PREŠERNOVO _______ V
,. |^6JVU:vrVc
v
GLEDALIŠČE
J W --------
telefon Številka sss
Qledali$ki list
SEZONA 1946 - 1947
I------—...
FRAN S. FINŽGAR:
RAZ^W*efWJBNJA
Cena din 3‘-
IZ UPRAVNIŠTVA
Znižanje vstopnine. Upravni odbor sc je kljub nepovoljnim finančnim prilikam odločil, da zniža vstopnino za 25%. Vodila ga je predvsem želja omogočili obisk predstav tudi gmotno najšibkejšim slojem.
Abonentom. Lanskoletni abonma ozir. prednaročilo ostane ne-izpremenjeno. Prosimo, da želje glede spremembe sedeža javljate v pisarni (II. nadstr., stranska vrata) ali pa pri blagajni. Uprav-ništvo bo tem željam po možnosti ustreglo in jih reševalo sporazumno z interesenti. Vsak redni obiskovalec našega gledališča bi moral imeti svoj sedež rezerviran.
Naše obiskovalce vljudno prosimo, naj ne hodijo v dvorano v površnikih, z dežniki i. dr., ampak naj vse to odložc v garderobi! Dvorana bo pozimi vedno kurjena. Stojišča so samo na balkonu! Kajenje v dvorani je najstrožje prepovedano! Naše obiskovalec prosimo, naj k predstavam prihajajo ločno! Loputanje vrat po pričetku moli izvajanje in vznemirja pravočasno došle gledalce. Več obzirnosti!
GLEDALIŠKI LIST
PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V KRANJU
1946-1947 * ŠTEV. 1
F. S, Finžgar:
(Haz&alina žioL^en f a
Premiera 6. oktobra 1946
V novo sezono!
Zavesa našega odra se dviga v novo sezono. Ne vemo, kakšna bo Vaša sodba, ko bodo neke poletne noči ugasnile odrske luči te sezone, vendar zremo v čas pred nami z zaupanjem, saj je v lanskem letu Prešernovo gledališče z resnim, trdim in pozitivnim delom nakazalo ne le upravičenost, ampak tudi nujnost svojega obstoja. In ta upravičenost, ta nujnost nam je poziv k nadaljnemu delu.
V novo sezono stopamo v sklopu Ljudske prosvete. To ime, ki nam bo vodilo v bodočem delu, nam je že bilo pred očmi pri sestavljanju letošnjega repertoarja: vsa njegova teža je v domači in slovanski kvalitetni literaturi, izber pa takšen, da bo našo igro zajel prav vsakdo, najsi pride v naš dom iz tovarne, s polja, iz pisarne, ne samo s srcem in čuvsLvom, temveč tudi z ra-* zumoiin. Nadejamo se, da bo laka izbira iger največ pripomogla k temu, da nam bo poslalo gledališče prav kmalu to, kar je bil antični teater Grkom, namreč ljudsko gledališče v najčistejšem in najširšem pomenu besede.
Delo lanskega leta je bilo usmerjeno v glavnem v izgradnjo in notranjo organizacijo gledališča, v zlitje treh oderskih tradicij v enotno umetniško občutje in ustvarjanje. Letos pa imamo namen poseči v širino. Obdržati hočemo in moramo dosedanjo umetniško raven predstav, pri tem pa število vprizorilev povečati. Iskali in vzgajati moramo nov kader igralcev in režiserjev. Ne samo za dom, ampak predvsem za tja, kjer je potreba naj-večja: dali moramo režiserjem sindikalnih in podeželskih odrov najnujnejše osnove dramaturškega in oderskega dela. Z vselmi temi odri moramo izvesti tesno povezavo, tako, da bo poslalo
Prešernovo gledališče v Kranju malica vsega gledališkega dela v okraju.
To so naloge, pred katerimi stojimo. Svoje poslanstvo pa bo moglo Prešernovo gledališče izpolnili le, če ga bodo v njegovih prizadevanjih podprli prav vsi, tisti z odra in oni iz dvorane, ljudje iz lovaren, iz mesta in dežele, vsakdo po svojih možnostih, kajti zavedajte sc vsi, da je naše delo mnogokrat zelo naporno in da je Vaše priznanje in razumevanje tako igralcem, kot režiserjem in upravi edino, kar za to delo dobe.
f. S. Finžgar
Avtor, katerega dramatsko delo uprizarja Prešernovo gledališče v Kranju kot svojo prvo predstavo v sezoni 1946/47, je eden redkih naših pisateljev, ki gledajo v svet z realnim optimizmom. Tak odnos do življenja je edino pravilen, taka modrost navaja čitatelja k treznosti, k delavnosti in mu daje moč, da veruje v srečnejši julršnji dan.
Prav zato je prav, da Finžgar odpira vrata naše Talije — realni optimizem je tudi danes na mestu. Nobenih zlaganih iluzij pa tudi nobene cmeravosti in nobenega strahu pred bodočnostjo, ki bo svetla in lepa; ustvarjal pa jo bo tisti del naprednega človeštva, ki se mora danes še borili z ostanki teme in nazadnjaštva.
F. S. Finžgar, rojak z Breznice, nam je v svojih delih prikazal in osvetlil gorenjski človeški lik. Spočetka še precej nagnjen k romantiki, je vedno bolj in bolj prehajal v realiziem, naslanjajoč se pri tem na dobro tradicijo Jurčičeve, Stritarjeve, Tavčarjeve in Kersnikove kmečke povesti.
i Vse Finžgarjevo delo je delo za ljudstvo. Pisal je vedno kot vzgojitelj, bičal pravdarstvo, zlagano domoljubje, brezsrčnost; učil, da krivica nikdar ne ostane nekaznovana. Skratka, kot za malokoga naših piscev, velja za Finžgarja, da je pisal iz ljudstva za ljudstvo, iz ljubezni in v skrbi za srečo svojega ljudstva.
Zavedajoč se, da je govorjena beseda z gledaliških desk, širokim množicam najdoslopnejša in da seže človeku najgloblje v srce, je pričel naš Finžgar pisali igre in drame.
Njegova pot v lej literarni zvrsti je izrazilo razvojna. Tudi v dramalskih delih raste Finžgar iz zasanjane in slikovite romantike v zdrav realizem današnjih dni.
Napisal je četvero iger ozir. dram, ki so zmagovito šle preko vseh naših odrov, mestnih in podeželskih, poklicnih in diletantskih.
Romantičnemu »Divjemu lovcu" je nujno sledila optimistična »Naša kri“, tej pa realistični „Veriga" in „Razvalina življenja*. Obe sta tragični, skoro mračni — kot so bile večkrat tragične razmere, v katerih so trpeli naši ljudje, obkroženi od izkoriščevalcev in zaslepljeni od svojih temnih 'strasti.
Finžgar velja za pisca naših najboljših ljudskih iger, ljudskih iger v najboljšem pomenu besede. Finžgarjev doprinos slovenski dramatiki velja za zelo tehtnega. Sloves dobrega ljudskega učitelja in vzgojitelja bo ostal Finžgarju v naši slovstveni zgodovini, posebej pa še v slovenski dramatiki, trajno.
»Razvalina življenja", ki jo uprizarjamo, izprašuje našo vest. Posebno pa še onim nišim vaškim mogotcem, ki jih slepi požrešnost in lakomnost, brezsrčna lokavosl in svetohlinstvo. Na odru sc nam prikaže razkroj kmečke rodovine, ki je ne vodi vsečloveška ljubezen, pač pa samopašna sebičnost in samo-gollnost.
Tudi v tej drami nam govori zrela pisateljeva modrost in daje odrskemu dogajanju podobo življenjske šole. Z jarko lučjo osvetli naše, žal že vkoreninjene, napake, biča slepo sosedsko sovraštvo in podčrtava večno in vsečloveško vrednost ljubezni in zvestobe.
»Razvalina življenja" naj bo glasen memenlo, da se končno izkopljemo iz teh razvalin in pričnemo graditi novo, lepše življenje, kjer bo odločalo poštenje, dobrota in resnična bratovska ljubezen.
C. Z.
Režiserski in dramatični tečaj
Izobraževalni svet v Kranju prireja te dni prepotrebna tečaja za vzgojo novih režiserskih in igralskih kadrov.
V	režiserskem tečaju bodo dobili vsi oni, ki jim je zaupano Vodstvo in delo pri sindikalnih igralskih družijnah pa tudi podeželski odri, ono najnujnejše znanje, ki ga mora obvladati vsak igralski vodja: nekoliko pogleda v gledališko zgodovino, v režisersko delo samo ter osnovne pojme o maskiranju in šminkanju ter navodila glede inscenacije.
V	igralskem tečaju pa se bo polagala predvsem pažnja na izgovarjavo in gladko, neprisiljeno vedenje na odru.
Oba tečaja bosta gotovo uspela, saj je bila potreba po njih že zelo pereča,	/
Sezona 1946/47
UP I? »E i MIE IR lil O W O CIILIIED A I11L lil Š ČII - 114 IRM Ml
V	soboto, dne 5. oktobru' 1946 ob 20. uri — Red A
V	nedeljo, dne 6. oktobra 1946 ob 20. upi — Izven A sredo, dne 9. oktobra 1946 ob 20. url — Red B
otvoritvena predstava
RAZVALINA ŽIVLJENJA
Spisal: F. S. Finžgar	LJUDSKA IGRA V	TREH DEJANJIH		Režija: Peter Malec
Začetek točno ob 20. uri	OSEBE: Urh Kante, žganjarnar, oče Lenčka, njegova hči	... Tona, njegova rejenka Martin, kmet, sosed .		 Ferjan, kmet, sosed ... Sirk, kmet	 Mica Slana, potovka . .		 Kraj : ^ a deželi		Tone Eržen Božena Igličeva Vera Rutarjeva Nace Reš Franci Leskovšek . Milan Vertovšek Rezka Mihelčičeva	Konec po 22. uri
	Cene vstopnicam: din	Ž0-—, 15*—,	10*— in 5*—	
Predprodaja vstopnic en dan pred predstavo in na dan predstave od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure v gledališču
O LJUDSKI IGRI
Včasih so jo imenovali narodno igro, pozneje kmečko igro. V bistvu je pa bila to vednd ljudska igra, zdaj dobra, zdaj slaba.
Radi bi postavili neko načelo, po katerem bi vse le igre mogli vrednotiti.
Vsekakor mora dobra ljudska igra predstavljati življenje ljudstva sredi katerega nastane. Pisana mora biti zato v kffenem, preprostem jeziku, kakršnega ljudje neke pokrajine, neke dežele resnično govore.
Zgradba igre naj bo jasna, nekomplicirana, vsem razumljiva.
Zgodba naj ima zdravo, nevsiljivo poučno tendenco. Snov naj ne bo prefantaslična ali celo preromantična. Pa tudi ne pretirano naturalistična. Upoštevali moramo resnobnost, čistost in' estetski čut širokih množic.
Ne smemo pozabljali, da hočeš nočeš, prisostvuje skoro vsem ljudskim igram mnogo mladine, ki naj jo oder s svojimi predstavami vzgaja, blaži in dviga. Ne pa da bi jo vznemirjal, dražil ali celo pohujševal.
Ni treba bili moralist, niti liccmcrcc — loda v pogledu ljudske igre moramo bili strogi. Otrokom in ljudstvu moramo dajati vedno najboljše od najboljšega. Nobenih manjvrednih stvari ne smemo dopuščali, češ, za ljudstvo na kmetih je vse dobro.
Res je ravno nasprotno: visok moralen občulek, resnost dojemanja in iskreno sprejemanje — to so vrline, ki jih mestna publika večkrat nima ali le v manjši meri. Preprost človek ne gre v gledališče blaži ran ali pa iz snobizma; večkrat se veseli predstave po več tednov vnaprej in ko sedi pred dvignjenim zastorom, je pobožno zbran; beseda, nauk ali pesem mu lije naravnost v srce.	\
Take publike pa ne smemo razočarati s tem, da bi ji dajali plažo ali pa nerazumljivo frazarjenje.
Tudi scena v ljudski igri bodi preprosta. Nobenih zlaganih gradov; l#e 'toliko rekvizitov, da rahlo nakažejo am bij eni. — Tudi akrobacije z lučjo in reflektorji večkrat le vznemirjajo in molijo zbranost, posebno če niso diletantski iluminatorjii prav spretni.
Prav je, če vpletemo v ljudsko igro tudi pesem in gjasbo. Toda vse naj 1*) pristno, domače. Nobenih tujih arij in Singerjev! Slog in domača pristnost lega ne preneseta.
Bodočnost ljudske igre je velika, njena vloga pri vzgoji ljudstva bo vedno važnejša in vedno bolj upoštevana. Upati smemo, da nam bodo prihodnja lcla prinesla globoka in tehtna dela, ki jim je vtisnila pečat osvobodilna borba.
Veselimo se novih dobrih ljudskih iger. Naši diletantski odri bodo radi segali po njih — saj sami čutijo, kako ncčasovno in tudi narodnostno neprimerno je uprizarjanje raznih tujih burk in iger. — Do takrat pa moramo toliko več ljubezni posvetiti onim redkim domačim ljudskim igram, ki jih že imamo. Eno teh, Finžgarjevo „Razvalino življenja", uprizarjamo nocoj.
C. Z.
Kulturno-prosvetni festival okraja Kranj od 8. do 15. septembra 1946
V okviru te velikopotezne prireditve, ki naj bi pokazala prerez in rezultala„kullurno-prosvetnih društev in krožkov, so bile na sporedu tudi gledališke prireditve skoro vseli aktivnih igralskih družin v okraju.
Bila je posrečena zamisel, da so gledališke skupine nastopale s svojimi najboljšimi vprizoritvami izven svojega kraja ter s lem dale prireditvam poseben mik, ki ga gostujoči vedno dosežejo.
Tako so, n. pr., uprizorili igralci iz Smlednika Trentarjcvega „Zlatoroga“ v Šenčurju; igralci iz Kokrice Finžgar jevega divjega lovca" v Olševku; trg. nameščenci iz Kranja so uprizorili Seliškarjev „Kamnolom“ na Primskovem; igralska družina z Velcsovega je uprizorila Ganglovcga „Sina“ na Primskovem; Prešernovo gledališče iz Kranja je uprizorilo Šurekovo „Pcsem s ceste" v Velesovem in v Voklem; pionirji iz Cerkelj so uprizorili Bidovčeve „Bajko o slavcu" v Kranju; igralci iz Dupelj so uprizorili Ganglovcga „Sina“ v Kovorju; tržiški igralci so gostovali v Kranju s Kranjčevim „I)ircktorjcm Čampo", v Stražišču pa z opereto „Žensko vojno"; igralci iz Podbrezij so uprizorili Borove „Raztrgance“ v Tržiču.
Tako je bila dosežena izmenjava, ki je povezala gledališko delo v okraju. Prireditve pa so obenem bile nekake preizkušnje, katera igralska družina je najboljša, katere igralce je treba podpreti pri nadaljnem razvoju, skratka, festival nam je v grobih obrisih podal precej jasen pregled čez material in znanje naših diletantskih odrov v okraju.
Ocenjevalne komisije, ki jih je na prireditve poslal okrajni ljudski odbor, so mogle ugotovili predvsem sledeča dejstva;
1)	zelo mnogo dobre volje in ljubezni do gledališkega dela,
2)	tehnične težave, s katerimi se mora boriti večina odrov,
3)	neenotno izgovarjavo, ki ji je vzrok premalo jezikovne kulture režiserjev ali pa samovoljnost igralcev,
4)	dosleden Irud prikazali sceno iluzionistično, Četudi naša sredstva komaj stilizirane scene dopuščajo,
5)	v mnogih primerih neprimerna izbira repertoarja, čemur bo prej vzrok pomanjkanje del, kot režiserska nerazgledanost,
G) grešilo se je pri slogovni ubranosti: v ljudski igri naj ne bo preveč reflektorskih efektov; prav tako ne gre v sklajd z dejanjem, ki se dogaja pred večč slo leti, pelje sodobnih popevk. Tudi na kostime in obuvala je treba zelo paziti, da ne imotijo gledalcev, ki naj dejanju'na odru verujejo, ne pa da bi sc posmihali,
7)	skoro pri vseh družinah bi se našlo nadpovprečno nadarjene ljudi, te bi radi izobrazili; za te prireja v prihodnjih dneh Izobraževalni svet v Kranju dramatični tečaj.
8)	zaključna ocena pa je vsekakor ugodna za skoro vse odre. Toliko skrbnega dela in požrvovalne ljubezni, ki so jo vložili delavni ljudje, da bi podali na odru kos življenja, ne more biti zaman. — Ocenjevalelj predstav, ki jih dajejo diletantski podeželski odri, ne sme uporabljali ista merila kot služijo kritiku, ki ocenjuje tlelo in uspehe poklicnega gledališča. — Ocenjeva-lelju teh skromnih podeželskih in delavskih predstav mora vedno bdeli pred očmi dejstvo, da nastopajo na odru gledališki amaterji, ki so ves dan v drugem poklicu, čestokrat pri trdem in težkem delu, da so to nešolani ljudje in da jih mnogokrat ne žene težnja uveljaviti svojo osebo pač pa uveljaviti čast in uspeh svojega društva, stanu, vasi, kolektiva. — In da ti preprosti, delovni ljudje žrtvujejo noči, da po lednih napornih vaj, morejo stopiti na oder in razveseliti svoje občinstvo. — Zato mora kritik diletantskih gledališč prihajali k njihovim uprizoritvam s spoštovanjem, ljubeznijo in dobrohotnostjo. Pomaga in svetuje naj — ne pa sodi!
C. Z.
▼▼
▼
Tlaš repertoar
Po delu sodiš delavca — po repertoarju pa oceniš lahko nivo vsakega gledališča, tudi diletantskega.
Režiserski sosvet Prešernovega gledališča je pri sestavi repertoarja za bodočo sezono vodilo predvsem načelo kvalitete, ki je bilo odločilno že pri sestavi repertoarja pretekle sezone. Ako pa v naslednjem navajamo razna dela, potem sc moramo zavedati, da je načrt narediti — eno, izvesti ga pa — drugo. Ce so danes poklicna gledališča v zadregi pri sestavljanju repertoarja, toliko bolj velja to za naše gledališče s pomanjkljivim ansamblom, z neznatno knjižnico in slabo tehnično opremo. Naštela dela naj veljajo le kot ogrodje, na katero se bo vodstvo v bodoči sezoni opiralo.
Poleg dela doma, predvideva režiserski sosvet v svojem načrtu tudi gostovanja po vseh večjih odrih, predvsem našega okraja.
» Ponesti je treba lepo misel in čistost naše besede med ljudstvo! Poudarek bodočega repertoarja leži na domači, jugoslovanska in ostali slovanski dramatski literaturi, ki je našemu človeku najbližja.
Iz domače njive: Sezono otvarjamo z dramo Fr. S. Finžgarja: »Razvalina življenja11, ki je šla preko vseli slovenskih odrov, v Kranju pa že dolgo ni bila igrana. Vodnik slovenske dramske besede Iv. Cankar, naj bi bil zastopan s farso »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski** in »Hlapcem Jernejem**, katerega uprizoritev je določena za 1. maj. Domačo komedijo naj bi zastopal Cvetko Golar z »Vdovo Ilošlinko**, puntarsko misel pa dr. Bratko Kreft s svojim delom iz časa kmečkih uporov »Velika punlarija**; poleg teh je na programu še Antona Leskovca socialna drama »Dva bregova**.
Srbo-lirvaška dela: Prevedli smo dramo »Na straži**, delo hrvalskega pisatelja Viktorja Čara Emina. Delo je ravno sedaj, ko j e borba za našo istrsko-primorsko zemljo na višku, prav posebno akluelno. Uprizorjeno b|o predvidoma pričetkom novembra v režiji Petra Malca. Dramatik M. Begovič bo zastopan z dramo »Grešniea**. Poleg teh dveh pride morda v poštev tudi kako Nušičcvo delo.
Rusko klasiko naj bi zastopal Lev. N. Tolstoj s svojim prelepim delom »Vstajenje**, novejšo rusko literaturo pa Leonid Leonov z delom »Pod praškimi kostanji** in Vodopjanov s komedijo »Družinska sreča**.
Iz češke literature je predvidena Langerjeva »Periferija**.
Iz neslovanske literature so predvidena dela „Lepa pustolovščina" iz francoščine — iz angleščine Bernard Shavvova komedija „Pygmalion“ in Maughamova drama „Sveli plamen". L Klasika. Vprizarjanjc klasičnih del je za diletantske odre brez -dvoma več ali manj tvegana zadeva, toda treba je poskusili tudi s lem. V režiji Petra Malca bomo postavili na oder Fr. Schillerjevo „Kovarstvo in ljubezen".
Pretekla sezona je pokazala, da je uprizarjanje mladinskih del najbolj hvaležno in hvalevredno, saj je dosegla uprizoritev »Sneguljčice11 in „Princeske“ največ predstav. Verjetno bomo eno teh del ponovili. Kulturni festival nas je opozoril na domačo pisateljico Bidovčcvo z njeno ljubko „Bajko o slavčku", ki jo bomo po možnosti uprizorili v domači zasedbi. Poleg teli pa pride v poštev tudi krasno delo mladinske pisateljice Ružc Petelinove „Jagode z otoka Raja-Maj".
Tudi na uprizoritve glasbenih del smo mislili v bodoči sezoni. Tehnične težave, ki se nam tu slavijo nasproti, so še zelo velike, vendar je upanje, da se bodo dale premostiti in ne bo zaradi njih trpela kvaliteta. V tem slučaju bi uprizorili Ncdbalovo češko opereto „Poljska kri" in Forsterjevo opero „Goienjski slavček". — V pretekli sezoni ni bilo mogoče izvesti gostovanja ljubi j. opere, upajmo, da se to uresniči v letošnji in da bodo s tem naši obiskovalci oškodovani.
To je vse — in ni malo. Izbira je vsekakor velika, treba ‘.bo kaj izpopolniti in morda nadomestiti z deli iz naj novejše literature, če se bo pojavila na knjižnem trgu.
Volja, ki preveva igralce in režiserje je trdna, izvesti repertoar čim popolneje, tako številčno kakor tudi kvalitativno. Spoštovane obiskovalce Prešernovega gledališča pa prosimo, da nas s svojim obiskom podpro, da bomo mogli premostili vse težave, ki se bodo brez dvoma med sezono pojavile.
Izdajatelj : Režiserski sosvet Prešernovega gledališča v Kranju — Predstavnik : Rudolf Hlebi — Urednik: Črtomir Zorec — Tiskarna Sava — Vel v Kranju 1881 46