pošiljata delovnim ljudem mesta Trbovlje ob priložnosti zgodovinskih jubilejnih dni borbene pozdrave z željo čim lepšega in uspešnejšega gospodarskega razvoja mestne občine Trbovlje
Elektrotehni«
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
Ljubljana
Pošilja delovnemu ljudstvu mesta Trbovljč borbene pozdrave ob priložnosti občinskega praznika ter zgodovinskih jubilejnih dni mestne občine Trbovlje ter želi še mnogo nadaljnjih uspehov
v gospodarskem razvoju mesta.
TRGOVSKO PODJETJE
„ZIT0“- LjUBLjANA
čestita delovnim ljndem mesta Trbovlje in vsem svojim odjemalcem k zgodovinskim jubilejnim dnem mestne občine Trbovlje.
Telefon (h. c) štev. 39-171, direktor 30-877
KUPUJEMO IN PRODAJAMO VSE VRSTE 21TA IN MLEV-SKIH IZDELKOV. V LAST NEM LABORATORIJU ANALIZIRAMO PROTI MALI ODŠKODNINI MLEVSKE IZDELKE IN mo VSEM TRGOVSKIM PODJETJEM, PEKARNAM
IN MUNOM
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM ŽELIMO MNOGO USPEHOV PRI IZGRADNJI SOCIALIZMA!

Borbeni pozdrav vsem delovnim ljudem mesta Trbovlje pošiljata ob zgodovinskih dneh mesta Trbovlje kolektiv in uprava podjetij
PEKABNA IN SLAŠČIČARNA
TRBOVLJE
Z dobro postrežbo, ki vam jo nudi Delavsko-uslužbenska restavracija
Strolnc tovarne v Trbovlfah
boste vedno zadovoljni.
Kolektiv in uprava podjetja čestitata vsem k zgodovinskim obletnicam mestne občine Trbovlje
ge pridružujeta čestitkam vseh ostalih ter pošiljata delovnemu ljudstvu Trbovlje ob pomembnih zgodovinskih obletnicah mesta Trbovlje borbene pozdrave z obljubo, da bomo ob spominu na te jubileje še vztrajneje opravljali svoje naloge za čimprejšnjo
zmago socializma.
TRBOVLJE
ob zgodovinskih obletnicah mestne občine Trbovlje.
Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora v restavraciji na Vodah, kjer razstavlja tudi naše podjetje.
Vse razstavljene predmete si lahko nakupite po nizkih cenah vsak dan v poslovalnicah trgovskega podjetja
POTROŠNJA
KOLEKTIV IN UPRAVA
MESOEROMETA
TRBOVLJE
ge priporočata delovnemu ljudstvu Trbovelj z vsakovrstnimi mesnimi izdelki ter svežim mesom. Postrežba točna in solidna. Oglejte si naš razstavni prostor v restavraciji na Vodah (Podjetje
»Turist«).
Vsem volivcem mestne občine Trbovlje čestitata k pomembnim zgodovinskim obletnicam
Kolektiv in uprava
„ HESOPttOKETA“, IBBOTUE
..MODA"
moško in žensko krojašivo - Trbovlie
poslovalnici v Ulici 1. junija štev. 5 in 6 ter poslovalnica v Bevškem in na Partizanski cesti (pri Razboršku)
Oglejte si gospodarsko razstavo v osnovni šoli v Trbovljah II, kjer razstavljamo naše izdelke ter se priporočamo.
Ob zgodovinskih dneh mesta Trbovlje se tudi naš kolektiv pridrnžaje z borbenimi čestitkami.
KOLEKTIV IN UPRAVA
SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
ZASAVJE - TRBOVLJE
prej „Ograd“
čestitata vsemu prebivalstvu me* sta Trbovlje k pomembnim zgodovinskim obletnicam.
Borbeni pozdrav vsemu prebivalstvu
mesta Trbovlje pošiljata delovni kolektiv in uprava trgovskega
podjetja
fPOTROSNJA'
GOSTINSKO PODJETJE
»TURIST«
TRBOVLJE
se priporoča s svojimi gostišči cenjenemu občinstvu v Trbovljah. Dobro postrežbo z jedačo in pijačo boste dobili v gostilnah:
restavracija »TURIST«, Trbovlje (prej rudniška restavracija). KOLODVORSKA RESTAVRACIJA, GOSTILNA AMERŠEK, GOSTILNA ŠUNTAJS, GOSTILNA KEPA na Posetju, GOSTILNA KURNIK v Gabrskem, RESTAVRACIJA »PRI LIPI« z založno kletjo pri Radeju.
Kolektiv in uprava gostinskega podjetja »TURIST« - Trbovlje Čestitata vsem gostom in ostalim k pomembnim zgodovinskim obletnicam in se priporočata.
KOLEKTIV IN UPRAVA
STROJNE
TOVARNE
TRBOVLJE

.zsssatzssziz^.sszssaa. »anm

ii'l	"sS' %-*i^ i
“<	. -V
■	v?rTr E *

mmm




5M3S*
Okutjki ijudslu Met Idčviie
Okrajni komite ZKS Trbovlje — Okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva — Okrajni odbor ZB NOV — Okrajni komite LMS Trbovlje ter okrajni odbor Združenja rez. oficirjev okraja Trbovlje čestitajo
LOMO Trbovlje k pomembnim zgodovinskim dnem
Delavski razred na čelu s Partijo se je dvignil proti fašistični Orjuni 1. junija 1924. V Trbovljah padle žrtve j- med njimi tudi revolucionar France Fakin — »Obznana« in »Zakon o zaščiti države«. Nov polet v borbi proti kapitalizmu in fašizmu — 17. aprila 1937: ustanovni kongres KPS na Cebinovem nad Trbovljami Orjunaši so požgali Rudarski dom v Trbovljah — teror ni uspel, borba se Je nadaljevala. Narodnoosvobodilna borba je prinesla novo pot v razvoju socialistične izgradnje in ljudske oblasti, to Česar nismo smeli v stari Jugoslaviji, da se oddolžimo borcem za pravico, smo storili v letu 1951, ko smo v Trbovljah odkrili spominsko ploščo borcu — revolucionarju Francu Fakinu. — Borbo delavskega razreda narodnoosvobodilne borbe in vse v zvezi z njo, da se ohrani v spomin našim poznim rodovom, pa hrani in čuva Muzej
narodnoosvobodilne borbe v Trbovljah.
g«
30. obletnici zloma Grjune, 100-leinici trboveljske občine in 150-le'niči trboveljskega rudnika
Ob spominu na junake borce bomo Še čvrsteje zgrabili za delo in šli v borbo za končno izgradnjo socializma pod vodstvom našega tovariša Tita
)
*