MARUŠIČ, J., 1996. Metodologija načrtovanja gozdne krajine 
-nekatera teoretična izhodišča.- GozdV 54, 9, s. 416-424. 
PIRNAT, J., 1991. Nekateri krajinsko ekološki vidiki prosto 
rastočih dreves v agrarni krajini - zgodovinski pregled in 
današnje stanje.- V: Zbornik gozdarstva in lesarstva, 3 7, BF, 
Ljubljana, s. 177-199. 
GDK: 915 + 151.2: (497.12 Pomurje) 
Iz domače itl tuje prakse 
PIRNAT, L 1994. Obvodna drevnina kot del krajinske infra-
stmkture.- V: Gozd in voda, XVI. gozdarski študijski dnevi. 
BF, Oddelek za gozdarstvo, Poljče, s. 91-102. 
PROSEN, A., 1993. Sonaravno urejanje podeželskega pro-
stora.- Katedra za prostorsko planiranje, FAGG, Ljubljana, 
180 s. 
Zakon o gozdovih.- Ur. list RS 30, 1 O. 6. 1993. 
Gozdni ostanki kot življenjski prostor divjih živalF 
Branko VAJNDORFER* 
1 OPREDELITEV PROSTORA 
Ostanki gozda- gozdni otoki -v agrarni krajini so 
manjši gozdiči, skupine drevja, omejki, posamezno ra-
stoče drevje pa tudi umetno osnovani vetrobranski pa-
sovi. Običajno poraščajo rastišča, manj primerna za 
kmetijsko obdelavo, in so ostanki prvotnega rastlinstva 
in živalstva oz. z drugimi besedami ostanki nekdaj ob-
sežnih gozdov v procesu pridobivanja~ ivskih površin. 
2 EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI 
Značilnosti gozdnih ostankov kot živalskih ha bita-
tav: 
- poraslost z gozdnim rastjem (gozdno drevje, grmov-
je, zelišča), 
- relativno majhna površina enega objekta, 
- višina objekta, 
- dolžina x širina= površina, 
- vertikalna in borizontalna struktura, 
- medsebojna oddaljenost gozdnih fragmentov, 
- usmerjenost v prostem. 
Šele ko izpolnjujejo določene pogoje glede zgoraj 
naštetih značilnosti, imajo ti sistemi kot biotopi svojo, 
večjo ali manjšo ekološko vrednost. 
3 DELOVANJE 
Ekološko ovrednotenje teh struktur v pogledu po-
treb živalskega habitata zahteva vsaj bežen vpogled v 
delovanje teh sistemov. V kulturni krajini se ta kaže v 
večih vlogah. 
* B.V. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenue OE M. 
Sobota, Arh. Novaka 17, 9000 M. Sobota, SLO 
1 Prispevek je bil predstavljen na posvetu: Skupine in pasovi 
drevja zunaj gozda- nujne prvine kmetijske in primestne krajine, 
25. 8. 1998 v Gornji Radgoni 
GozdV 57 (1999) 3 
Gozdni ostanek deluje kot: 
-pregrada) 
- koridor (prehod), 
- zatočišče (možnost kritja), 
- izhodišče v okoliški prostor. 
Gozdni ostanki in omejki predstavljajo nosilno om-
režje, od katerega je odvisno bogastvo vrst. Tako kot 
nobene druge strukture v prostoru povezujejo skupaj 
različne biotope in služijo kot izhodišče za razširjanje 
in pribežališče vrst. Kdor ne verjame, naj pozimi v 
snegu opazuje, kam in od kod vodijo sledi živali. Polj-
ski gozdiči- pasovi in robovi- so magnet, ki privablja 
živali. Živali jih uporabljajo za: 
- mesto prehranjevanja, 
-umik pred motnjo, 
- počivanje/prenočevanje, 
- označevanje teritorija, 
-gnezdenje oz. poleganje mladičev. 
Njihova najpomembnejša vloga je v omogočanju 
varnejših gnezdilnih in počivalnih mest za večje živali, 
ki se prehranjujejo v kulturni krajini oz. ekosistemi, 
kot sta polje ali travnik. ~, 
Gozdni ostanki so, predvsem v agrarni krajini, vi-
talni habitati za mnoge prosto živeče živali. Glede na 
površino posameznega objekta je tukaj relativno velik 
delež gozdnega roba, ki predstavlja prehod v kulturno 
agrarna krajino, zato so prebivalci dostikrat isti kot na 
gozdnem robu. 
Gozdni robovi oz. t. i. ekotoni se od notranjosti 
sestoj ev razlikujejo. Njihove značilnosti so: 
- osončenost, 
- pestra grm ovna sestava, 
- plodonosne drevesne vrste, 
- specifična oblika rastlinske razrasti. 
153 
Iz domače in tuje pral<.se 
4 VRSTNA PESTROST 
Tovrstni habitati ustrezajo potrebam le določenih 
živalskih vrst, pri tem pa je pomembna predvsem nji-
hova struktura, t. j. kvaliteta prostora. Osnovo pred-
stavlja temu rastišču primerno razvita gozdna združba, 
ki uspeva v danih pogojih. Prvotno stat~e je zaradi 
vpliva kulturne krajine bolj ali manj spremenjeno. Na 
to življenjsko osnovo so pripeti členi oz. živalske vrste, 
ki tvorijo prehranjevalne verigo. 
Večinoma so to gozdne, vendar ne tipično gozdne 
živalske vrste, do velikosti srne, prilagojene tudi na 
življenjske pogoje kulturne krajine. Ni pa tu vrst, pre-
bivalcev obsežnih strnjenih gozdnih kompleksov, ki za 
svoje življenje običajno potrebujejo večje zaokrožene 
prostorske celote (veliki parkljarji in velike zveri ... ). 
Te vrste so občutljivejše, za njih so poUski gozdiči 
premajhni. 
Nekateri predstavniki živalskih skupin, ki so naj-
pogostejše v gozdnih ostankih: 
l. nevretenčarji:­
- mehkužci 
pajkovci 
- stonoge 
- žuželke (hrošči, metulji) 
2. vretenčarji: 
- dvoživke (žabe, krastače) 
- plazilci (kuščarji, kače) 
- sesa lei: srna, poljski zajec, kune (kuna belica, 
dihur, hermelin, mala podlasica, jazbec), lisica, 
jež, krt, miši, rov ke, voluharice .. . 
- ptice: penice, drozgi, ščin.kavci, srakoperji, stma-
di, golobi, poljske kure, vrani, uj ede, sove ... 
V omejkihje prisotnih preko 1.000 različnih rastlin-
skih vrst, ki jim v teku leta dajejo pisano spreminjajoči 
se videz. Z rastlinsko pestrostjo kot osnovo, na katero 
se vežejo prehranjevalne verige, se veča pestrost od 
rastlinskega in malega živalskega sveta odvisnih žu-
želk. Žuželke so vir hrane žužkojedih vrst ptičev, de-
ževnike in polže pobirajo vrste drozgov, medtem ko 
se rastlinojede vrste (npr. iz družine ščin.ka\·cev) pre-
luanjujejo s plodovi in semeni . Omejki poleg prehrane 
nudijo ptičjim vrstam pevska mesta in možnosti za 
gnezdenje. 
Po oceni živi tukaj polovica vrst avtohtonih sesal-
cev, skoraj vsi plazilci in petina ptičjih vrst. Skupno 
naseljuje ta življenjski prostor po oceni 7.000-10.000 
živalskih vrst. 
154 
5 UGODNA ZGRADBA GOZDNIH OSTANKOV 
Največjo vrstno pestrost omogočajo gozdni ostanki 
takrat, ko je v njih poleg visokega drevja razvita pod-
rast oz. polnilni sloj . Ukrepi rednega odstranjevanja 
odnule substance, redna secnja za drva, čiščenje in 
košnja zeliščnega sloja ustvarjajo razmere, ki takšne 
prostore kot habitate za večino vrst močno razvred-
notijo. 
6 POMEMBNOST 
Gozdni ostanki v malogozdnati krajini nadomeščajo 
gozd, vendar ga v celoti ne morejo nadomestiti. Da bi 
bila zagotovljena optimalna biotska raznolikost in 
koristen vpliv gozdov na sosednje kmetijske površine, 
delež gozda v agrarn.j krajini ne bi smel biti manjši od 
20% (PERUŠEK 1 PAPEŽ 1 KOS 1997). V nasprot-
nem primeru je vpliv gozdnih ostankov močno zmanj-
šan in kmalu služijo le še poživljanju estetskega videza 
pokrajine. 
7 OGROŽENOST 
Intenzivnost krčenja gozdnih ostankov v Evropi pa 
tudi v Sloveniji, sovpada z intenziviran jem kmetijstva. 
Vendar ni samo kmetijstvo tisto, ki bi mu lahko pii-
pisali krivdo za zmanjšanje teh površin. Nove potrebe 
po površinah za ceste, naselja in industrijske obrate 
izkoriščajo krajino z odstranjevanjem gozdnih ostan-
kov. Gozdni ostauki so se umikali, ker se je njihova 
ekološka vrednost le stežka kosala oz. merila z gospo-
darskimi kriteriji. Danes je ta proces nekako umirjen. 
Ponekod pa nastajajo po naravni poti novi gozdni "na-
stanki", s samosvojo hitrostjo in tempom, ki ga dosti-
krat narekuje tudi živalski svet. 
VIRI 
CIMPERŠEK. M., ! 994. Neupravičeno prezrti gozdni robovi .-
GozdV, 52, št. 3, Ljubljana. 
PAPEŽ, J. 1 PERU~EK, M. 1 KOS, 1., 1997. Biotska raznolikost 
gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja eko-
sistema.- Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska 
založba. 
REICHHOLF. J., 1990. Wa!d - Čkologie der mitteleuropa-
ischen Walder und ihrer Lebensgemeinscaften.- Mosaik 
Verlag, Mi.inchen . 
GozdV 57 (1999} 3