MLADINSKI KLUBI OZN pred praznikom Okrajni center klubov OZN v Celju je pred dnevi razpisal na- tečaj za najboljšo nalogo o OZN, !d se ga lahko udeležijo vsi dijaki osemletk in srednjih šol ter člani klubov OZN. Udeleženci natečaja izbirajo med dvema naslovoma: pod na- slovom »Zgodovinska vloga Zdru- ženih narodov« bodo pisali o vlo- gi OZN, o njenem delovanju na najrazličnejših področjih, medtem ko bodo pod drugim naslovom pi- sali o vlogi Jugoslavije v Združe- nih narodih, v širšem smislu pa tudi o vlogi neangažiranih držav v OZN in mednarodno političnem dogajanju sploh. Razpis so poslali na vse osnov- ne in srednje šole v okraju ter klubom OZN. Za najboljše nalo ge so pripravljene lepe knjižne nagrade. Značilnost tega nateča- ja pa je tudi ta, da bodo vsi ude- leženci natečaja dobili tudi gra- divo o organizaciji Združenih na- rodov, posebne publikacije. Avtor- je najboljših nalog pa bodo po- vabili v Celje na svečano sejo okrajnega centra, ki bo v poča- sttiev obletnice ustanovitve OZN 24. oktobra. V proslave letošnjega praznika Združenih narodov bodo skušali klubi OZN zajeti širši krog mla- dih in starejših ljudi. Organizirali bodo poleg tega še razne razstave, filmske predstave itd. Po šolah in v gospodarskih organizacijah bodo imeli predavanja o OZN, or- ganizirali bodo razgovore itd. Klu- bi OZN pa bodo izkoristili te pro- slave tudi za to, da bodo sezna- nili širšo javnost s svojim delom. V ta namen bodo pripravili publi- kacije o svojem delu, ki jih bodo potem razdelili med udeležence proslav, razstav itd. -jt Zreški mladinci na dobri poti Nedavna letna konferenca mla- dine Tovarne kovanega orodja v Zrečah je bila izredno razveselji- va. Pokazala je, da je aktiv Ljud- ske mladine izredno napredoval, saj se je iz enega zadnjih mest v občini povapel med najdelav- nejše organizacije Ljudske mla- dine v konjiški komuni. V To- varni kovanega orodja v Zrečah je okrog 700 delavcev, od tega pa je komaj sedemdeset mladih ljudi. Mladina v tej tovarni je uspela razviti dokaj pestro dejavnost. Med vsemi oblikami, ki so jih organizirali, pa je bila nedvomno najuspešnejša šola za življenje, ki jo je vodila Delavska univerza iz Slovenskih Konjic. Vsako pre- davanje je obiskalo po več kot trideset mladincev. Na letni konferenci so govorili o najrazličnejših zadevah. Med njimi so omenili tudi odnos šti- pendista do podjetja in obratno. Povedali so, da bi moralo biti so- delovanje med štipendistom in štipenditorjem mnogo tesnejše. Potem bi bilo tudi manj neso- glasij, težav in slabe volje. V delovnem programu za na- slednje razdobje so se odločili, da bodo največ pozornosti posve- tili politično ideološkemu delu, predvsem pa se bodo posvetili klubu mladih proizvajalcev. Pro- gram je nedvomno zanimiv in pričakujemo lahko, da bo v pri- hodnje delo aktiva v Tovarni ko- vanega orodja še boljše. RAZPRAVA O PREDOSNUTKU USTAVE Občinski odbor SZDL Mozirje je pred nedavnim imenoval 18- članski predavateljski aktiv, ki bo vodil razpravo o predosnutku ustave po vaseh in delovnih ko- lektivih mozirske občine. Razen tega so imenovali še posebni pet- članski odbor za organizacijo raz- prave o predosnutku ustave. Pre- davateljski aktiv je že imel sejo, na kateri so se domenili za semi- nar. Z razpravo na terenu bodo pričeli po 15. oktobru. Zamišlje- no je, da bi ta razprava potekala tudi po delovnih kolektivih in za- vodih. po terenskih organizacijah Socialistične zveze, predvsem pa na podeželju. V kolektivih bodo pri tej akciji organizacijsko po- magale sindikalne organizacije. Prednost te organizirane raz- prave je v tem, da bo razprava zajela čimveč državljanov. EKONOMSKA SOLA TUDI V KONJICAH Po širših razpravah, ki so tra- jale okoli dve leti, le kaže, da bodo tudi v Slovenskih Konjicah dobili ekonomsko srednjo šolo, ki bo delovala v okviru Delavske univerze. Namenjena bo pred- vsem uslužbencem v gospodarskih organizacijah in javni upravi. Za- to je tudi pogoj za vpis najmanj tri leta sliižbe ter starost nad dvajset let. Sola bo delala po štiri dni na teden. V. L. Pred ustanovitvijo Občinskega centra Iclubov OZN v ŽALCU že dolgo se kaže potreba po ustanovitvi občinskega centra klu- bov OZN v Žalcu, ki bi lahko uspešneje kot okrajni center vo- dil občinsko organizacijo oziroma klube v občinskem merilu. Da je res tako, pove tudi dejstvo, da so bili prav v žalski občini še pred nedavnim najboljši klubi v re- publiškem merilu. Ti klubi pa so polagoma stagnirali prav zaradi tega, ker okrajni center sam ne- posredno ni mogel posredovati v reševanju problematike vsakega kluba posebej, ostali politični fo- rumi pa tudi niso posvečali tem oblikam dela mladine dovolj po- zornosti. Z ustanovitvijo občin- skega centra pa bodo lahko vse te slabosti in pomanjkljivosti odpra- vili. Ustanovitev občinskega centra je prevzel v roke občinski komi- te Ljudske mladine, ki si je hkrati tudi zadal nalogo, razširiti orga- nizacijo klubov OZN po vsej ob- čini. Sedaj delujejo klubi v Žalcu, Vranskem, Taboru, Grižah, Pre- boldu in v nekaterih drugih kra- jih. Na ustanovitev občinskega cen- tra pa se pripravljajo tudi v Ce- lju, kjer so izredno dobre mož- nosti za ustanovitev in delo tega organa klubov OZN. -jt ZLATA POROKA Pred dnevi je bila na matičnem uradu v Laškem zlata poroka Mi- haela RUSA in Marije, roj. Krušič. Slavljenca sta že v rani mla- dosti okusila vse trdote življenja. Kot priložnostna delavca, sta se morala z veliko težavo utirati pot v življenje. Življenjska pot ju je vodila vse od Rogatca, Gor nad Hrastnikom do Zidanega mosta in končno Laškega. ' Leto 1941., ki je tako silovito prizadejalo vse naše ljudi, je po- vzročilo, da sta se tudi zakonca Rusova vključila med tiste rodo- ljube, ki so aktivno pomagali na- rodnoosvobodilnemu boju. Svoje otroke sta vzgojila v lju- bezni do domovine, zato jim v ča- su, ko je slovenski narod bil ene- ga najodločilnejših bojev za svoj obstanek, ni bilo težko najti poti v partizane. Tako so tudi njuni otroci kot borci narodno osvobo- dilne vojske prispevali svoj delež pri dokončnem uničevanju okupa- torja in njihovih pomagačev. Slavljencema iskreno čestitamo k redkemu jubileju s toplo željo, da bi bila zdrava in srečna v kro- gu svoje družine še dolgo vrsto let. T. K. MLADINA se zanima za ustavo Pripravam za razprave o predosnutku nove ustave se je te dni priključila tudi Ljudska mladina. Gre pred- vsem za to, da se bodo v raz- prave o temeljni listini vključili tudi mladi ljudje, da bodo razpravljali tako o tistih določilih, ki so mla- dini najbližje, pa tudi o onih, ki so namenjeni vsem državljanom. Posebno odgovornost bodo pri razpravah ob novi ustavi imele organizacije Ljudske mladine na šolah. Medtem, ko bodo v gospodarskih or- ganizacijah in na terenu no- silci razprav Socialistična zveza. Zveza komunistov in sindikat, bo to odgovornost v šolah prevzela Ljudska mladina. Nedvomno bodo morali razprave na šolah prilagoditi nivoju dijakov in jih čaka v zvezi s tem prav gotovo trdo delo. Ne bilo bi prav, če bi vse breme tega dela z mladimi ljudmi pre- vzel profesorski zbor, seveda pa je nujno, da prosvetni de- lavci že pri samem pouku poskušajo mlade ljudi se- znaniti z bistvom nove usta- ve. Nosilec širše, podrobnejše razprave pa bo Ljudska mla- dina. Da bi bili ti razgovori med mladimi ljudmi čimbolj te- meljiti, dobro pripravljeni in pravilno usmerjeni, je okraj- ni komite Ljudske mladine za ta vprašanja že imenoval posebno komisijo. Komisija bo skrbela predvsem za to, da se bodo mladi ljudje kar najbolj množično vključevali v razprave, ki jih bosta or- ganizirala Socialistična zve- za in sindikat. Med drugim pa se komisija pri okrajnem komteju zavzema tudi za to, da bi pa o tistih prašanjih, ki zadevajo predvsem mlade ljudi, organizirali posebne razprave. Ker bo delo ne- dvomno zahtevalo mnogo priprav, bodo v kratkem ustanovili komisijo za raz- prave o novi ustavi tudi pri občinskih komitejih Ljudske mladine. Jutri bo v Celju izredni plenum okrajnega komiteja Ljudske mladine, na kate- rem se bodo o programu razprav o temeljni listini še podrobneje pogovorili. Že zdaj pa so sklenili, da bo kar prve dni prihodnjega tedna v Celju javna mladinska tri- buna o predosnutku nove ustave. Vodil jo bo sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Celju, tovariš Franc Simonič. Med mladimi ljudmi celj- skega okraja vlada za ustavo veliko zanimanje. Dokaz za to so tudi že nekatere pri- pombe in vprašanja, ki jih je komisija pri okrajnem komi- teju Ljudske mladine v času svojega kratkega obstoja že prejela. Izredno zanimanje med mladino za novo ustavo je povsem razumljivo, saj je predosnutek temeljne listine prav gotovo sestavljen tako, da prav mladim naprednim silam zagotavlja razvoj in temeljitejše delo. CELJSKI TRG Včasih smo kar sami krivi Ko sem se tokrat oglasila na celjski tržnici, da povprašam po gibanju cen v preteklem tednu, mi je tržni nadzornik, tovariš Viktor Murko, najprej tole dejal: »Veste, naj vam najprej povem, da smo včasih na trgu kar jezni na nekatere kupce. Tolikokrat ugotavljamo, kako visoke so cene, pa so kupci vendar marsikdaj sami krivi, da je tako. Poglejte primer letošnje solate. Kmetje jo prodajajo po 120 dinarjev, Agro- kombinat iz Žalca pa po 80. Raz- like v kvaliteti skorajda ni, pa je vendar kmetje prodajo mnogo, mnogo več. Zadnjič se nisem mo- gel vzdržati in sem gospodinji, ki mi je potožila, da je kupila solato po 120 dinarjev, kar v obraz po- vedal, da je za to sarna kriva. Cemu, le čemu ne kupi tiste, ki je po osemdeset? Podobno je tudi z grozdjem. Včeraj mi je pripo- vedoval nek prodajalec, da je ceno grozdja namenoma zvišal, ker ga je prejšnji dan prodajal prepoceni, pa ga ni nihče kupil. Naslednji dan je grozdje iste kva- litete podražil in pred njegovo mizo so se gospodinje kar gnetle. Kaj porečete na to? Bo menda res držalo, da Celjani radi kupu- jemo tisto, kar je najdražje. To- da, dobro bi bilo, da bi že ven- darle določevali kvaliteto blaga po kvaliteti in ne po ceni, kaj pravite ? Sicer pa so bile cene v pretek- lem tednu kar v redu. Krompir je bil po 45 do 60 dinarjev, glavnato zelje po 34, pa tudi po 60 dinar- jev, kislo zelje — ki ga je zdaj res že dovolj — po 100 dinarjev, repa, kisla seveda, po 80 dinarjev, ohrovt po 60 in 80 dinarjev itd. Cvetača je bila po 100 in 200 di- narjev, radič po 150 in 250, grah po 120, fižol v stročju 100 in 120, v zrnju pa 120 do 160. Paprika je imela kar zmerno ceno, saj je bila celo po 60 dinarjev, kumaric je bilo zelo malo, paradižnik pa so prodajali po 50, pa tudi po 100 dinarjev. »Za jabolka ne bi mogel trditi, da jih je premalo,« je dejal to- variš Murko. »Vendar se čuti le- tošnja neugodna letina. Te dni so jabolka po 50 do 80 dinarjev, hruške so po 50 do 100 dinarjev, breskev pa je zmanjkalo. Grozdja je mnogo in tudi lepo je. Proda- jajo pa ga po 100 do 150 dinarjev, medtem ko ga je socialistični sek- tor poslal na trg celo po ceni 78 dinarjev za kilogram.« Osupnila, pa me je cena jajc. So — reci in piši — vsaj v srede so bila, po 33 do 35 dinarjev. To je pa že od sile! Ce bo šlo tako naprej, jih bomo čez čas plačevali po 100 dinarjev. Toda, kaj ni lO nekoliko previsoka cena za eno samo drobno jajce? -ij »Slovenija šport« JE PRIPRAVIL PRESENEČENJE No, pa smo Celjani spet dožive- li nekaj prijetnega. Celjska trgo- vina »Slovenija-šport-« nam je v soboto in nedeljo štirikrat pripra- vila prijetna presenečenja. Gre za revije športne konfekcije, ki so jih izvedli kar v izložbenih oknih tega lepo urejenega sodobnega lo- kala. Revije so izredno lepo uspe- le, v njej pa so sodelovali naši znani proizvajalci športne konfek- cije — tovarna kvalitetnih plete- nin Rašica, Šport Heruc iz Zagre- ba in domači KO-KO iz Sloven- skih Konjic. Čeprav bi revijam očitali lahko to, da je premalo Celjanov vedelo zanje, smo jih izredno veseli. Vprašujemo se, kaj ko bi v Celju osvojili novost teh majhnih mod- nih revij, ki jih drugod po svetu gotovo više cenijo kot pri nas. Tretji glavni dobitek KOZERIJA Takole je pripovedoval: Dobil sem obisk. Prišel je NEKDO iz komune. Baje uradnik pri stanovanjski umavi. — Tovariš Pohleven, tu imaš odločbo. Dobil si stanovanje! — Govorite resnico? sem za- zijal vanj. — Pred kratkim smo imeli sejo. Obravnavali smo tudi tvojo proš- njo. Tako ne moreš živeti. Hudo pretirana stiska. Saj imaš eno samo sobo, ki meri 6'K 5 m. In v njej imak sedem članov družine. Ti si osmi. Podpiši. In sem podpisal. Prišla je stara, prišli so čmrli. Objel sem staro: Ti si bila moj prvi dobitek! Ob- jemal sem čmrle: Vi ste bili moj drugi dobitek. Danes pa nam je tale gospod — gospod sem po- sebno poudaril — prinesel odločbo za stanovanje v bloku! To je moj tretji in glavni dobitek! Nastalo je splošno veselje. To- variš NEKDO nas je povabil v nov. Je ves deviški stanovanjski blok. Tam smo si smeli ogledati stanovanje. Veliko družinsko sta- novanje! Dve sobi. delovna soba, niša, kopalnica, stranišče na iz- piranje, balkon z razgledom na trg. Sanje, čudovite sanje! Obje- mali smo se in vzdihovali. Tristo petinšestdeset prošenj! Tristo šestinšestdeset odgovo- rov! In končno smo uspeli! Se isti teden smo najeli tri po- sojila. Nakupili smo pohištva in vse, kar je najnujnejše za tako stanovanje. Manjkalo je samo še tri dni do vselitve. Takrat se je zglasil NEKDODRUG iz komune. Prine- sel mi je dve odločbi. Ena raz- veljavlja prvo-odkazano stano- vanje ni na razpolago. Druga od- ločba: Tovariš Pohleven dobi sta- novanje v občinski stari hiši za trgom: soba, kuhinja, veža in klet. Vselitev je možna takoj. — Zakaj ne smemo v novo sta- novanje? Tako smo nasuli ušesa NEKO- MUDRUGEMU iz komune. On pa nas je tolažil, da ni kriv. On je le uslužbenec, ki izvršuje ukaze višjih. Glede prvega stanovanja je bila takale obrazložitev: V stanovanje se vselita dva: mož in žena. Oba inženirja. On bo zasedel mesto direktorja v podjetju, ki je tako rekoč v raz- sulu. Občina ima v njem velik up. Žena bo na občini načelnica novega oddelka. Pravijo, da je zelo sposobna. Otrok sicer nimata. Imata pa starše, ki jih tudi ne moreta pustiti kar na cesti. Preden ju je občina sprejela, sta posta- vila pogoj: veliko družinsko sta- novanje! — Tudi jaz sem vam stavil po- goj! sem protestiral. Drugi člani so molčali. NEKDODRUG pa je dejal: — Se pet let in boš šel v pokoj. Za občino boš postal neprodukti- ven. Inženirja pa sta še mlada. Do penzije imata vsak po dvajset let! Nato smo nekaj minut molčali. Molk prekine NEKDODRUG. Predme porine odločbi. — Podpiši! Se enkrat sem pogledal urad- nika od stanovanjske uprave. — Potem je vse to res ...? — Preberi odločbi! Hitro sem podpisal in vsa dru- žina se je umaknila v gnezdo, kjer tičimo že deset let. Dolno smo molčali. Potem pa smo naredili načrt, kako bomo porazdelili kupljeno pohištvo. Prišel je tretji dan in moja dru- žina se je selila v občinsko staro hišo. Prekleto! je razdraženo dejal tovariš Pohleven in končal svojo resn-čno, a dokaj trpko, skoraj žalostni) zgodbo. -dk- Dolgoprstneži na POKOPALIŠČU Tovariš urednik! Pred kratkim sem na mestnem pokopališču na grob svojih star- šev r>osadila »mačehe«. Naslednji dan sem šla ponovno na pokopa- lišče z namenom, da bi novo po- sajenim cveticam prilila vode. To- da, teh nisem našla. Nekdo jih je že prejšnji dan, morda takoj po mojem odhodu s pokopališča, Iz- r^al iz zemlje. Kaj porečete? Ali ni tovrstna kraja vredna ostre graje pa tudi strožjih ukrepov? Gabrijela Presinger, Celje, Trg V. kongresa 5 Komisija za razpis delovnih mest ter sklepanje in odpo- vedovanje delovnih razmerij pri Svetu delovnega kolektiva ObLO Celje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. analitik za primarne in sekundarne panoge gospodarstva; 2. analitik za terciarne panoge gospodarstva; 3. analitik za osebne dohodke in delovno silo; 4. šef uprave za dohodke; 5. šef odseka za proračun; 6. gradbeni inšpektor, 7. ekonom. Poleg splošnih pogojev se zahteva: Pod 1., 2. in 3. visoka strokovna izobrazba ali višja stro- kovna izobrazba z daljšo prakso na tem delu, pod 4., 5. in 6. višja strokovna izobrazba, zaželjena praksa, pod 7. srednja strokovna izobrazba, zaželjena ekonomska srednja šola. Razpis velja do 30. 10. 1962.