Pilkava samoupra/s ali belgrajska kurate a. Glavni vzrok našega nazadovanja. Ko so slovenski demokratje in njihovi trabanti samostojneži v Beogradu leta 1921 'glasovali za centrali•tično ustavo in govorili ter nastopali proti ustavnemu načrlu naših poslancev, ki so hoteli, da inia vsaka pokrajina svojo postavodajno avtonomijo, smo rni prerokovali,, da bo centralistična ustava za državo pogubna, za Slovence in Hrvate pa največja nesreča, postali bomo vsled te ustave hlapci, izmozgavali nas bodo z neznosnimi davki, gospodarsko,. politično in kulturno bomo propadli. Samostojneži so hvalili ustavo kot najvcčjo srečo in piidobitcv za državo in Ijudstvo, obetali so, da bo dala nam vsaj gospodarsko samoupravo, ko bodo ustanovljene oblasti. In katero prerokovanje se je uresničilo, naše ali slabostojno? Žal, zgodilo se je to, kar smo mi naprej videli, česar smo se tako bali. Centralistična ustava je dala Beogradu vso moč v roke, vsled podkupljivosti nekaterih strank in odsotnosti Hrvatov nas zdaj Srbi izžemajo, nam nalagajo neznosne davke, denar, naš denar, porabijajo le za sebe, nam pa mečejo le drobtinice kot milost. Od kar imamo od slabostojnih toliko hvaljeno ustavo, gremo povsod aazaj, nikjer naprej! »Samouprava« oblasti v gospodarskih zadevah. V zadnjem času so razdelili Slovenijo na dve oblasti: ljubljansko in mariborsko. Delo, ki ga je prej opravljala pokrajinska uprava za Slovenijo, se prenaša deloma na ministrslva v Bcogradu, deloma pa na velikega župana v Ljubljani in Mariboru. Nas kmete zanima pred vsem, kake dolžnosti in pravice dobi glede kmetijstva, živinoreje, žtvinozdarvslvenih zadevah veliki župan, oz. oblast. Ali ima vsaj v gospodarskih zadevah veliki župan mariborski ali oblastna »samouprava« kako pravico, ali so bi kmet smel vsaj svoje gospodarske in kmetijske zadeve sam urejevali po posameznih oblastih, kakor so to širokoustno obetali slabostojneže? Kaj še, ravno nasprotno od tega, kar so govorili in pisali, se je zgodilo. Zdaj bo slovcnsko 'judstvo, slov. kmet še bolj izročen tudi v kmetijskih zadevah na milost in nemilost Beograda. Nili tega vpliva, niti toliko pravice ne bo imel kot do zdaj. Kajti veliki del poslov kmetijstva, ki jih je dosedaj upravljala Ljubljana, sc prenese v Beograd. To btremo črno na beiem v Uradnem listu« Ijubljanske in mariborske oblasti št. 10 z dne 7. febr. 1924, stran 67. Tako bomo zdaj tudi glede kmetijskih reči še na slabšem do dozdaj. Preberite si dobro ta Uradni list vi slabostojni farbarji, ki ste toliko govorili, kako gospodarsko korist bomo imeli od centralistične ustave, ako se ustanovijo oblasti. Zdaj so ustanovljene, toda, ali bodo imeli kaj odločevati v kmetij- skih zadevah. Iz ukaza ministrstva za poljedelstvo in vode, ki ga objavlja omenjeni Uradni list je razvidno, da bo o vseh količkaj važnih kmetijsko-gospodarskih rečeh imel odločevati le Beograd, veliki župan ali oblast nima v nobeni važnejši reči govoriti in oaiočevati, ampak le ministrstvo v Beogradu. Da ne bo nihče mogel reči, da lažemo, ali da pretiravamo, hočemo dobesedno navesti dotični razglas v «Uradnem listu«. Takole se glasi: «Na ministrstvo se prenesejo vsi kjnetijski in veterinarski posli važnejš«ga in obenega značaja, ki jih je opravljala doslej pokr^jinska uprava za Slovenijo.« Torej o vsem, kar je važnega za slovensko kmetijstvo, o tem bo odločeval le Beograd, slovenski kmet ne sme o tem odločevati, taka je slabostojna gospodarska *samouprava«. Razglas dalje našteva te posle, ko pravi: Med te posle (ki se prenesejo iz Ljubljane v Beograd) spadajo: 1. Nameščanje, odpuščanje in upokojevanje državnih uradnikov in uslužbencev. 2. Odobravanje kredilov za izplačilo preko 5000 D. 3. Dovoljenje dopustov po posebnih opravkih in zaradi bolezni nižjim uradnikom in uslužbencem nad 10 dni, a višjim (referentom) nad 3 dni — brez potovanja. 4. Odobravanje službenih potovanj, ki trajajo nad 10 dni v cnem mcsecu. 5. Prodajanje državne premične imovine preko 5 tisoč dinarjev. 6. Dajanje informacij tujim državam. 7. Rcšitve prošcnj za podporo. 8. Načelne rešitve in naredbe glede kmetijske in veterinarske službe, a zlasti glede opuščanja dosedanjih in uvajanja novih načinov in rnetod v kmetijstvu in veterinarstvu. 9. Vse ostale važnejše rešitve v zadnji inštanci, ki urejajo državne in zasebne odnošaje. 10. Vodstvo uslužbenskih listov kakor tudi vsi oni posli, ki spadajo po zakonu o ustroju ministrstva za poljedelstvo in vodc v nejgovo področje. 11. Od sedanjih naprav v Sloveniji spadajo pod državno nadzorstvo, odrtosnf* pod ministrstvo za poljedelstvo in vode: nižje kmetijske šole v Mariboru, na Grmu in pri Sv. Juriju ob južni želcznici, srednja kmetijska šola v Mariboru, zgledni posestri v Mali Loki in na Ilobežu, podkovska šola v Ljubljani, gospodinjske šole v Ljubljani, Repnjah in v Mariboru, državne žrebčarne in bakteriološki in sercološki zavod v Ljubljani.« Vprašam vas, kateri ste to prebrali: če vse to spada v Beograd, kaj še potem ostanc donta? Ali je taka oblastna »samouprava«, ki so jo slaa*st*jni hvalili, le seaca resnične samoupravc? To je karatela, pa ne sajjmouprava.« Zdaj se uvaja v Sloveniji od slabostojnih toliko poveličevana, od njih izglasovana centralistična ustava vpeljava njihova njihova oblastna «samouprava«, ali bolje rečeno «samoprcvara--;. Tako odvisen v vseh re- čeh od drugega niti tisti ni, ki je zaradi slaboumnosii ali zapravljivosti pod kuratelo, kakor je na podlagi samostojne oblastne «samouprave« odvisen za naprej slovenski kmet od Beograda. Le preberite in premislite onih 11 točk, ki jih navaja uradni razglas, ali ni bridka resnica, da nas je slabostojna »samouprava« (!?!) spravila popolnoma pod beograjsko srbsko kuratelo tudi v popolnoma gospodarskih in kmelijskih rečeh. jLe pomislimo: v nobeni važnejši kmetijski in živinozdravniški reči nimamo mi v Sloveniji nič za govorili, ampak le Beograd; kmelijskih uradnikov, živinozdravnikov, učiteljev, slug ne smemo mi doma nastavljati, ampak Beograd, da bodo tako plesati morali, kakor bodo Srbi v Beogradu godli; v Beogradu menda mislijo, da mi dalje kot do 5000 D ne znamo šteti, ker vsak izdatek čez 5000 D smejo le oni dovoliti. Če bo torej na primer kaka kinetijska šola hotela kako kravo ali kak stroj kupiti, ali če bi za premiranje živine radi izdali črez 5000 D, mora to Beograd milostno dovoliti! Ali ni to sramotna kuratela? Naravnost smešno je, da morajo uradniki in uslužbenci v slučaju bolezni ali druge nujne potrebe za več ko 3 oz. 10 dni že v Beograd prositi za dopust. Ali ni to grdobna kuratela? In ali ni budalasta kuratela, če na primer kmet. potovalni učitelji morajo v Beogradu beračiti za dovoljenje, da smejo več ko 10 dni na mesec službeno potovati in učiti? Seveda po slabostojnem in beograjskem mnenju naši se kmetijski strokovnjaki ne razumejo nič na prodajo, zato jim je oblaslna «samouprava« postavila Beograd za kuratorja, ker brez njegovega dovoljenja ne smejo ničesar prodati, kar je več ko 5000 D vredno. Za vsako kravo in telico, za par poIoTnjakov vina, ki so na prodaj, mora vedeti Beograd in dati dovoljenje. Lepo gospodarstvo, oprostite kuratorstvo to! Seveda morajo tudi vse prošnje za podporo romati v Beograd, ker — Bog ve, po kaki pamili — tam bolje vejo, kaj je za slovensko kmetijstvo poirebno in kdo je vreden podpore in kdo ne! Saj smo videli pri zadnjih volitvah, kako osludno podlo korupcijo in podkupovanje so uganjali srbski radikali s podporami. Tem lju dem ni za gospodarsko potrcbo in pomoč nič mar, njim gre le za strankarski in politični kšeft, zato se delifev podpore sebi pridržali. Da ne bi mogli v gospodarstvu napredovati, je preskrbljeno s tem, da novega načina in nove lnetode v kmelijstvu ne smemo upeljati brez njihoTega dovoljenja. Menda je Jo za to, da se ne bi proveč oddaljili od balkanskega načina in albanske metode. Slabostojna oblastna «sameuprava« je tako imenitna, da je posfavljcna srbska bcograjska kuratela tudi črez naše nižje kmetijske šole, celo črez podkovsko šolo in gospodinjske šole ter žrebčarne. Ne zamerite nekatere pikre besedc, a gnev in srd me popade, če se spomnim na ta razglas v Uradnem listu, ki nam uradno kaže, v kakd odvisnost, naravnost gospodarsko sužnost je slovenskega kmeta spravila ccntralistična ustara, za katero so glasovali tisti zastopniki slovenskoga kmeta ža- lostnega spomina, ki so si nadeli goljufivo ime «sainostojna kmetijska slranka«, a so politično in gospodarsko samostojnost in svobodo z glasovanjem za centraSizem pokopali, spravili naše ljudstvo v sramotno zavisjnost od beograjske gospode. Navezani smo vsled tega na miloščiae, na dobro voljo kuratorjev v Beogradu. Kako dolgo bo slovenski kmet berač? Doklcr bo ta ccntralistična ustava, tako dolgo bo slov. kmel moral igrati vlogo berača Lazarja pred bogatinovimi vralmi. A mi nočemo biti berači, odvisni od milosti beograjskc gospode, ki nas odira, amnak mi hočcmo zakonodajno avtonomijo, v svojih rečeh si hočemo sami vladali, zato se moramo borili vztrajno tako dolgo, da vržcmo s sebe jarem centraiizma, za katerega so slabostojueži glasovali in se še s tem svojim največjim zločinom bahali in kalerega so na vse pretege hvalisali. Boj zopcr krivični centralizem! Kakor ste dragi čilatelji iz goraj navcdenega uradneda razglasa lahko spoznali, ni slovenski kmel niti v kmetijskih rečeh svoj gospod, ampak ga je od slabostojnih toliko hvaljena uslava spravila pod popolno kuratorstvo Beograda. Zato pa v boj zoper krivični centralizem za zakonodajno samoupravo, ker le potem bo postal slovenski kmet na svoji zemlji svoj gospod!