AÑO (LETO) XXL (15)
No. (štev.) 28
BUENOS AIRES 12. julija 1962
ESLOVENIA LIBRE
Nameni
moshovskega
ahishavalea
V	zvezi s potovanji Hruščeva po ■sovjetskih satelitih -— v let. juniju po Romuniji, v maju mesecu po Bolgariji, zahodni opazovalci ugotavljajo, da se poleg želje, pridobiti satelite za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje z Moskvo, za zvišanje sovjetske življenjske ravni, skriva za temi obiski njegova vroča želja po vključitvi tudi Jugoslavije v ta sovjetski blok, iz katerega se je bila izvila po letu 1948.
Hroščev ve, da mora v. vseh načrtih, ki jih ima glede Balkana, računati na Jugoslavijo kot osrednjo balkansko silo. Jugoslavija meji na Italijo in Grčijo, članici NATO, na nevtralno Avstrijo, na zveste sovjetske satelite Madžarsko, Rom,unijo in Bolgarijo ter na kitajski satelit Albanijo-. Na Jugoslavijo Hroščev računa tudi kot na državo, ki ima velik vpliv med tkzv. neopredeljenimi državami ter mu je tako eden najbolj-’ ših zaveznikov za -širjenje komunizma v Afriki, na Srednjem vzhodu in v jugovzhodni Aziji.
Na drugi strani pa že tradicionalno sovražno gledajo na Jugoslavijo s severa Madžari, z vzhoda Bolgari. Ker je v zadnjih mesecih Hroščev že večkrat nakazal, iz Beograda pa je dobil pozitiven odgovor, da bi rad čim prej in čim bolj povezal stike z Jugoslavijo, se je najprej podal na obisk v Bolgarijo, da bi kot vrhovna komunistična avtoriteta evropskega 'satelitskega bloka Bolgarom dopovedal svojo novo linijo do Jugoslavije. Tako je 16. maja v govoru v -bolgarskem pristanišču Vami izjavil: „Nekoč so bili naši odnosi z Jugoslavijo napeti. Sedaj so normalni, moram reči, celo dobri. Naši oogledi na mnoge mednarodne probleme in na vprašanje utrditve miru so enaki.“
Takoj po vrnitvi Hruščeva iz Bolgarije v Moskvo je sovjetska agencija Tass objavila, da je bil Tito povabljen v Moskvo za letošnjo jesen, pred tem pa' bo Jugoslavijo obiskal sovjetski predsednik Brežnjev.
Hroščev hoče, kakor ugotavljajo zahodni opazovalci, ohraniti Jugoslavijo kot vmesno državo med Italijo in Grčijo na eni ter svojimi sateliti Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo na drugi strani, istočasno pa preprečiti prevelik zahodni vpliv v državi.
Prav tako Hroščev ve za notranja trenja v jugoslovanski , komunistični stranki, ki jih je razgalil, zlasti Djilas. Do trenj prihaja zaradi vedno težjega gospodarskega položaja v državi, ki bi zopet potrebovala dolarske pomoči z zahoda, zlasti-od ZDA, kjer pa ji je bila zaenkrat ustavljena z znano akcijo ameriškega senata na pobudo senatorja Franka Lausheta ter zaradi nacionalističnih teženj — tako trenja med stran-kiniihi središči označujejo tuj' opazovalci —, ki da se porajajo v posameznih delih države.
V	takih okoliščinah je ob koncu maja Tito poslal svojega zunanjega ministra Popoviča tudi v Washington, kjer je imel večurni razgovor s Ken-nedyiem in dragimi ameriškimi funkcionarji o razmerah v Jugoslaviji in v sovjetskem bloku na splošno. Popovič je poskušal Kennedyja prepričati o nevarnosti, ki ga v gospodarskem oziru predstavlja za Jugoslavijo in, za ZSSR ter njen satelitski blok naraščajoča gospodarska in politična moč SET-a, (Skupnega evropskega trga), vendar je naletel na gluha ušesa, kakor se doslej Zahod tudi .ni oziral na podobne pozive Hruščeva.
Kakor v Bolgariji, tako je Hroščev tudi v Romuniji pojasnjeval svojo novo politično linijo do Jugoslavije, iz katere so že prišla poročila, da se bo, če se bo znašla v svoji gospodarski stiski pred izbiro, nasloniti se na SET ali na Komekon, naslonila na sovjetski gospodarski blok.
Hruščev in sovjetski minister za narodno obrambo maršal Malinovski sta srdito napadla zahodne zaveznike, češ da se načrtno oborožujejo in pripravljajo na napad na ZSSR in na ostale komunistične države.
V
Prijateljstvo med IVemeijo to i^raneijo
Ofospodarsiza ïtonferemea 99nevesanihi6
v
Adenauer je v nedeljo zaključil svoj sedemdnevni obisk v Franciji, kjer je z De Gaullom, kakor vedo povedati poročila, postavil temelje za trdno povezanost med Zahodno Nemčijo in Francijo v političnem in vojaškem oz'ru. Oba državnika sta se. dogovorila, da bosta sklicala' za letošnjo jesen sestanek. šestih držav, .ki.naj bi bil v Rimu, na katerem naj bi' razpravljali o poznejšem, morebitnem sestanku med. Kennedyjem in De Gaullom. Ideja za tak sestanek je pred dnevi prišla iz Washingtona ter jo .je sprožil Kennedy sam po svojem gcvoru 4. julija,' ko je predlagal ustanovitev, v dogledni bodočnosti, tkzv. atlantske zveze med Združeno zahodno Evropo in ZDA. , Kennedyjev govor označujejo kot „deklaracijo medsebojne odvisnosti“ med ZDA in zah. Evropo.
ZDA in zahodna Evropa bi se povezali y medsebojno odvisnost seVeda šele po. vstopu Anglije v SET in o tej zadevi bi se hotel De Gaulle posebej razgovoriti s Kennedyjem.
Medtem pa sta De Gaulle in. Adenauer razpravljala o bodoči politični skupnosti zahodne Evrope. O tem problemu so članice- SET-a zadnjikrat razpravljale 17. aprila letos na sestanku
svojih zunanj'h ministrov v Parizu. Na tem sestanku sta bili preti nadaljnjim, razpravam Belgija in Nizozemska, ker da bi morala v SET najprej stopiti Anglija, nakar bi nadaljevali razgovore o polifoni iškhpnosti zahodne Evrope. Sedaj pa nameravajo Zahodna Nemčija, Francija - in Italija storiti vse, da bi premagale opozicijo Belgije in Nizozemske.	■
Prvi korak v tej smeri bo' storjen, ko ..bo v kratkem pr šel v Bonn na razgovore z Adenauerjem belgijski zunanji minister Spaak, , Adenauer se namerava noslužiti Kennedyjevega predloga o .atlantski medsebojni odvisnosti in pritisnit1 na Spaaka in na Nizozemsko, da bi znova začeli razgovore o . evropski politični združitvi.
Po vrnitvi, v Bonn je , Adenauer izjavil, da je Irlo njegovo potovanje v Pariz i lodonosrto za Evropo, za mir in , z.a yes isvet nasplošr.o. Nov vojaški spopad med, Francijo in Nemčijo Sedaj ni več mogoč. Naše vojaške sile se bodo vsak dan bolj zbliževale ter bo med njimi vedno tesnejše sodelovanje. Svobodni narodi so tesno združen1', zlasti Francija in Nemčija, ki sta središče Evrope.
aaBBBBa8aaBBaaaaaaaaaaBaaa*BBaaaaaaaBBaEB»
Milmnea SET««
Pred dnevi je bilančna komisija
'Skupnega evropskega trga (SET) objavila svoje petletno poročilo ■ o delovanju te zahodnoevropske trgovske ustanove ter v njem ugotavlja, da se je avtoriteta organizacije v vsem svetu visoko dvignila, njen notranji in zunanji vpliv na svetovno gospodarstvo pa močno okrepil.
V poročilu, ki' obsega 500 strani, komisija poudarja, da ..še je 'sest držav',' Id imajo skupaj 1.70 milijonov prebivalcev, povezalo v trdno gospodarsko enoto, katera sedaj vedno bolj približuje njihove parlamente in vlade v zahodnoevropsko skupnost.“ Gospodarski skupnosti zahodne Evrope ho nujno sledila tudi politična enotnost, vendar pa bodo morale drage države, ki bodo hotele vstopiti v to skupnost, kakor je sedaj
n.	pr. Anglija, „ki so, pet ali šest let ostajale izven skupnosti, kljub njenim pozivom za vključitev vanjo, izgubljen čas nadomestiti z 'odškodnino, ki jim jo bo nakazala skupnost.“
Po letu 1970, ko bo minila prehodna doba skupnosti, kakor je bilo določeno 6b ustanovitvi gospodarske skupnosti s pogodbo v Rimu, se'bo začel med članicami povsem svoboden medsebojni promet blaga, dela in kapitala.
Od leta 1957 se je doprinos šestih članic SET-a ostalemu svetu zvišal od 23% na 26,5%. Izmenjava blaga med temi šestimi državami je dosegla v letu 1961 višino 12 milijard dolarjev ter se je v primeri z letom 1960 zvišala za .16%. Bila pa je ta izmenjava blaga leta 1961 manjša ;od tiste leta 1960, ko je bila za 25% višja od leta 1959 in leta 1959 za 19% višja od leta 1958.
Izmpnjava blaga z ostalim svetom le leta 1961 dosegla 20 milijard do.
.! ar je v, se pravi 5% več kakor leta I960-Poleg 16 afriških držav, ki so ¡se povezale s SET-om, vzdržuje uradne stike , s SET-om, še , 24 drugih držav, .med .njimi Brazil, Kolumbija, Meksiko". Osem drugih držav, namreč Argentina, Čile,
. Costa Rica, Portugal, Uruguay, Venezuela in Dominikanska republika ,pa šo že stopile v stik . s SET-om, da se bi z njim povezale.
Komisija nadalje poroča, da se je sept držav SET-a ..dogovorilo, da bedo v prihodnjih 18 mesecih odpravile medsebojno carino za izgotovljene izdelke. Od 1. juh'ja t. 1. ,<so jo že znižale za 50%.	:
V letu 1961^ ko je minila prva od treh dogovorjenih prehodnih etap, ki so bile določene za dobo od 1958 do 1970, je bilo med drugim doseženo naslednje:
1)	Šest držav SET-a od 30. junija t. 1, dalje vodi skupno agrarno politiko, kr' zajema ok. 60%, celokupne polje-. delske, proizvodnje organizacije.
2)	šest vlad je določilo ,prve ukrepe za skupno borbo proti monopolom.
3)	Določile so prve ukrepe za premikanje delovne sile in postavile pra-vila_ za naseljevanje delavstva znotraj svojega trga.
4)	Izdale so prve ukrepe za svobodno izmenjavo blaga in za skupno obrambno in proračunsko politiko. Prav tako So določile pok za skupno izravnavo moških in ženskih plač.
Komisija nadalje poroča, da je pozvala velike evropske hiše, da mora SET pospešiti iskanje novih trgov za svoje pridelke ter znižati cene za svoje izdelke, predvsem za hladilnike, nylon-ske dežne plašče, italijanska vina, francoski konjak ter nizozemsko in belgijsko blago.
dvsavi
V	Kairu se je v torek začela gospo danska konferenca 28 gospodarsko nerazvitih dežel Azije, Afrike in latinske Amerike, da bi ugotovile, kako bi se jim bilo mogoče razvijati, ne da bi se jim bilo treba priključiti bodisi SET-u bodisi Komekonu (komumstični gospodarski blok, op. ur.).
Konference se udeležuje večina tkzv. neopredeljenih držav ter je med njimi edina evropska država Titova Jugoslavija kot spretno prikrit moskovski agent. Na Titovo, se pravi moskovsko pobudo, so se priprave za to konferenco začele že pred več meseci ter so Titovi emisarji hodili po Aziji, Afriki in latinski Ameriki in ščuvali države proti SET-u in ZDA. Posrečilo se jim je zanesti strah v te države pred SET -om, ter sta tako Tito in njegov
•	pomagač v Afriki Nasser zbrala na konferenco v Kairu Indijo, Sudan, Gano, Gv'ne.jo, Mali, Abesinijo, Cejlon, Indonezijo, Libijo, Egipt, Afganistan, Pakistan, Burmo, Kambodjo, Brazil, Meksiko, Uruguay, Bolivijo, Kubo, Alžir, Somalijo, Kongo, Maroko, Tunizijo in Cper. Čile in Venezuela bosta poslali na konferenco samo opazovalce.
•	Tito ja' hetal na konferenco pridobiti tudi švedsko, Avstrijo in Švico, da bi vsaj nekoliko zakril komunistični propagandni značaj konference, toda te države so vafa'lo odklonile z izgovorom, da se nameravajo vključiti v SET. Va-
I Z TEDNA
Čilska vlada je dobila od parlamenta izredna pooblastila za izvedbo agrarne rofarme.
. V Peruju politična kriza še ni zaključena, Oborožene sile vztrajajo pri svoji trditvi, da je predsedniški -kandidat. Apristpv Victor, Rinil Haya de, la, Torre dobil večino z volilnimi sleparijami v „provinci Liberitad. Oborožene ¡sile sc Hayu de la Torre sporočile svoj nasvet, naj bi. odstopil kot predsedniški kandidat, ko bo parlament volil novega .predsednika izmed predsedniških kandidatov pri volitvah. Haya de la Torre je odločitev o želji oboroženih sil prepustil strankinemu kongresu, ki je pa ni sprejel.
Venezuelski predsednik dr. Betancourt namerava pritegniti opozicijo v vlado. Zaradi tega bo vlado preosnoval.
Na Kubi so v zadnjem tednu ustrelili 17 nasprotnikov sedanjega režima. IV novico so prinesli v Mehiko kubanski emigranti, ki so ’ tudi povedali, da jo Castro začel znova neusmiljeno preganjati nasprotnike sedanje komunistične diktature zaradi izkrcavanja novih gverilcev prejšnji teden v provinci Matanzas. Isti vir navaja tudi izbruhe nemirov v kubanski provinci Las Villas. Med tem se pa Castrov brat Rahl Castro kot minister kubanskih oboroženih sil mudi v Moskvi, kjer so tudi objavili, da bodo sovjeti Kubi izročili
iO.OOO	tonsko petrolejsko ladjo.
V	ZDA je umrl znani anglosaksonski pisatelj William Faulkner. Po odločitvi amerikega senata bo Argentina
v
bilo sta odklonili tudi Libanon in. Liberija.
Organizatorji konferenc v Kairu izjavljajo, da ni nj;hov namen ustanoviti tretji gospodarski blok, ker ga pač za<-radi svoje gospodarske revščine itak pe morejo, pač pa „zavarovati se proti izkoriščanju, zahodnega ali vzhodnega gospodarskega bloka in zaščititi svoje gospodarske 'nterese. Severni de' sveta mora razumeti, da se ne bo m.ogel razvijati, če južni del sveta, ki je bolj reven, ra bo dobil od severnega dela pomoči za svoj razvoj.“
Opazovalci pričakujejo, da tjo ta konferenca, kakor iso vse dosedanje, ki jih je organiziral T;to, izpadla kot obsodba Zahoda in prošnja Moskvi, naj nerazvitim državam pomaga ohraniti „neodvisnost“ pred „zahodnim impe-rislizm.om“. Moskva namreč vsak dan ugotavlja, da ji je že veliko afriških držav, ki so v zadnjih letih dobile ša’-mostojnost, in ki so se v prvem navdušenju po pridobitvi neodvisnosti, iz sovraštva do svojih bivš'h kolonialnih gospodarjev, naslonile na isv.ojetski blok, že ušlo iz kontrole tako politične kakor gospodarske in se naslonilo na Zahod,. Te države so namreč iz izkušenj prišle do spoznanja, da se Zahod zvesto drži sklenjenih pogodb, bodisi gospodarsk'h ali političnih, medtem ko se na kakršne koli pogodbe s sovjetskim blokom ni mogoče zanašati.
V TEDEN
lahko izvozila v ZDA okoli 20.000 ton svojega sladkorja.
V	Franciji so izvršili smrtno obsodbo nad biv. poročnikom Rogerjem De-gueldrejem, funkcionarjem tajne francoske vojske. Njegov zagovornik je po usmrtitvi izjavil, da izvedbe takšne smrtne obsodbe gotovo še nikdar ni bilo. Kajti poročnik Deguekte je bil še vedno živ, ko so vojaki oddali proti njemu salvo; umrl ni niti potem, ko mu je častnik oddal dva „milostna strela“, ko je hotel oddati še tretjega, se mu revolver ni hotel sprožiti in je moral oditi po novega- Tako je agonija trajala polnih 11 minut.
V	Severni Westfaliji in Porenju so ime’i v nedeljo pokrajinske volitve. Krščanski demokrati so od zadnjih volitev nazadovali za okoli 4,1% ter so dobili 96 poslancev (prej so jih imeli 104), socialdemokrati sc zvišali število poslancev od prejšnjih 81 na 90. Liberalci so tudi nazadovali in so izgubili en mandat, tako da jih imajo sedaj 14, prej so jih pa imeli 15. Kršč. demokrati šo nazadovanje pri 'teh volitvah pričakovali, za nazadovanje Jiberaleev pa pravijo, da. je znak, da v Zahodni Nemčiji prihaja vedno bolj do izraza dvostrankarski sistem. Novo vlado bodo sestavili krščanski demokrati in liberalci, ki so v koaliciji s kršč. demokrati tudi v zvezni vladi.
Avstrijski kancler Gorbach se je vrnil z obiska v Moskvi, kjer mu je Hruščev povedal, da ni nič navdušen nad tem, da bi se Avstrija priključila Skupnemu evropskemu trgu.
Sæ æiwljesraja beb dogajanjáa \v ¿%R*gentÍBBÍ
Ils*aiall iiaia
Brazil ima novega predsednika vlade. Je t0 Francisco Brochado Da Roclia, vseučiliški urofesor za ustavno pravo in dosed. tajnik za notranje zadeve ter pravosodje v prcvincijski vladi države R'o Grande do Sul, kjer je guverner svak predsednika dr. Gcularta Leonel Brizsola. Je praktičen katoličan. Politično pripada social-demokratski stranki, je pa zagovornik izvedbe vebkih socialnih reform kot jih zahteva sed. predsednik dr. Goulart in njegova laboristi-čna stranka.
Parlament je njegovo imenovanje za predsednika vlade potrdil z ogromno večino. Sodijo, da bo sestavil vlado tkvz.
narodne levice“, v smislu želja predsednika dr. Gcularta in s podporo oboroženih sil, na katere se dr. Goulart lahko naslanja, ker je na vodilne položaje postavil svoje zanesljive ljudi. Prav tako so v Brazilu mnenja, da bo novi predsednik Francisco Brochado ! Da Rocha skušal izvesti dr. Goulartov
politični načrt, izvedbo referenduma, s katerim naj ljudstvo odloči ali hoče sedanji parlamentarni sistem, ali pa obnovitev predsedniškega sistema.
Prvega dr. Goulartovega kandidata za predsednika, biv. zunanjega ministra Francisca de San Thiaga Dantasa je parlament zavrnil, naslednjega kandidata predsedrika eenata Aura de Mou-ra Andrade potrdil z veliko večino, hi pa predsednik dr. Goulart soglašal s sestavo njegove vlade, ker da je bila preveč 'konservativna in je zato de Mou7 ra Ar.drsde odstopil. Tako je prišlo do imenovanja Francisca Brochado Da Ro. che. Po odklonitvi Dantasa za. predsednika je prišlo v predmestjih Ria de Janeira do velikih izgredov zaradi pomanjkanja živil. Ljudski sloji so navalili na velike trgovine z živili in njihova skladišča ter jih izropali. Nastopiti je morala vojska in je bilo v 'spopadih okoli 40 mrtvih, nad tisoč ¡pa ranjenih.
Proslava dneva neodvisnosti
V ponedeljek, 9. julija, so po vsej Argentini slovesno proslavljali dan neodvisnosti. Glavna proslava je bila v Buenos Aire.su. Dopoldne , je bil v katedrali slovesen Te Deum, pri katerem so bili navzoči: predsednik dr. Guido z vsemi miristri, visoke državne civilne ter vojaške osebnosti in cerkveni dostojanstveniki. Po cerkvenem opravilu je bila na Majskem trgu pred vladno, palačo vojaška parada v manjšem obsegu kot druga leta. To pa zaradi varčevanja.
Pred dnevom neodvisnosti je bila v Buenos Airesu dne 6. julija običajna vsakoletna prijateljska večerja častnikov argentinskih oboroženih sil. Na večerji, je bil navzoč tudi predsednik dr. Guido, ki je bil tudi edini govornik. V svojih 'Izvajanjih je poudarjal rodo-Ijubje pripadnikov oboroženih sil in nujnost teisne povezave med njimi. Povedal je tudi, da bo zakon o političnih strankah izdan do 15. t. m. ter da bodo volitve prihadnje leto in s'eer med mesecem marcem in oktobrom.
Za slopa med Argentinci in socialna pravičnost
Argentinski nadškofje in škofje so imeli pred dobrim tednom letno zasedanje. Poleg čisto verslch vprašanj, ki so bila ra dnevnem redu, so 'razpravljal' tudi -o' posebnem. pismu, ki ga je poslal papež Janez XXIII. vsem latin-sko-ameriškim cerkvenim dostojanstvenikom, kakor tudi o sedanji argentinski stvarnosti. Po končanem zasedanju so objavJi • spomenico o sedanji argentinski problematiki. V njej opozarjajo Argentince na važnost in nevarnost česa, v katerem žive. Pozivajo jih le s'ogi in medsebojni lubezni, ki naj vse poveže v veliko argentinsko druž'no. Delodajalca rotijo, naj sprevidijo, da imajo tudi delavci pravico do dostojnega življenja. Zato naj se zadovolje z manjšim zaslužkom m dobičkom, delavce pa na drugi strani pozivajo, da naj ne prihajajo s pretiranimi zahtevami, naj se pri uveljavljenju svojih pravic ne poslužujejo nasilja in naj z vestnim delom ustvarjajo materialne dobrine.
PRED OBČNIM ZBOROM SFZ
Občni zbor je v vsaki organizaciji dogodek, ki ga je vredno omeniti. Če pa gre za mladinsko organizacijo, ki že 13 let deluje v slovenski skupnosti v Buenos Airesu, pa morda ne bo napačno, če to še posebno poudarimo.
Ko s0 po letu 1948 začeli prihajati slovenski begunci iz italijanskih in avstrijskih taborišč, je bilo med njimi tudi mnogo mladine. Slovenci uživamo glas, da smo strokovnjaki za ustanavljanje organizacij; tudi med fanti so se pogumnejši okorajžili in že leta 1949 ustanovili Slovensko fantovsko zvezo. Kot vsa druga dejavnost Slovenskih ro-jakov-izseljencev, ima tudi ta organizacija pečat čaisa in razmer, v katerih se je razvijala. Po negotovih začetkih se je razvila v samostojno, močno organizacijo in zopet nihala ob prelomnici, ko je odhajala generacija fantov, ki So bili vzgojeni še v domovini ali taboriščih. Z novo generacijo so se pojavili novi pogledi, nove težave pa tudi nove rešitve. Visa ta dolga leta, skozi vse delovanje pa se vleče kot rdeča nit tisto, kar je naša zvezda vodnica, naše geslo: Bog in Slovenija.
Z novim razvojem slovenske skupnosti na področju Velikega Bs. Aireisa, je tudi SPZ stopila pred nove naloge, ki jih je terjalo dejstvo, da iso si rojaki začeli organizirati krajevna središča, to pred vsem tam, kjer so delovali slovenski šolski tečaji. Če prav razumemo, je naloga mladinskih organizacij, da zajame mladino, ki zapušča slovenske šolske tečaje. In če danes računamo, da obiskuje slovenske tečaje okrog 700 otrok, potem je pač jasno, da imajo mladinske organizacije lepo polje dela pred seboj. Mislimo, da danes, že ni več med nami nikogar, ki bi verjel, da bo otroka sam slovensko vzgajal. Je že res, da osnovo vsake vzgoje dajo starši, a malo je verjetno, da bo otrok, ki ne obiskuje slovenske šole, ne zahaja v slovenske organizacije, ne diha slovenskega ambienta, še kaj slovensko čutil.
V zadnjem času so se po vseh večjih naseljih ustanovili fantovski odseki. Tako sedaj obstojajo v Lanusu, San Martinu, San Juistu, Ramos Mejii in v Moronu. Fantovski odsek deluje tudi že več let v mestu Mendozi. Vsi ti odseki bodo imeli prek0 delegatov 22. julija občni zbor, določili smeri in pota prenovljeni Slovenski fantovski zvezi, katero bodo sestavljali odseki-
Sovjetski vohun dr. Robert Soblen, ki ga je —• kot znano — ameriško sodišče obsodilo na dosmrtno ječo, je v Londonu zaprosil za politični azil. Soblen je — kot smo poročali —• pobegnil s ponarejenim kanadskim potnim listom v Izrael, odkoder so ga izgnali. Ob prihodu v London je poskušal napraviti samoumor. Sedaj ga imajo močno zastraženega v bolnišnici, ker je neozdravljivo bolan in mu zdravniki pripisujejo samo še nekaj mesecev življenja.
V
Poživitev slov*
V soboto, 7. julija, se je vršil v Slomškovem domu v Ramos Mejiji večer, namenjen poživitvi ljudskih običajev in narodnih noš. Na zadnjem občnem zboru društva Zedinjena Slovenija je bilo sklenjeno, naj se v okviru kulturnega referata ustanovi tudi odsek za poživitev slovenske folklore med nami. Ustanovil se je nato Folklorni odsek z namenom gojiti in kultivirati slovenske narodne plese za razne reprezentančne nastope pred diomačim in tujim občinstvom, ki ga vodi g. Bitenc; ustanovil pa se je tudi odsek za čim večje populariziranje narodnih noš, ki ga vodi ga. Čečeva. Ta odsek se je zadnjo so. boto predstavil s tem večerom v Ramos Mejiji, ki ga je otvoril v imenu Zedinjene Slovenije kulturni referent dr. Tine Debeljak, poudarjajoč’pomen predvsem narodnih noš za okrepitev narodne zavesti med nami ter potrebo po večjem zastopstvu noš v javnih nastopih, zlasti moških. Nato je gospa Pe-tričkova pokazala naprej nekaj prelepih skioptičnih »lik skupin narodnih noš z raznih naših prireditev, tako ob otvoritvi Slomškovega doma, Slovenskega dneva ali Lujanske procesije. Barvane slike so bile resnično reprezentativne in j» zaslužile, da bi jih videli rojaki tudi po drugih državah. Nato je ista gospa imela predavanje o slovenskih narodnih običajih. Gospa, ki je bila svoj čas v Etnografskem muzeju v Ljubljani, je lahko podala nanovejše stanje našega etnografskega raziskavanja z ozirom na ljudske običaje, ter jih je nam podala v zgodovinskem razvoju kakor tudi karakterističnih opisih. Jasno je podala pot, kako je iz pradavnine, ko je človek stal pred naravnimi zagonetnimi pojavi, začel prehajati v mit in v kult skrivnostnih moči in kako so se ta poganska verovanja spreminjala po krščanstvu v ljudske obrede, ki se vrše ob praznikih, pa imajo v sebi še davne, pradavne mi-tjčne, poganske prvine, iseveda vse krščansko pobarvane. Ustavila se je širše ob ženitovanjskih običajih, pa velikonočnih in božičnih, posebej pa ob ziljskem štehvanju, o katerem izvirno misli, da je treba v njem iskati tudi spomin na Turke. Predlagala je, naj bi se v okvirju Slovenskega dne od časa do časa ponazorili kakšni običaji na Pristavi v pristni obliki, da bi mlajši rod na ta način dobil vednost o navadah, ki so nam bile doma tako domače. Posebno sedaj, ko „smo doma po vseh kontinentih, samo ne doma“, je treba, da si to domačnost poživimo tudi s spominom na stare slovenske navade. Takoj nato je pa prešla ga. predavateljica na narodno nošo, ki je tudi del teh naših etnografskih starin, ter razložila njen nastanek pa posamezne različice po naših pokrajinah, pri čemer se je posluževala skioptičnih slik narodnih noš vseh naših pokrajin. Natančno je opisovala značilnosti enega ali drugega oblačila pri ziljskem, svojem domačem., pa se je naravnost navdušila in ga prikazala kot edinstvenega med Slovenci.
ittske folklore
Njeno predavanje je vzbudilo živahno odobravanje.
Nato je ga. Čečeva prešla na praktično stran organiziranja kolektivnega dela za narodne noše in podala detajle, koliko bi znašali stroški na pr. za dekliško obleko, če bi si dekleta nabavila blago skupno in nato same krojile pod strokovnim vodstvom svojo obleko, kakor tudi avbe in podobno. Seveda bi zato morali kupovati blago „en groš“, kar bi pocenilo, in organizirati krojne tečaje.. Živahni razgovori so se začeli ob izbiranju blagov ih načinov nakupovanja, kar je bilo znak, da je predavanje zadelo vprašanje v sredino: treba je organizirati praktične tečaje in dati možnost čim cenejšega nabavljanja oblačil.
Takoj nato je večer prešel v še bolj praktične odločitve: Slomškov dom j0 pripravljen takoj odpreti tak tečaj, v katerega se je že ta večer vpisalo čez 20 interesentov. Katera bi rada še pristopila vanj, naj se javi Slomškovemu domu, recimo v štirinajstih dneh, kajti potem se bo tečaj začel, ker bi Slomškov dom rad prišel s čimveč narodnimi nošami na proslavo Slomškove stoletnice smrti. Želeti je, da bi tudi drugi domovi stopili v stik z referentom Zedinjene Slovenije, da se pri njih ponovi ta večer in ustanovi prav takšen tečaj. Om.enimo naj še, da je bila predavalnica prav lepo pripravljena za ta večer z lepim izborom narodnih motivov: avbe, obleke, pa lesenih izdelkov, vžganih podob, kakor tudi lepe pručice v narodnem slogu. Prijave se »prejemajo tudi po telefonu na Slomškov dom tel. 658-2866 ali Ramoa Falcon 69-9503.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Parlamentarna ustavna komisija v Rimu je morala do 12. junija izdelati na osnovi raznih osnutkov načrt ustavnega zakona za deželo Furlanija*Julijska Benečija. Politične skupine, v katerih se udejstvujejo Slovenci na Tržaškem, Goriškem in na Videmskem so poslale v Rim »kuno spomenico, v kateri so zahtevale zaščito za Slovenca v novem ustavnem zakonu za deželo Fur-lanija-JuIijska Benečija. Slovenska katoliška skupnost in Slovenska demokratska zveza v Trstu pa sta poleg tega še poslali v Rim kot svojega opol-nomoečnca dr. Branka Agneletta, da bi z osebnim posredovanjem dosegel, da bi ustavni zakon za novo deželo vseboval določilo o zaščiti slovenskega življa v tej pokrajini.
Biv. predsednik angleške vlade Churchill si je pred dnevi na počitnicah v Monte Carlu pri padcu s postelje zlomil kost v stegnenici leve noge. V krajevni bolnišnici so ga takoj operirali, nato ga pa z letalom prepeljali v London, 'kjer so zdravniki izvršili še drugo operacijo. Listi pišejo, da se j0 bolnik v začetku dobro počutil, sedaj pa so ugotovili lahno vnetje ožilja kar lahko povzroči komplikacije.
ARGINTIMA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prizadevanja za politično pomirjenje
Notranji minister dr. Adrague je imel prejšnji teden radijski govor. V njem je Argentince pozival, naj se zavedajo resnosti položaja in časa, v katerem ž':ve. Ostro je nastopil proti ti-istim, ki širijo sovraštva med rasami ter napovedal strogo nastopanje oblasti proti njim. Zagrozil je, da bo oblast prepovedala delovanje takim organizacijam in bo zaprla njihove lokale.
Notranl minister dr. Adrogue je prejšnji teden tudi zaključil razgovore s predstavniki političnih strank. Pri npem so bile vse politične skupine razen peronistov, s 'katerimi se notranji minister dr. Adrogue ni hotel razgo-varjati, ker da ne izpovedujejo demokratskih načel.
Peronisti so pa med tem obiskali buenosaireškega nadškofa kardinala Caggiana. Tajnik te politične skupine dr. Matera mu je izročil obširno spomenico o sedanjem političnem, gospo-•darskem in socialnem, položaju v državi ter peronistične poglede na sedanjo argentinsko stvarnost. Po razgovoru s kardinalom je dr. Matera izjavil, da je pri kardinalu naletel na popolno razumevanje svojih teženj. Nekaj dni zatem je dr. Matera bil znova pri kardinalu; ter mu izročil seznam političnih pripornikov in ga prosil za posredovanje pri predsedniku dr. Guidu, da bi jih izpustili. V seznamu je tudi bivši predsednik republike dr. Frondizi.
Med peronisti, zlasti med peronistič-nimi sindikati, je v teku debata o pravilnosti odnosno umestnosti novega političnega kurza .peronistov z odklonom proti levici. Vplivna 'osebnost med peronisti kot dr. Ricardo Guardo ne odobrava močnejše usmeritve peronizma proti levici, ker da to predstavlja opustitev tradicionalnega peronističnega stališča tretje pozicije in komunistom daje samo možnost za razkrajanje pe-ronističnih vrst in za njihovo asimilacijo.
Voditelji peronizma pa poudarjajo nujnost, da mora biti tej politični skupini omogočena vključitev v argentinsko politično življenje, če do tega ne ho prišlo, bo po njihovih napovedih imelo to nevarne posledice.
V mestu Rosano so se 7. f. m. znova zbrali delegati dr. Frondizijeve nepomirljive radikalne stranke, da bi nadaljevali in zaključili državno konvencijo z izvolitvijo novega vodstva stranke. Pa d0 tega ni prišlo, ker med dvema močnima skupinama, ki se bijeta za vodstvo stranke ni prišlo do pomiritve. To sta tkzv. trda linija in zmerna skupina. Prvo vodi biv. notranji minister dr. Vitolo, katerega omenjajo kot verjetnega voditelja bodoče levičarske fronte, če bo do njene ustanovitve prišlo. Nekateri pa vedo tudi povedati, da dr. Vitolo misli celo na kandidaturo za predsednika kot kandidat levičarskega bloka- Zmerno skupino
v stranki vodi — kot znano — biv. guverner prov. Buenos Aires Alende. Vsaka od teh iskupin je predložila svojo listo z imeni članov novega strankine, ga vodstva. Pri volitvah je pa dr. Vitolo s svojimi delegati prelomil kvorum z zapustitvijo konvencije, ki se bo nadaljevala 4. avgusta v Buenos Airesu. Tokrat so v Rosariu sprejeli samo sklep, da morajo poslanci dati sed. političnemu vodstvu istranke na razpolago svoje mandate ter da je strankinim pristašem prepovedano sodelovanje v sedanji vladi.
Drugo važno Zborovanje radikalov je bilo v mestu San Rafael v prov. Córdoba, kjer so ljudski radikali pripravili mogočno strankarsko slavje pri zadnjih volitvah izvoljenemu guvernerju dr. Arturju Iliji. Na skupno pojedino je bilo povabljenih 5000 gostov. Med banketom so nastopale tudi razne folklorne skupine. Slavljenec dr. Hija je med kosilom tudi govoril. Poudarjal je, da „demokracija ne more obstajati brez strank“. Tudi je dejal, da „ljudstvo čuti potrebo po združitvi radikalov mimo voditeljev, ki imajo težave s tem, da bi na to pristali“. Po njegovem mnenju bi tako poživljena radikalna stranka mogla poskušati reševanje drame, ki jo sedaj preživlja država. Politični krogi so mnenja, da to strankarsko slavje v prov. Córdobi nakazuje, da bo dr. Hija eden od predsedniških kandidatov pri ■prihodnjih volitvah.
Razpis notranjega posojila
Na praznik narodne neodvisnosti je-vlada objavila razpis 7% notranjega .posojila 9. julij v višini 5 milijard pesov. Vpisovanje notranjega posojila se b0 začelo 20. avg. in sicer po obveznicah po 1.000, 10.000, 50.000, 100.000 in 500-000 pesov.
Minister Alsogaray je dejal, da pričakuje, da b0 v argentinskem gospodarstvu nastopilo že v avgustu vidno izboljšanje, če bo vpisovanje notranjega posojila uspelo in če bodo ugodno zaključeni razgovori v inozemstvu, kamor bo odšel 18. t. m.
Med tem so se mezdni spori pri nekaterih sindikatih zaostrili. Tako 'kovinarji stavkajo še naprej in so zagrozili, da bodo za uveljavljanje svojih zahtev zasedli tovarne. Argentinska industrijska federacija je .pa na to grožnjo odgovorila z napovedjo, da bo v tem primeru zaprla vse tovarne. V soboto opolnoči so stopili v stavko za nedoločen ča» lastniki vseh privatnih omnibusov in kolektivov, ker jim vlada ni dovolila zvišanja prevoznih tarif. Oblast jih je pozvala, da morajo v nedeljo bpolnoči obnoviti promet, sicer jim bo odvzela koncesije in zaplenila vsa vozila. To -se je tudi zgodilo. Zadevo bodo pa uredili, ker so lastniki privatnih vozil stavko razveljavili.
Vse to gotovo ne more ostati brez posledic na gospodarstvo, To smo videli v torek,, ko se je vrednost dolarju v sorazmerju do pesa dvignda na 137 pesov za 1 dolar.
Priznanje gospodarske zmede in korupcije
V naslednjem objavljamo glavne odstavke iz zadnjega Titovega govora dne 7. maja v Splitu, v katerem je nastopal proti korupciji, da bodo bralci lista videli, kakšne stvari se vse dogajajo ■sedaj pod komunistično diktaturo v državi.
Komunistični diktator je med drugim navajal naslednje:
„•Mnogo ljudi se vprašuje, kako je lahko prišlo do tega, da se take stvari dogajajo. Eni pravijo, da so tega krivi zunanji vplivi, vplivi z Zahoda. Drugi spet mislijo, da je temu kriva preširoka demokracija itd. Mislim, da je poglavitna slabost prav v nebudnosti komunistov. ..“
„...V čem so slabosti na področju našega gospodarstva? V odgovor na to vprašanje vam moram predvsem povedati da smo že doslej večkrat opozarjali na pretiravanje glede investicij, na pojav in težnje, da vsakdo gradi vse, ■kar hoče in kar mu je všeč. Govorili smo, da se nam bo to nekega dne maščevalo, in zdaj lahko rečemo, da se nam t0 že danes tudi maščuje. Danes že imamo ponekod to in ono podjetje, ki ga ho treba jutri zapreti, ker njegovi proizvodi, ki jih je preveč, ne gredo v prodajo... Zdaj bomo morali uvesti omejitve, morali bomo spet od zgoraj prepovedovati, da bi gradili tisto, kar ni v korist skupnosti-“
...„Tudi kar zadeva razdelitev sp bile pri nas slabosti, ker razdelitev ■sredstev, akumuliranih sredstev, pogosto ni bila enakomerna.“
... „V našem bančnem sistemu so: prav tako slabosti. Bili so primeri, da tisti, ki bi lahko rentabilneje uporabil nekatera sredstva, ni mogel dobiti, za kar je prosil, medtem.) ko'je drugi mor-
da s kako podkupnino ali podobnim dobil sredstva, čeprav ni mogel jamčiti rentabilnosti.“
. ..,,Vprašanje razpona plač v naši državi je prav tako zelo važno... Pri nas je prišlo do raztezanja zgornje meje plač kratko malo čez vsako mogočo mero. So primeri, da je najvišja plača tudi d0 dvajsetkrat višja od najnižje plače v istem, kolektivu. Kratko in malo nerazumljivo je, kako je moglo priti do tega.“
...„Kar zadeva notranjo delitev dobička v podjetjih, so se tudi tu dogajale razne nepravilnosti. Bili so primeri, da je delavec dobil samo 2000 din od presežka, ki je bil ustvarjen, nekdo drugi pa je dobil tudi 80.000 din.“ „Omenil. sem tudi razna potovanja v tujino in razsipanje naših deviznih sredstev na ta način. Mnogo ljudi potuje v tujino brez dejanske potrebe, na račun kolektiva oziroma na račun vse naše skupnosti. Mnogo jih 'ostane zunaj po več mpsecev in nekoristno trosijo denar.“
... „Veste, dogaja se, da ponekod voditelji tovarne in voditelji krajevnih oblasti trobijo v isti rog, kot pravi 1 juri- j ski rek.“	. 1
. .. „K'o sem že omenil ta potovanja ! v tujino-, bi rad dodal še nekaj o tem. Namreč, da navadno za tistim, ki je bil v tujini in se je vrnil, kmalu pride |
tudi avtomobil. Vprašam, kako je to mogoče. Dobro, včasih bi kdo lahko zares kupil avtomobil, ker je avto tam cenejši kot pri nas, toda ne verjamem, da je mogoče kupiti toliko avtomobilov od dnevnic, ki jih dobijo. Očitno je, da gre pogosto za nekaj drugega. V tujini cesto korumpirajo naše ljudi, pa jim potlej pošiljajo darila“...
... So tudi primeri črnih fondov, ki jih nalagajo v razne tuje banke, a jih je težko ugotoviti.“
... „Moram vas opozoriti še na eno stvar, ki zadeva vse naše ljudi. Naši ljudje dostikrat veliko govorijo, pri tem pa v stiku z ljudmi iz drugih držav, včasih izdajajo naše gospodarske tajnosti-“
...,,V Jugoslaviji nenehno občutimo, pa ne samo občutimta, tudi vidimo dviganje cen posameznih izdelkov. Cene mnogih izdelkov nenehno naraščajo, tudi tedaj, kadar vidimo, da bo žetev dobra, in kadar pričakujemo, da bi prinesla stabilizacijo cen. človek se mora vprašati zakaj cene kljub temu naraščajo. V čem je bistvo tega problema? Bistvo je predvsem v slabi organizaciji preskrbe. To je pri nas že znano. Razen tega dovoljujemo, da ljudje navijajo cene, kolikor se jim zdi. Celo v kapitalističnih državah sta nekateri regulatorji, ki preprečujejo pretirano vihanje 'cen. Pri nas pa prihaja do takšnega pojava, da naš trgovec, kot po mojih mislih tega noben kapitalist ne počenja tako budno, naglo zviša ceno, brž ko primanjkuje nekaterih proizvodov. Dosti je primerov, da je naša trgovina zadržala blago v skladišču, da hi ga na trgu primanjkovalo in da bi lahko obdržala visoke cene. Zato je danes po skladiščih veliko blaga, ki ne
gre v prodajta, ki pa ga trgovina ni hotela dati po nižjih cenah. Zato moramo danes ponekod dajati kakšno blago, ki stoji neprodano v skladiščih, morda tudi za polovično ceno. Toda to blago tam ne samo, da leži, ampak se tudi kvari“... „Slaba preskrba in organiziranost naše notranje trgovine je torej pereč problem“... „V tem pogledu so pri nas tudi takšne anomalije, da se prav zaradi teh slabosti splošnega jugoslovanskega tržišča zatekajo v lokalno zaprtost in ustvarjajo nekakšna ■lokalna tržišča. Tako iz posameznih republik, denimo iz Slovenije, Hrvatske ali Srbije ni mogoče iti v drugo republiko prodat ali kupit kakšno blago. Tega ne sme biti v naši socialistični skupnosti. Ne glede na to, da imamo republike kot dele naše fderativne skupnosti, moramo imeti enotno tržišče. V tem pogledu ne more in ne sme biti špekuliranja. Kajti to povzroča politično nezadovoljstvo, malce pa tudi nacionalni šovinizem. To se ponekod že pojavlja, zato moramo take pojave zatirati pri korenini.“
... “Ko pa govorimo o naši notranji trgovini, moram pri tem povedati, da bolehamo tudi za nekaterimi nesposobnostmi ne le v organizacijskem pogledu, ampak tudi kar zadeva zadostno pripravljanje in čuvanje izdelkov. Dozdaj je bil ptaložaj tak, da je .proizvajalec na vasi n. pr. pridelal mnogo paradižnikov ali drugega sočivja in sadja, da pa ni dobil spodbude za nadaljnje pridelovanje, če kupec oz. podjetje, ki posreduje med nj'm in kupcem, ni odkupilo te koli, čine. čebula je danes n. pr, dražja kot zlato. Tako je tudi z nekaterimi drugimi. pridelki. To pa je problem, ki ga je .mogoče zlahka rešiti, če proiz-
vajalec in veliko podjetje, ki odkupuje blago, skleneta pogodbo in podjetje prevzame vse blago. Nekaj morajo tvegati tudi odkupna podjetja. Danes pa imamo širom po Jugoslaviji hladilnice, v katere lahko spravimo velike količine teh kmetijskih pridelkov, kjer se ne btado pokvarili. Toda hladilnice stoje zdaj prazne, mi pa na tržišču nimamo pridelkov, ki bi jih bilo v njih mogoče ohraniti.“
„Zdaj imamo nad 500 cz. okoli 540 izvoznih in uvoznih podjetij. Pred letom dni ali pred dvema letoma sem ostro nastopil proti toliko zunanjetrgovinskim podjetjem, kajti tta so povečini majhna podjetja, razen nekaj velikih. Majhn0 podjetje pa je, ko prodaja svoje blago v tujini, kakor krošnjar. Zato sem pred dvema letoma dejal, da je 540 izvoznih in uvoznih podjetij preveč in da je treba to število razpoloviti; zdaj pa jih je več kot takrat. Nič ne zaleže, kar rečeš, dokler ne vzameš stvari v roke, tako, da oni potem temu pravijo nedemokratična metoda. Vi vidite, da ta naša izvozna in uvozna podjetja počenjajo razne stvari takega značaja in včasih tako negativno poslujejo, da zaradi tega ptagosto izgubimo posamezna zunanja tržišča in se zdimo nezanesljivi. Zaradi takšnega njihovega dela nam n. pr. vračajo posamezne proizvode. Tak nezanesljiv trgovec misli, da lahko preslepi kupca v tujini in mu proda gnila jabolka ali slive, toda tuji kupec zaradi tega pogosto pošlje nazaj vso pošiljko.“
Bil sem v vrsti držav, takta v Afriki kot v Aziji, in sem naletel na veliko teh naših trgovcev, ki tam po celo mesece sedijo po kavarnah, pa no najdejo niti enega kupca. Sedijo brez ko-
Buenos Aires, 12. julijá 1962
SVOBODNA SLOVENIJA
Stran 3
Mildvan Djilas, o 'katerem smo poročali nedavno, da je bil znova obsojen na 9 let zapora, je bil obsojen ,po novem določilu kazenskega zakona, ki je bil sprejet na letošnjem marčnem zasedanju zvezne skupščine. Tedaj je ta skupščina v veljavni kazenski zakonik vključila novo kaznivo dejanje “sporočanja podatkov, s katerimi se oškodujejo interesi družbene skupnosti”. V utemeljevanju potrebe po taki spo-polnitv: kazen, zakonika so poslanci navajali, „da gre za pravno kvalifikacijo nekaterih primerov izdajanja zaupnih podatkov, ki jih ni moč prištevati med izdajanje poslovne, uradne ali vojaške tajnosti”. V novem, členu je zapisano, da bo tisti, ki „nepoklicani osebi sporoči, izroči ali kako drugače napravi dostopne zaupne dokumente in podatke, ki jih je zvedel v izpolnjevanju službene dolžnosti alj pri opravljanju zaupanih mu državnih ali družbenih poslov in š tem napravi ali pa bi mogel napraviti škodo političnim., gospodarskim in drugim. interesom družbene skupnosti, kaznovan s strogim zaporom do 10 let. Kazen strogega zapora je predvidena tudi, če se zaupni dokumenti in podatki objavljajo v tisku, po radiu ali kako drugače”.
Na nedavnem, zasedanju zvez. parlamenta so bile sprejete spremembe in dopolnila v stanovanjskih zakonih v smislu, da se dosedanji sklad za upravljanje in sklad za popravila združita v enotni sklad poslopja, dalje, da občinski odbori lahko določijo “realnejši odnos .med delom stanarine za amortizacijo in delom za stroške upravljanja, kot tudi, da lahko del stanarine za vzdrževanje, upravljanje in popravila zgradbe določijo v višini dejanskih stroškov. S spremembami in dopolnil se prav tako uvaja načelo naj povečane stroške nad predpisano stanarino poravnajo stanovalci sami, kar je bilo doslej mogoče le za stroške upravljanja, ne pa tudi vzdrževanja. Po tem določilu bo lahko vsaka hiša dobila sa-nostojno posojilo. Prav tako lahko občinski ljudski odbori prenesejo zadeve, ki se nanašajo na upravljanje in vzdrževanje zgradbe in določanje stanarine na občinski islklad za stanovanjsko izgradnjo, na krajevni odbor, stanovanjsko skupnost oziroma na posebno organizacijo. Lidija šentjurc, ki vodi ta resor, je v poročilu navajala kot velik uspeh, da so lani zgradili kljub podražitvi gradbenega materala za 20 do 30% 78.000 stanovanj, t.j. 3.000 več kot so jih predvideli ter da je sedaj v okrog 65.000 hišnih svetov z več kot
260.000	člani, upravljajo pa stanovanjska poslopja, v katerih živi več kot 1.8 milijona ljudi.
Po sklepu poštne uprave v Ljubljani
bodo v bodoče razvažali1 2 * * pošto po železnici samo še na velike daljave, n. pr. na progi Sežana-Ljubljana-Zagreb, v vse ostale dele Slovenije jo pa že razvažajo s poštnimi avtobusi, ker je na
risti in zapravljajo devize, ki jih dobivajo iz domovine, kupca pa ne najdejo, ker n'ti ne poznajo tržišča, niti ga niso proučili in ga dovolj spoznali, da bi vedeli kaj je tu treba in kaj je mogoče prodati- Zato se dogajajo tudi Africo cokle, ki so dolgo časa ležale v skladišču in jilt pri nas nihče ne nosi, ki pa jih tudi tam nihče ne more nositi.“
„Moram vam povedati nekaj še o eni stvari, ki je negativna in ki jo moremo imeti pred očm.i. To je pehanje za lahkim zaslužkom. Mnogi naši trgovci, ki -gredo v tujino, med njimi pa 'so tudi dobri, solidni trgovci, čeprav jih je. malo, gledajo kako bi na hitro nekaj z lahkoto zaslužili, pa čeprav bi potem prišli na slab glas. Toda treba je imeti v mislih, da takšne slabe izkušnje ne ostanejo samo v eni državi, ampak se zvedo tudi v drugih, ker Afrika ni ravno brez komunikacij in vez nasploh. Imeli snft primere, ki so bili škodljivi ne le v materijainem, ampak tudi v političnem pcrgledu-“
„Videli ste, da sm0 takoj po seji Izvršnega komiteja CK ZKJ sprejeli nekaj nujnih ukrepov, med njimi tudi ■prepoved uvoza avtomobilov. Ta prepoved bj m.orala začeti veljati, mislim
2. maja. Kaj .pa se je zgodilo? Na našo mejo je dan, preden bi morali spu-
stiti rampo, prišlo 2000 avtomobilov. Pomislite 2000 avtomobilov.“ take stvari, da pošljejo nekam v vročo
„Kakor vidite, se je nabralo veliko
napak in zdaj ni mogoče pričakovati, da bi jih popravili vse naenkrat. Dobro moramo zavihati rokave, da bi nam uspelo najprej preprečiti, da bi se stvari razvijale tako kot doslej, potem pa, da bi jih .postopno popravili.“
vz
ta način dostava pošte hitrejša in tudi cenejša. Za razvoz pošte ima poštno podjetje v Ljubljani že 30 cestnih vozil, s katerimi razvažajo pošto v 24 smeri. Razpošiljanje pošte na ta način mislijo v bodoče še spopolniti in bodo v Ljubljani ustvarili poštno prometno središče, iz katerega bodo vozile glavne linije prob: Gorenjski, Primorski', štajerski in Dolenjski.
V	Ljubljani je umrl v začetku junija slovenski' skladatelj Vasilij Mirk. Po rodu je bil Tržičan, po poklicu profesor ter je po prvi svetovni vojni naprej služboval na slovenski trgovski šoli v Trstu, pri Glasbeni matici in glasbenem liceju pa poučeval tudi klavir-Leta 1928 se je preselil v Mar bor in pri tam.. Glasbeni matici in na trgovski akademiji učil glasbo. Po drugi svetovni vojn-' je živel v Ljubljani. Zložil je veliko zbornih pesmi, pesmi za mladino, klavirskih skladb, orkestralnih in komornih kompozicij.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Zabukovec, Neva Lubej, roj. Marks, Maks Renko, Marija Anzeljc, rej. Kraševec, Rozi Virk, roj. Tomc, Ivana Menart, Mihael Oman, strojevodja v p., Marijan Dobnikar, kovinostrugar, Rudolf Mrzlikar, uslužbenec Biotehniške fakultete, Anton Pečko, strojni ključavničar, Breda Ogorelec, dijakinja, Ana Potočnik, roj. Pernuš, Marijana Pristov, roj. Merhar, Franc Jerina, Fani Lorber, zlatarka, Vlasta Pacheiner, roj. Sterle, Alojzij Pirc, Ivan Omahen, te-petniški mojster, Anton Stavar, Franc Jančič, poštni upok., Stanko Kukec, Angela Gabrovšek, Vencelj Šinkovec in Alojzij Birk, pos. v Vnajnerjevem, Franc Piletič, strojnik v Novem mestu, Marija Andjelič, roj. Kralj v Titogradu, Ljudmila Langus v Šoštanju, Andrej Zaplotnik v Devici Mariji v Polju, Rudolf Mutec, učitelj v Mozirju, Ana Kovač v Zagorju -ob Savi, Marija Žerovnik, roj. Planinc v Mengšu, Franc Kalšek, vodnik Ljudske milice v Treb-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Na petem kulturnem večeru SKA
Dne 7. julija t. 1. pri Bulrichu v Es, Airesu je imel predavanje prof. Alojzij Geržinič o Kulturnih vrednotah (Teoretične, zgodovinske in kritične pripombe).
V	prvem delu predavanja je g. Geržinič kulturne vrednote opredelil, pokazal njih visoko mesto med drugimi, zavrnil napačne sodbe in odnose do kulture, pa tud' opozoril na nevarnosti, ki .prete iz kulturnega delovanja, -kadar se to sprevrže v malikovanje.
V	drugem delu je predavatelj pregledal posamezna kulturna področja. Ob literaturi je podčrtal pomen svobode in verskega preroda; ob gledališču je analiziral naturalistični razlog za uprizarjanje idejno ali moralno slabih del: .saj se je res zgodilo; ob kinu je zavrnil tedenčnost (tudi za vredne svrhej. Pri družabnem plesu je odkril dekadenco zadnjih 150 let, pri likovni umetnosti in glasbi svaril pred šušmar-stvom- V -poglavju o znanosti je prikazal .podobi zahodnega in vzhodnega toka in kako je v obeh prišlo v sedanji debi do revizije in iskanja nove sinteze. Pri Slovencih naj nas napake v preteklosti nauče ustvariti katoliškemu narodu versko, filozofsko in strokovno trdno katoliško izobraženstvo.
Prekmurske koline
Naši zavedni Prekmurci že dolga leta vabijo.v zimskem času na koline. In te koline spadajo rr.ed njihove najlepše, domače prireditve, na katerih se zbere staro in mlado po letih in prav tako stari in novi naseljenci. Prekmurci imajo svoji društvi: eno v Lanusu (Villa O.brera) pod predsedstvom g. Senice n drugo v Bernalu pod predsedstvom g-Bežana. Prvo je imelo letos svoje koline dne 24. junia, drugo pa 8. julija.
. Obe prireditvi sta odlično uspeli in dokazali, da so dragi bratje iz Prekmurja podjetni, gostoljubni in narodno zavedni.
Osebne novice
Družinska sreča. V družini Boža Eiieiza in njegove žene ge. Marije, rej. Brajdih v mestu Colonia v Uruguayu so. dobil' 18. junija sinčka, ki ga je dne, 8. julija t. 1. krstil g. p. Silvin Eiletz na ime Tomaž Aleksander. Srečni družini naše čestitke.
f.Janke Ličar. Dne 4. julija 1962
je umri na .svojem domu v 'mrestu M- • dro Casanova v prov. Bs. Aircir. Janko Lesar. biv. okrajni glavar. 'Zadela gr. S .srčna kap'.. Bolehal je sicer M nekaj časa, vendar je bil v postelji sarr.o en dan.	. ■
Na mrtvaški oddr so .ga., ncložili v Ir stilckj . domu, odkoder je bil pogreb dne 5. julija popoldne na novo poko-
N a s m ju
DR. LOJZE GRZETIČ 50-LETNIK
Ali planincem leta tudi tečejo ? Včasih bi človek kar ne verjel. Spominjam se Čopovega Jožo, ki je prekoračil petdeseto leto, ko sva se srečavala po naših gorah in bi mu nihče te starosti ne prisodil. Ta ali oni se bo spomnil še od doma večnega mladeniča, šolskega nad-
zornika Westra, ki je šele nedavno odšel v resnični pokoj. V Bariločah pa poznamo Otona Meilinga, ki je pri svojih šestdesetih letih prav pred nekaj dnevi na telovadnem drogu vso našo , šumo“ nadrl.
Da je dr. Lojze Grzetič, bariloški zdravnik, nekdanji skalaš, aktivni plezalec in smučar srečal za svoj letošnji god Abrahama, bi tudi malokdo mislil. Pa je treba pač rojstnemu listu verjeti, čas teče in kmalu bo petindvajset let, odkar je razboriti študent
•BBBeaaa8B«BaBwaBa0BaaBBaBBmaBBaeaBBaBBaaaaaB«a»BBa®»
njem, Franc Hodel, upok. v Litiji, Ciril Rakuša v Kopru, Anton Nemžgar v Dravljah, Nina Trdina, profesorica v Celju, Karel Podlesnik v Trbovljah, Rozalija Draksler, roj. Marešič v Kostanjevici na Krki, Apolonija Bizjak, roj. Vadnu v Benetkah in Ivan Hvala v Celju.
ARGENTINI
pališče v San Justu, v Villegas. Pogrebni sprevod je vodil sanjuški kaplan g. Janez Langus ob asistenci po. ke j bikovih ožjih rojakov gg. p. Cirila Petelina in dr. Alojzija Starca.
Rajni Janko Lesar je bil doma iz Gorenje vasi pri Ribnici. Je bil strokovnjak za občinske zadeve in je pregledoval poslovanje občinskih uprav-Urejal je tudi njihovo glasilo Samouprava. Med komunistično revolucijo je bil okrajn' glavar V Kočevju, kjer je 'odločno nastopal proti komunističnim nasilnikom.
V Argentini zapušča sina Janka, bratranca notarja Joža Lesarja, v domovini pa brata, svakinjo, vnuke in ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo -sožalje, rajni pa naj už;va večni mir in pokoj.
RAMOS MEJI A
Kulturni večer SKA v Slomškovem domu v Rarrios Mejiji se je vršil v soboto 30. junija. Obenem je bila prirejena razstava 14 del, ki bodo dobitki pri umetniški loteriji, ki jo pripravlja SKA-Razstavo je.okusno ranžiral slikar g. Ivan Bukovec, kar je bilo mogoče zaradi lepih zaves, s katerimi dom razpolaga. G. dr. Tine Debeljak je predaval o potrebi resnega kulturnega dela med izseljenci-in navedel tudi že dosežene lepe uspehe. G. Marijan Marolt je pa tolmačil razstavljene dela, ki predstavljajo lep izbor iz zadnjih 40 let slovenske umetnosti. Večer je bil prav dobro obiskan.
BARILOCHE
XI.	Občni zbor SPD Bariloče
23.	junija t. 1. s-o bariloški planinci že enajstič zborovali in pretresali vsakoletno društveno delovanje. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je sicer planinska aktivnost tukajšnega članstva močno upadla, toda buenosaireška mladina je nadomestila bariloške gornike na stolnih in ledenikih, medtem ko SPD še vedno pridno opravlja svoje prosvetne, gospodarske 'in družabne naloge, ki mu kot edinemu slovenskemu društvu v Bariločah pripadajo.
Predsednik Jerman je v svojem poročilu predvsem omenjal, da je „šuma“ v zvezi z bre-hosaireškimi planinci opravila vsaj eno planinsko podjetje: Križ na Capili snet stoji. Nadalje je Jerman podčrtal delo slovenskih plezalcev iz Buenos Airesa in slednjič poudaril, da čaka. društvo še pomembno delo in 'sicer poskrbeti, da z našo generacijo slovensko planinstvo in slovensko ime ob Nahiiel Hn&niju ne f>o izum-rlov Iz blat gajpiškega' poročita' posnemamo, da so sc v preteklem letu'skoraj vsa razpoložljiva sredstva .porabila za upravo in izboljšanje Planinskega stana. Nekaj
bila n t n
v družbi Mirka Slaparja odpotoval s kolesom iz Ljubljane na osvojitev Ma-tterhorna in Mont Blanca. Mladim gornikom v pouk bom dodal, da sta se fanta na to potovanje leto dolgo pripravljala in temu primerno trenirala. V ta trening sta vzela celo izredno zimsko tur0 na Jalovec, na katerega sta se povzpela skupno z Grzetičevo sestro (zdaj s. Majdo, šolsko sestro v Argentini). Omenjam, da je Grzetič v tistih letih tudi preplezal triglavsko severno steno in koval načrte za zimsko turo po slovenski smeri v tej steni. Izpiti in pozneje vojna so mu načrte prekrižali.
Ko se je dr. Grzetič znašel v Ar-1 gentini, je po prvih začetkih v severnih ravninah brž poiskal službeno mesto blizu goram. Argentinski predpisi, ki ovirajo delo tujih zdravnikov, so ga najprej primorali, da je sprejel mesto v Comallu, majhnem patagonskem -kraju na železnici, ki pelje v Bariloče. Od tam se je čez nekaj let le preselil v Bariloče. Z rajnkim Tončkom Pangercem sta potem nekajkrat skupaj hodila in plezala pa tudi na catedralskih smučiščih se je dr. Grzetič kmalu pojavil. Od vsega začetka je sodeloval pri Slovenskem planinskem društvu, ki mu je predsedoval v letih 1956-59 in prav za časa njegovega predisedništva se je Planinski stan razvil iz zapuščene barake v planinsko kočo, ki je danes središče slovenskega planinstva v Argentini.
Dr. Grzetič je prehodil in preplezal najpoznanejše bariloške gore. Med njimi predvsem. Tronador in catedral-ski stolp. Udeležil se je skoraj vseh slovenskih smučarskih tekem, posegel pa tudi v argentinsko klubsko in državno prvenstvo v kategoriji veteranov. Smučarji in planinci so tudi njegovi trije otroci.
H koncu dodam, da je dr. Grzetič navdušen muzik in v njegovi hiši, ki jo je z lastnimi rokami gradil, so tako bariloški Slovenci kot tudi gostje iz Buenos Airesa preživeli marsikatero urico ob klavirju, violini ali izbranih reprodukcijah.
Slovensko planinsko društvo in „Svobodna Slovenija“ želita slavljencu še dosti prijetnih ur y gorah in na belih poljanah!	V. A.
MSGR. MATIJA ŠKERBEC — ZLATOMAŠNIK
V	nedeljo, 15. julija t. L, bo v Clevelandu v ZDA praznoval zlato mašo msgr. Matija Škerbec, znana osebnost v slovenski p-olitični emigraciji.
Zlatomašnik škerbec se je rodil ■ 5. novembra 1886 v vasi Podcerkev, župnija Stari trg pri Ložu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je leta 1908 maturiral- Po maturi je bil eno leto pri vojakih kot enoletni prostovoljec in napravil izp;t za rezervnega častnika. Bogoslovje je študiral v Ljubljani ter bil posvečen v duhovnika, v tretjem letniku 15. julija 1912. Kot kaplan je -služboval v škocijanu pri Mokronogu, nato bil ; stolni vikar v Ljubljani, zatem pa po,-stal najprej župnik v Tržiču na Gor., nato pa v Kranju. Leta 1936 je bil imenovan za dekana dekanije Kranj. Vojna leta je preživel v Ljubljani, begunska v Avstriji, odkoder je leta 1949 emigri-ral v ZDA, kjer živi kot gost v fari sv. Vida v Clevelandu.
To je zgoščeno podan zunanji zlato-mašnikov življenjski okvir, k’ zajema jubilantovo vsestransko udejstvovanje v vseh krajih kjer je služboval.
V	Tržiču je ustanovil prvi župnijski mesečnik „Cerkveni glasnik za župnijo Tržič“, v Kranju leta 1929 župnijski časopis „Kranjski zvon“, leta ,
čez 3.000 pesov je društvo prispevalo tudi h križu na Capilli, večji del tozadevnih stroškov pa je bilo kritih iz nabirke, ki jo je opravil v Buenos Airesu naš član č. g. Albin Avguštin.
:Pc poročilih j¿ občni zbor sprejel odborov predlog, da se iz praktičnih razlogov razdeli članstvo v mladinsko, izredno, redno in podporno s sledečimi članarinami: 2, 5, 10 in 20 pesov.
Pri obravnavi praktičnih načrtov je bilo skenjeno, da bomo napravili v Stanu nekatere izboljšave. V notranjščini je potrebno nekaj pohištva in na zunanji strani je treba napraviti polkna in urediti .verando. Skratka, zdaj ko jej Stan v glavnem, končan, naj se bolje opremi in olepša.
•Društvo bo vodil v prihodnji poslovni dobi sledeči odbor: predsednik France Jerman, tajnik Peter Arnšek, blagajnik Vojko Arko, oskrbnik Stana Blaž Razinger, oskrbnik orodja Jožko Simčič, odborniki: Ivan Arnšek, Lojze Simčič. Jadra:; Zidar. Nadzorstvo: Jani kc Habjan in dr. Lojze Grzetič.
V. Aj
Vsak tedan ena
ŽELJA
Simon Jenko
Sava iznad pečine	10
goni bele pene, pere stare stene in hiti v doline.
Kakor moč neznana, ki valove žene, v daljo sili mene želja neprestana.
Šel bi čez planjave, šel bi čez višine, da me žalost mine in srca težave.
1935 pa tednik „Gorenjec“. Leta 1937 je izdal knjigo „šenčurski proces“, v kateri je opisal znane šenčurske dogodke. Še pred tem, še v Avstriji, je med prvo svet. vojno ustanovil v Ljubljani Zvez0 služkinj. Dalje je bil član uprav-
nega odbora Ljudske posojilnice, Prometne banke, Hranilnice in posojilnice
v Kranju. V Tržiču je skupno z delavci ustanovil „Usnjarsko in čevljarsko zadrugo Runo“, dalje Rokodelski dom za obrtne in delavske samce in ljudsko kuhinjo, V Kranju je bil predsednik zadruge Delavski dom, ki je postavila Delavski dom, kjer je imelo stanovanje do 100 sam.skih delavcev in delavk in ljudsko kuhinjo. Prav tako je bil v Kranju predsednik zadruge Kat. tiskovnega društva in vodil njeno tiskamo. Prav tako je v Kranju ustanovil Dijaški dom za dijake kranjske gimnazije. V njem je bilo 45 dijakov, za dijakinje pa je bil Dijaški dom v Marijanišču, ki ga je tudi msgr. Škerbec vodil. V Marijani-šou je bila še kmetijska šola za kmetska dekleta, sirorišnica ter dnevno zavetišče za delavske otroke. V Kranju je msgr. Škerbec razširil tudi Ljudski dom, v katerem so imele prostore vse tam. kat. organizacije.
Med vojno je kot begunec v Ljubljani leta 1942 bil imenovan za škofijskega karitativnega tajnika ter je ustanovil škofijsko karitativno pisarno z več podružnicami, ki je oskrbovala najprej 10-000 beguncev pred Nemci, nato pa 10.000 beguncev pred komunisti. Junija 1945 ga je Narodni odbor za Slovenijo imenoval za predsednika Slovenskega socialnega odbora v Avstriji z nalogo, da organizira socialno akcijo za vse slovenske begunce v Avstriji. Ko so. Angleži ta odbor razpustili, je msgr. dr. Jože Jagodic kot narodni delegat papeške misije za jugoslovanske begunce v Avstriji in Nemčiji imenoval msgr. škerbca za karitativnega tajnika te misije z naročilom,, da organizira socialno akcijo za vse slovenske begunce v Avstriji. V okviru pisarne narodnega delegata papeške mis;je je zlatomašnik ustanovil Socialni odbor, katerega predsednik je ostal do avgusta leta 1948. Socialni odbor je organiziral karitativna tajništva in svoje podpore po vseh slovenskih taboriščih, vzdrževal slovensko gimnazijo na Koroškem, ljudske In strokovne šole.
Msgr. škerbec je delaven tudi še sedaj v ZDA, kjer sodeluje pogosto pri Ameriški domovini, razen tega je pa napisal 4 brošure „Rdeča zver, pijana krvi“, v katerih popisuje zverstva komunistične revolucije. Napisal in izdal je tudi II dela „Pregleda novodobnega slovenskega katoliškega gibanja“.
Za svoje vsestransko delo v domovini je prejel odlikovanje sv. Save, cerkvena oblast pa mu je izrazila priznanje s tem, da je bil januarja 1941 imenovan za papeškega tajnega komornika z naslovom monsignor.
K zlatomašniškemu jubileju msgr. Skerbcu iskreno česftajc vsi njegovi prijatelji in znanci ter ostali rojaki, tako v ZDA, kakor v ostalih državah svobodnega sveta, z njimi na tudi Svobodt ha Slovenija, ter mu želi še dolgo življenje v zdravju in moči, da b5 * v lahko . še naprej vse svoje, velike sposobnosti posvečal delu v korist slovenskega naroda.
I L 0 V E N C I
ZDA
V. Ameriški katoliški slovenski dan v Clevelandu
V	nedeljo 5. avgusta 1962. bo v parku Društva, sv. Jožefa na White Bd. V. Katoliški slovenski dan. Pod pokroviteljstvom Lige katoliških slovenskih Amerikancev bodo pripravila ta dan clevelandska katoliška slovenska društva in ustanove; pri cerkvenem, delu pa sodelujejo tudi župnije sv. Vida, Marije Vnebovzete in sv. Lovrenca.
Izvršilni odbor V. KSD, izvoljen soglasno na meddruštvenem sestanku 3. junija t. 1-, je sestavljen takole:
Predsednik Jože Nemanič, podpredsednika Janez Hauptman in Matt Intihar, tajnik Jože Odar, blagajnik Josip Ovsefnik, zapisnikar Janez Sever.
V	pododbor za sestavo sporeda sta bila izvoljena Karel Mauser in Pavle Borštnik, ki bosta s predstavniki društev in ustanov pripravila kulturni'”del sporeda tega dne.
Prejšnja mesec je na slovenski pristavi v Clevelandu postalo živahnejše vrvenje. Začeli so namreč urejati vrt ter tudi z zidavo kuhinje in točilnice so pričeli. ’
KANADA
Glavni, dogodek letošnjega leta v drugi slov. župniji v Kanadi, v New Torontu, je bila proslava prve obletnice blagoslovitve cerkve Brezmadežne dne 27. maja: V proslavo te obletnice je priredil cerkveni zbor koncert Marijinih pesmi. Osrednja točka koncerta je bila Tcimčeva Marijina maša. Po: koncertu, ki ga je pripravil pevovodja tega zbora organist Ivan Križman, je bil v dvorani banket za dobrotnike cerkve. Udeležili so se ga pa tudi clevelandski romarji, ki so bili ta dan na romanju pri Mariji Pomogaj-
V	župniji Brezmadežne v New Torontu, so ustanovili skavtsko organizacijo za fantiče od 8. do 11. leta. Ustanavljanje skavtskih organizacij torontski nadškof zelo priporoča.
Slovenska naselbina v Winnipegu je med močnimi slovenskimi skupinami v Kanadi. Tamošnji Slovenci so organizirani v Slovenskem društvu, ki ga v letošnjem poslovnem letu vodi Tone Piki. Odbor društva si prizadeva, da bi rojake čim bolj povezal s prirejanjem družabnih prireditev, za otroke pa namerava ustanoviti slovensko šolo.
V	mestu Port Arthur v prov. Ontario je tudi močna slovenska kolonija. V njej prevladujejo Primorski in Beneški Slovenci. Možje in fantje iso največ zaposleni po gozdovih in so od doma po več mesecev. Pozimi so doma, tedaj pa gredo navadno delat žene-Tak način zaposlitve in življenja seveda ne vpliva najbolje na družinske skupnosti.
Krščeni so bili: Juliette Frances Boštjančič, hčerkica Franca in Darke roj. Iskra; Uroš Jože Zupan, sinček Jožeta in Majde roj. Košir; Silvia šileč, hčerkica Janeza in Elizabete roj. Zupanič; Vasilij Martin Lebar, sinček Martina in Irme roj. Balažič; Karlina Cigan, hčerkica Karla in Marte roj. Le-
P 0 SVETU
bar; Terezija Katarina Plût, hčerkica Janeza in Martine roj. Klobčar; Marko Frank Jereb, sinček Lojzeta in Marije roj- Mrak; Adela Anica Kastelic, hčerkic» Franca in Minke roj. Rebolj ; Katarina Antonija Muršič, hčerkica , Otona in Elizabete roj. Agnew; Mihael Matija Prokšelj, sinček Mihaela in Antonije roj. Brulc; Doroteja Ana Krmelj, hčerkica Franca in Marije roj. Rozman; Silva Marija Šbrajner, hčerkica Antona in Silve roj. žužek; Olga Kreže, hčerka Franca in Marije Legan Stanko Silvo Počkaj, sin Justa in Marije Šturm; Mary Lou:sa Genorija in Angela An.ne Genorija, hčerkici Alojza in Milene r- Zupan; Marija Angela Kom-hauser, hčerkica Jakoba in Angele r. Neumier; Marija Magdalena Žejn, hčerkica Marijana in Francke r- Mavec; Robert Anton' Benko, sinček Alojza in Marije r. Kerbeš; Marija Skale, hčerkica Vinka in Milke r. Celestina; Danis Anton Rustja, sinček Mirka in Vide r. Strgar; Anita Marija Rudi, hčerkica Karla in Marije r. Skebe; Janez Stipanič, sinček Janeza in Katarine r-Trunkel j ; Majda Marilyn Mekiš, hčer-i kiča Karla in Agice r. Flisar; Carol | Anne Rak, hčerkica Mira in Tilke r. Svetek; Roza Marija Vinčec, hčerkica Štefana in Terezije r. Žoldoš; Edvik Grlen Vrčovnik, sinček Bogomila in Majde r. Oset; Mihael Anton Kus, sinček Rudolfa in Angele r- Groznik; Irena Marija Srebrnjak, hčerka Leopolda in Aide r. Kirn.
Poročili so se: Jožef Vinčec in Verona Padar; Jure šutej in Slavka Zupančič; Vito Despoja in Verona Fo-tivec; Štefan Žižek in Marija Bobek; Jože Peternelj in Nada Bubaš; Anton Žižek in gdč. Marija Kranjec; V. Jankovič in gdč. Ljudmila Omrzel; g. Ludvik Lovšin in gdč. Marija Turk; g. Rafael Srebrnič in gdč. Terezija Munih; g. Jožef Šuštar in gdč. Lilijana Kozlovič.
PREVRATNIKI PO SVETU
Severnoameriška vlada je objavila, da je po njenih podatkih na svetu okoli 49 milijonov ljudi včlanjenih v komunističnih strankah. Najmočnejša komunistična stranka po številu članov je kitajska, ki jih ima 17 milijonov. Izven sov jetskega območja je naj moč-nejša komunistična stranka v Indonezijo z 1,750.009 člani ter v Italiji z 1,200.000 do 1,500.000 člani. Za širjenje svojih idej v Afriki se svetovni komunizem poslužuje radikalnih nacionalističnih gibanj, katere počasi usmerja vedno bolj proti levici. Močnejše komunistične sile pa obstojajo v Maroku, Tunisu, Sudanu, na Madagaskarju in v Južnoafrijškli Uniji.
Glede številčne moči komunistov v raznih ameriških državah poročilo navaja, da. je kubanska komunistična stranka imela prej 27-000 članov, sedaj se je to število verjetno dvignilo na 100.000, v Metelku je kakih 5.000 komunistov, levičarska ljudska socialistična stranka pa ima okoli 70.000 pristašev. Za ostale države poročilo ne navaja številčnega stanja komunistov.
OBVESTILA
Sestanek zaupnikov SLS bo v nedeljo, 22. julija, ob 10 v župnijsk1 dvorani y Ramos Mejia (poleg cerkve). Na sestanku bo poleg ostalega dnevnega reda predavanje dr. Ramos Mejíe, biv. predsednika krščar.isko-demokratske stranke v Argentini. Govoril bo o delu argentinske krač--demokratske stranke in njenem odnosu do aktualnih problemov. Vse zaupnike, ki so doslej na te sestanke bili vabljeni, prosimo, da v nedeljo, 22. julija, pr dejo gotovo in točno, četudi zaradi slabega poslovanja pošte ne bi morda dobil' pismenih vabil. Poverjeništvo: SLS v Argentini.
Članski sestanek SKAS bo v soboto, 14. julija, ob 19 v Slovenski hiši na Ramón Falconi: 4158.
Redni mesečni sestanek SKAD-a bo v soboto, 14. juliju, ob 19 v Slovensk' hiši in sicer ski optične slike o Venezueli ter družabni del. — V nedeljo, 15. julija, bomo pa obiskali razstavo jugoslovanskih fresk. Zbiral'šče bo ob 17 pred muzejem Bellas Artes. Vabljeni akade. miki in prijatelji.
V nedeljo, 15. julija, zanimiva nogo. metna tekma: SFZ Lanús in SFZ San Martin. Čas: ob 10 dopoldne; zbiral’šče pred sanm.artinsko ¡stolnico; igrišče: kolegij La Salle v San Martinu. Navijači prisrčno vabljeni! _
VI. kulturni v čer SKA se vrši v nabato 21. julija ob 7 pr' Bullrichuj Sarandi 41, Capital. - Predaval bo č. g. p. Silvin Eiletz S. J. o ekumenskem gibanju-
Družabni večer v Slomškovem domu bo v soboto 21. julija cb 7 uri zvečer.
Ob četrti obletnici smrti svetnika Karla Škulja bo v farni cerkvi v San Martinu dne 22. julija ob pol 9 sv. maša zaduSn'ca. Slovenska Beseda. _
Dva turnirja — šahovski in za namizni tenis, se bosta v kratkem, pričela v Slomškovem, domu. Prijave za šahovski turnir sprejema g. F. Vester za namizni tenis pa g. Niko Hočevar do 21. julija.
V Slomškovem domu se bo vršil V.
: redni prosvetni večer v soboto 28. julija. Na sporedu so pevske točke in predavanje prof. dr. Vinka Brumna: V Slomškovem duhu.
Letošnji X. socialni dan se bo vršil v nedeljo, 12. avgusta 1962, s pričetkom ob 8 zjutraj v Slovenski hiši na Ramón Falconu 4158- Obravanaval bo teme: „Stari in mladi“, t0 je odnose med generacijami. Predavali bodo: 1. preč. .g. dr. Ignacij Lenček: . Staro in novo; 2. »r. Rudo .Turčec: .Borba med starimi in mladimi; 3. g. Marko Kremžar: rKSIer razmere v izseljenstvu. — Vsi rojaki in posebej še mladina, iskreno vabljeni! Stalni odbor za socialne dneve.
RAZNO
V ZDA samo 12% - prebivalcev uporablja kolektivna prevozna sredstva, kadar gredo na delo. Bo statistiki, ki so jo objavil; v Washingtonu, 7% prebivalcev dela doma, 10% gre na delo peš, 64% pa uporablja lastna vo-zila, 2,5% uporablja različna prevozna sredstva. 4,5% pa se mi hotelo izjaviti. Ti najbrž potujejo „na palec“.
John Berkes, ki je kandidiral r državi Alabama za poslanca, je bil malo pred volitvami odpuščen iz blazniee. T* pa je mož porabil v svojih govorih in je vedno poudarjal: Jaz sem edini politik v Alabami, Id ima pismeno potrjeno, da ni red neumen.
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Star® Redactor: José Kroaelj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires,
T. E. 69-9503
Argentina
O Oz O ui Z —	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	
Otf to	TARIFA REDUCIDA
O CC o <	Concesión N 3824
Registro	Nacional de la Propiedad
Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1962: za Argentino $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, zb pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje:*
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Varno in dobro obrestovano naložbo Vam nudi
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — Blanco Encalaría 261
ii*iiiaiiaiieaaiiiiiaaDazigisàfla9scDiaBilaiiiii^>(ïiiaii'
Od 1. julija 1962 v lastnih prostorih Avcnida San Martin 263, 1. nad. desno, Ramos Mejia (pol kvadre od Slomškovega doma))
Uradne ure ob sobotah cd 16—20
ŽENINI — NEVESTE!
VSE KAR POREBUJEŠ ZA SVOJ DOM, ti nudi
,' CENA, KVALITETA dolgoročno odplačevanje Cerrito 2245 Lomas del Mirador
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ¡	Pta. baja, ofic. 2.
j	Cangallo 1642
i T. E. 35-8827	Buenos Aires
v'ñ~----—-----------
Vsem prijateljem 'n rojakom naznanjam žalostno novico, da je 4. julija 1962 nenadoma zaspal v Gospodu naš dragi oče in brat
JANEZ LESAR
•Priporočam ga vsem v molitev.
Ob tej' priložnosti se. iskreno zahvalim č. g. Janezu Langusu za podeljeno sv. maz ljenje rajnemu očetu, kakor tudi za vodstvo pogreba. Prav tako čč. gg. Cirilu Petelinu in dr. Alojziju Starcu za asistenco pri pogrebu, vsem prijateljem in znancem, ki So mi v težkem trenutku stali na kakršenkoli način ob strani in mojega rajnega očeta spremljali r,a njegovi zadnji poti ha pokopališče.
V Argentini žalujoč' sin Janko, v domovini brat, svakinja, vnuki in ostalo sorodstvo.
Isidro Casanova, Ribnica na Dol., 6. julija 1962.
IVAN PREGELJ
10
O t s* 4» e m s © n e «a
„Bala sem se ga... “ se utrga trudno pripovedujoči iz prsi. Kaj pa se je zgodilo potem, da komaj- ve, ki je bila vsa bolna že od prej in je nekajkrat!' že mislila, da bi si življenje vzela, če bi tak greh ne bilo in če je ne bi same sebe bilo strah.. .
Okoli polnoči da se je - nekam ove-dela, vstala, -se šla umivat in kurit--Zjutraj pa ni bilo ne ujca ne tujca na spregled in še šestdeset goldinarjev da sta vzela iz omarice v slepem oknu...
Obmolkne... obstoji rezko nad grapo s slabotnim sopoto-m in pokaže pod se:
„Tu, France!“
Za vse svete po tistem da je hotela tod mimo s košem listja pa da jo je obšla nekaka slabost in jo je breme zaneslo. Leti pod pot in se mora sama sebi smejati, da je tako nerodna, in kar nič je ni strah, saj n; svet tak, da bi se mogla pobiti. Pa se pobere na dnu, pa čuti, da se je nekaj utrgalo v njej. Sprelete jo strašne bolečine. Visa je zmedena, ne ve, ali bi molila, ali vpila na pomoč. Tako leži dolgo. Vsa iz sebe se pobere in pregrize -spet na. pot.
„Zdaj veš, -kje mi leži otrok.“
Nato vdano:
„Pa ne pravi nikomur! Saj veva sama!"
„Sama, Marija!“ obljubi prevzeto j France. Potem pa vpraša, kaj ni bila nič bolna po tistem.
j Seveda da je bila. Saj je kar čudno, ; da je ni vzelo-
„Škoda. Je-li ?“
„Ni res, Marija!“ je mož užaljen.
„Pač!“ odgovori ona kratko, pikro, nato pa, da večkrat misli, da bo žganje piti začela, da je bo prej konec.
Fbance jo čuje, se mu smili in jo ljubi. A ni več noben nedozorel dečak s sanjo. Ima rad surovo, brez sramu. Udari jo:
„Da boš pila? Kar daj. Tu!“
Porine ji svojega češnjevca pod nos, ki je videl, kako se- je prej skremžila, ko ga je za kapljo pokusila- Zasmeje se nato in meni vedro:
„Moli pač, če hočeš, pa celo po ter-cijalsko, ko boš -starejša. Zdaj še nisi. Si razumela?“
In ona se nasmehne in prikima. In potem brezmejno hvaležno:
„A da bova vedno vedela sama. . . France!“
„Pri moji krščeni duši, dekle!“ Nato vsakdanje:
„Stopiva!“
In ko sta že blizu doma:
„Imate goste,, je-li? Botra pa bo-trico ?“
Ona igrivo:
I „Botre pa še druge ljudi. Boš že j videl.“
On. Tik preden sta pred hišo:
I „Je-li? Se še spominjaš, kako si godca Petra sprevela pred teto? Daj zdaj še mene tako. Pojdi notri in povej!“
Dekle gre, on posluša zunaj. Pa čuje botro Katro, da je še huje naglušna { kot nekdaj. Ne čudi se, strmi, da je prehitro razumela.
„Da zunaj čaka? Moj France?“
In mož ne utegne vstopiti. Teta, botra Katra sama mu je planila čez prag naproti, ga ujela v svoje (roke in je vsa zmedena od sreče in utečenega hrepenenja- Obraz ji je mlad. Vonj po dobrem- raženkravtu objame prišleca.
„Galjot ti tak! Devet let ga ni bilo, pa še ne misli vstopiti!“-
A tedaj je le vstopil in je' stopila za njim. Pa ko je mimo njegovega lica opazila Putifahko v sliki, ni se pozabila:
„Čandra, fej te bodi!“
V izbi za mizo -sta botra in dvoje gostov, gospod Joža in gospod Matija, in dobro se jim godi. Ne! Lojzeta pa ni, ni utegnil priti. Nu, ga bodo že obiiskali. Beštja. Hoče igrati vedno le na svoj list. Nu, s Francetom so pa v treh. Ali se ne bi pomeknili v kot pri peči pa nekaj krati premešali? Nalc. Francetu teta Katra ne da igrati. Tudi sam ni pri volji. :Na citrah pač, tu bi pokazal, kako si je po svetu dolgčas preganjal, da ni smel v Sopote- Na citrah, če bi v hiši bile in ko ujca Pe-.
tra ni pri roki. Citre ? Gibko se stegne Marija ponje. Saj so tu, a Polonica v kamri da je že vsa i-z sebe, ali je ne bo šel pogledati.
Togo gre dragi gost mimo resnega očeta Matička k otročnici. Toge mrmra sam zase z medlim podsmehom:
„Odritek! Oče, mati pa otrok. Saj! še plenice naj grem. prat!“ Nak. Za tem poslom ga ne gonijo, v citre pa. In se jim razkazuje. Ni ujec Peter, pa je domač.
„Kadar boš nazaj prišel, pridi mi povedat...“
Lepota se mn vnema v glasu in strunah, ves je sredi iste dobrote, ki vse ume in vse odpusti...
Dva dni se je nato mudil pri „mušketirjih“. Do golega so ga obrali, za pot so mu morali posoditi. In tako se je odpeljal po znani cesti. Toliko je še utegnil, da je dal ustaviti pri Lomnjanu-Videl je oba in hudo vljudna sta bila. Ko pa je omenil, da prihaja iz Sopotov, sta se jima obraza podaljšala. Tako je sedel zopet na voz in ukazal pognati.
„Saj,“ je čutil -sirovo po domače. „Bog je pravičen in Jean Jacques ni njegov prerok. Otrok ne bosta imela!“ Nato bridkeje:
„Pa da sta tako -grda. Prav je!“ Sproščeno :
„Ti, Marija, pa si umrla, a si lepa!“ Pa je udaril voznika ipo plečetu: „Je-li, Lepa!“
Voznik je -prikimal in pritrdil: „Aha. Žival. Hi, Luca!“
Njega pa je obšlo spoznanj- za vse življenje poslej:
,ižena, božji cvet. Kdor ga trgaš, prvi tvoj naj -bo in, če le moči, zadnji!“ Kako je verjel, tako mu je pozneje bilo... In le v Sopote k „mušketirjem“ pa botri Katri je še prihajal v gosti. . .
II.
HELENA
Tam je košček sveta, tako svojega, da mu ne' vem imena- Čudovit svet, sredi med žarkim južnim soncem in senco hladne gorske noči. Prečudno so tam. tesne doline. Pobočja hribov vise tako strmo, da bolijo: z južne v severno, z vzhodne v zapadno stran; sama vase, kakor v lijak. Togi slapovi, ki so onemeli v mirno grozotnem dnu, ki je bilo v davnini jezero. Jezero je odteklo, toda vode niso usahnile. Neskončno je tam bogastvo voda, vrelcev in rese. Silne so pomladne in jesenske povodnji. Vsako leto hočejo človeških žrtev. Kadar pa napol-ni poletni -poldan tihe doline, vonjajo sončni lazi v poboti, v poltenosti, ki veje iz Rubensovega cvetočega mesa. A samo- tri korake za ovinek pojdi, pa boš kakor v mrzli kopeli. Še ni zamrla romanca na tvojih ustnicah, že te je streslo v baladni grozoti.
Prav tako ni nikjer na svetu tako čudo 'svetlega zdravja ob tako zavratnih boleznih, kakor tam. Tam je iz zdravja v smrt en sam korak, kakor je tam en sam korak iz sonca v mraz.
(Dalje prihodnjič)