© p i @ L 8 Krškega. Pedagogiško društvo. Preslavni deželni zbor kranjski je dovolil »Pedagogiškemu društvu« 50 gld. podpore za 1. 1888. Slava in hvala tako domoljubnemu činu preslavnega zastopstva kranjskega. Naj bi ga posnemale tudi druge korporacije! Pri koncertu, katerega je priredil odbor »Pedagogiškega društva« s pomočjo tukajšnjih pevk, pevcev in godbe v dvorani Krškega bralnega društva dne 5. febr. t. 1. dožlo je društvu okoli 40 gld. čistega dohodka, za kar se izreka tu presrčna zabvala vsem udeležencem. — Prva slovenska stalna učilska razstava. Šolstvo inih narodov napreduje iz raznih vzrokov bolje od slovenskega. Poleg drugih prednosti imajo nemške, česke šole tudi več učil nego slovenske. Po večjih mestih, n. pr. v Gradci, na Dunaji, prirejajo celo učitelji cele muzeje učnih pomočkov ali tako zvane permanentne razstave učil. — Jednako učilsko razstavo namerava ustanoviti »Pedagogiško društvo« v Krškem za slovenske šole in učitelje. JNabiralo bode po naši ožji in širji dotnovini in v obče pri ziiložuikih po svetu raznovrstnih učil: knjige za šolo in učitelje, karte, slike, kalupe, aparate, prirodnine in drugo, vse pač, kar šola rabi in kar šoli koristi. Vse nabrane predmete zbiralo bode »Pedagogiško društvo« v Krškera v lepih prostorib tukajšnje ljudske in meščauske unlnice, kjer bodo stalno razstavljeni vsem slovenskim učiteljem in šolskim prijateljem na ogled. Došla darovana uena srcdstva se bodo razglaševala in opisovala v clruštvem knjigi, v »Ped. letniku« in v šolskih listih: y »Učiteljskem Tovariši« (v Ljubljani) in v »Popotniku« (v Mariboru). — S tem si dovoljujemo torej na to novo važno podjetje opozoriti slovensko občinstvo, osobito učiteljstvo slovensko; založnike šolskega blaga in šolske prijatelje pa prositi, da bi blagovolili brezplaCno in franko pošiljati primernib predmetov v »prvo slovensko stalno učilsko razstavo«. V Krškem, 16. februarija 1888. Odbor ,, Pedagogiškega društva". — V zadnjem času se zopet nekdanje glasilo kranjsko - nemSkili učiteljev nekako repenči, kakor da bi še zvonec nosilo, ko ob času najhujšega terorizma. Toda časi so se, hvala Bogu, uže davno izpremenili. Sedaj Vam je trn v peti mlado društvo zaradi mirnega delovanja na šolskem polji. Jezi Vas, da tudi »Pedagogiško društvo« ne dela zdražbe v deželi. Morebiti je pa tudi še kaki sodelavec »Schulzeitunge« tako naiven, da spozna le »nemškutarenje v ljudski šoli« kot jedino zaslugo za kranjsko učiteljstvo? Ako se pa bojete, da bode nenaravnemu nemškutarenji v ljudski šoli sedaj na Kranjskem za vselej odklenkalo, potem je to — opravičen strah! Potem pridejo le načela pravih pedagogov vseh časov in narodov v veljavo in to bode gotovo le šolstvu in tudi učiteljstvu na korist! Slovensko učiteljstvo tudi z mirnim srcem pričakuje razprave o Liclitensteinovem predlogu v državnem zboru ter zaupa popolnoma našim poslancem, ki gotovo ne bodo pustili kratiti pravic učiteljst.vu in s tem sami sebi tla izpodkopali! Eadi učilske razstave naj se pa »Schulzeitung-a« tudi potolaži, kajti sami dobro vemo, da je za kaj tacega Ljubljana pripravnejša, kakor Krško. Ako nas bodete posnemali, nas bode veselilo. Naša razstava postane potem okrajna, kakoršne imajo tudi drugod. Škodoželjnost Vaša se pa morebiti vender ne bode uresničila, da bi nas nemške flrme popolnoma pustile na cedilu. Sicer je pa slovenskim ljudskim šolam s hrvatskimi, češkimi in poljskimi učili tudi toliko pomagano, kakor z nemškimi; vsaj imajo v Graški razstavi še ruska učila. — Vabilo k zborovanju »Pedagogiškega društva« v Krškem dne 1. marca t. 1. ob Y22 uri dopoludne v šolskem poslopji v Krškem. Dnevni red: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Eazgovor o »lex Lichtenstein;« (poročevalec g. Iv. Lapajne). 3. Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. It Dolenjskeka. Kolikor glav, toliko misli! Zakaj pa, da bi i mi svoje v svojem času ne izpregovorili! Ker se svet obrača, obračamo se gotovo i mi, ki smo na njem, obračajo se pa tudi naša dela, še bolj pa ona, katera preobrata potrebujejo. Mar pa vse, kar se presukuje res potrebuje preobrata? Ali je res treba vedno drugače lice kazati? Dandanes je pač to potreba, kakor se samo ob sebi razvidi, kajti ljud bi lehko trdil, da se svet ne omikuje, da stoji, vedno na enej in istej stopinji; ako se pa le kaj malega preobrne, užd je omika tu. Vse se vidi v lepšem lipšu, ko je v resnici. Tako moramo i mi gledati za nas lepši kinč, da se hoče četrtek preustrojiti v šolski dan. — Kaj pa bo s tem okinčano lepše, šola ali mi? Tolsto vprašanje, katero pa vendar na prvi pogled lehko rešiš. Ne šola, ne mi (učitelji namreč), ker v šoli bodeta učeuec kakor učitelj ravno toliko časa sedela, ko poprej, samo ure bodo izpremenjene. Kakov poboljšek je vendar tu? Učenci bodo v poletnem času enkrat v tednu popoldanskih vročih šolških ur rešeni. Ali bo pa i učitelj rešen teh vročili ur? 0 da! vsaj mu je to prost popoldan, v katerem ima počitek. Ees lep počitek to, ker je zimski popoldan tako kratek, poletni pa tako vroč; zakaj naj si ga uporabi, to si, dragi tovariš, sam misli! Ako je učiteljem po mestili ljubše eno popoldne, kakor eno dopoldne sosebno v poletji, naj jim le bo, pa vsim vendar mislim, da ni. Kaj neki pa mislijo potem na deželi napraviti, sosebno tam, kjer so razdeljeni razredi (poldnevni) ? Bodo pa mogoče hoteli popoldanski oddelek v četrtek dopoldne v šolo pozvati ? — Kaj pa potem po zimi, ko je v četrtek ponavljevalni pouk; bo pa menda ta v nedeljo, tak6, da bomo morali po zimi vsaki dan tako zdravi, sveži zrak šolskih sob sopsti; po leti pa v najbolj