** Beli je bila v nedeljo sklepna prireditev v počastitev letošn/ h "&m osrednjega spomenika NOB. (jk) - Foto: F. Perdan ' *™ Jevnega praznika, združena z otvoritvijo noveha Hru*h„, uru^oenega centra in od- ito XXXI. Številka 47 **ovitelji: občinske konference SZDL ,"B*ce» Kranj, Radovljica, Skorja Loka 'T«* - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni **toik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar 6. stran Sadja ni, zelenjava pa gnije 13. stran Vabljivi avtomobili GLASILO SOCI Kranj, torek, 20. 6. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1988 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Danes praznuje civilna zaščita Pomemben člen ljudske obrambe pinea prvič praznujemo 20. ju-^9 kot vsejugoslovanski dan in £»»ik civilne zaščite. S tem je naša družba izredno prizna-civilni zaščiti, ki vedno bolj ^*taja osnovna sila za zaščito * reševanje prebivalstva in maminih dobrin, po svojih naložbi vlogi pa je civilna zaščita strateška komponenta No*ne ljudske obrambe. Civilna ^tita je tudi najširša oblika or-Maranja, pripravljanja in šolanja delovnih ljudi, obča-H temeljnih organizacij zdru-***fa dela in drugih delovnih jfeiizacij, samoupravnih inte-skupnosti, državnih orga-T» krajevnih skupnosti in y***»kjer je osnovni cilj zašči-Me vanje prebivalstva in materialnih dobrin v primerih vojnih akcij ter posledic, ki so jih povzročile elementarne in druge nesreče. Civilna zaščita je široko zasnovana in dobro organizirana v službi ljudi in njihovega imetja. Vanjo so vključeni vsi krajani in delovni ljudje od 16. do 55. leta pri ženskah in do 60. leta pri moških. Povsod, v temeljnih organizacijah in drugih delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih, morajo biti, upoštevajoč potrebe in možnosti, organizirane splošne in specializirane enote civilne zaščite. O široki zasnovi organizacije in vsesplošnem pomenu civilne zaščite pričajo njeni sestavni elementi. Na prvo mesto postavljamo samozaščito Praznik gozdarjev Pridni ljudje skrbe za naše gozdove *&awi - Gozdno gospodar-. kj «krbi za 65.000 Nji" «|jf»rre v petek, 16. ju-S* podjetja. To je bil praznin ki skrbe za gozd, enega naj-• jTju naravnih bogastev, pa naj {J*do to zapoaleni pri Gozdnem iy*d«rstvu Kranj ali okrog kmetov, laatnikov gozdov \ km območju. Uspeli so pre-^Vti številne težave. Družbi dnem priskrbijo na stoti-JLUbikov lesa, bkrati pa ne po-JfJ*Jo, da je treba v gozd tudi ^fco vlagati, če želimo iz njega J dobiti. To niso le kubiki lesa, Jreč je »zeleno bogastvo« ne- K^toestljivo pri ohranjevanju . ^aega oltolja. J* petkovi slovesnosti, ki so se je 9£ drugim udeležili tudi predsed-f$M*nj&ke, škofjeloške in triiške •JM^e skupščine ter zastopniki i^Vredelovalne industrije, s ka-jjtoi kranjski gozdarji dobro so-.^jo, je rast Gozdnega gospo-Kranj opisal direktor ini. ty Sadar, slavnostni govornik pa tržiške občinske mM predsednik v i7rekel je pri * pKine Milan Ogns. IzreKei je p znanje članom kolektiva in kmetom za umno gospodarjenje z gozdovi in za utrjevanje samoupravnih odnosov, kjer še posebno lastniki gozdov niso več ob strani. Opozoril je, da je gozdno bogastvo omejeno, zato je treba vanj veliko vlagati. Družba je pozorna na gospodarjenje z gozdovi ne le zaradi gospodarskih in drugih koristi, ampak so gozdovi za našega kmeta pomemben vir dohodka in tudi sredstvo za zagotavljanje socialne in gospodarske varnosti. Nikdar ne smemo pozabiti, kaj nam je pomenil gozd med narodnoovobodil-nini bojem in koliko smo si z njim pomagali v času izgradnje in in-formbirojevske osamitve. Gozdovi so naša skupna last, zato naj bo tudi skrb zanje skupna. Petkova slovesnost ob jubileju Gozdnega gopodarstva Kranj je bila zaključena s podelitvijo odlikovanj predsednika Tita, priznanj, ki jih je prejelo 25 delavcev in 20 kmetov, in posebnih priznanj. Enega od njih so kranjski, škofjeloški in tržiški gozdarji namenili tudi uredništvu Glasa. Za kulturni program so poskrbeli pevci okteta Jelovica in igralec Jože Zupan. J. Košnjek občanov in delovnih ljudi, ki prihaja do veljave v primerih, ko je nujna solidarna pomoč v kraju, kjer ljudje bivajo in delajo. Samozaščita je množična baza za večino preventivnih ukrepov zaščite, saj povezuje največ občanov in delovnih ljudi, ki so dolžni zagotoviti prva posredovanja pri reševanju ogroženih ljudi in premoženja na krajih neposrednih vojnih akcij ter pri elementarnih in drugih nesrečah. K civilni zaščiti nadalje sodijo neposredni ukrepi za zaščito in reševanje od zakla-njanja, evakuacije, preskrbe ogroženega in prizadetega prebivalstva do zatemnitve, maskira-nja, najrazličnejših drugih zaščit, prve medicinske in veterinarske pomoči itd. Takšne naloge terjajo oblikovanje splošnih in specializiranih enot v združenem delu in po krajevnih skupnostih, po občinah pa organiziranje specializiranih enot za skupne potrebe in združenih odredov. Nič manj pomembni niso štabi, ki so v združenem delu in po krajevnih skupnostih del svetov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, na ravni občine pa je štab za civilno zaščito del sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Pripadniki najrazličnejših enot civilne zaščite, od gasilcev do ekip prve medicinske pomoči, se zavedajo, da vaja dela mojstra. Ne samo ob prazniku, ampak tudi sicer smo priča številnim predavanjem in vajam, še posebne pohvale pa je bila »civilna zaščita deležna zaradi nesebične pomoči pri potresu, ki je lani prizadel del Gorenjske. Vloga civilne zaščite se krepi tudi skozi vsakodnevno sodelovanje z najrazličnejšimi strokovnimi službami, največja želja 11. kongres ZKJ v Beogradu Ključ je ustvarjalnost Danes je kongresni center Sava v Beogradu prizorišče osrednjega političnega dogodka pri nas - 11. kongresa ZKJ. Tako kot poprej na kongresih republik in obeh pokrajin, kjer so komunisti potrdili začrtano smer razvoja socialističnega samoupravljanja, bo osrednja tema vsejugoslovanskega dogovora komunistov prav tako uresničevanje že zastavljenih ciljev in iskanje metod in rešitev v sedanjem obdobju gradnje socializma pri nas. Že na nedavno minulih republiških kongresih je bila v ocenah izražena zadovoljiva raven doseženega na materialnem področju kot tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja. Seveda ni na kongresih manjkalo kritičnosti in odkritega prikazovanja slabosti in pomanjkljivosti. Zveza komunistov pa ne bi bila to kar je, če ne bi od odkritem razgrinjanju tega, kar ni dobro, iskala odgovore in poti za drugačno ustvarjalnejše delo. Kritika sama ne more imeti tolikšnega učinka, če iz nje ne zraste ustvarjalnejši in aktivnejši odnos za uresničevanje ciljev družbeno ekonomskega razvoja in političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav to so komunisti na vseh dosedanjih kongresih odločno poudarili. Tudi na največjem jugoslovanskem zboru jugoslovanskih komunistov, ki delo začenja danes, bodo med temami prevladovale prav te, o katerih so komunisti govorili na republiških kongresih. Bilanca celotnega obdobja med prejšnjim in sedanjim kongresom je prav gotovo značilna po institucional-nosti dograjevanja samoupravnega socialističnega sistema, saj smo. z ustavo in zakonom o združenem delu potrdili samoupravljanje kot osnovni družbeni odnos na vseh področjih od gospodarstva, kulture do športa. Kako uresničevati zastavljeno je vprašanje, na katerega komunistom ni treba čakati odgovora prav v kongresnih dokumentih, saj že sama praksa naravnost sili samoupravno združene delovne ljudi skupaj z Zvezo komunistov kot sestavnega dela tega sistema v sprotno vsakodnevno odločanje o družbenih potrebah in zadevah. Ker vemo, da sedanja raven razvoja socialističnih samoupravnih odnosov še ne pomeni, kot so ugotavljali na republiških kongresih, tudi enakomerne razvitosti prav na vseh področjih, čaka delegate 11. kongresa, da iz široke in celovite razprave o tem in o vseh drugih vprašanjih vnesejo v dokumente in zaključke kongresa usmeritev svoje nadaljne dejavnosti za skupne cilje nas vseh. današnjih jubilantov pa je, da bi tudi gmotni položaj organizacije in opremljenost sledila organiziranosti. Potem bo civilna zaščita takšna, kakršno si vsi skupaj želimo! J. Košnjek j vl bi lejna m, & s a niča Zaključeno praznovanje na Beli V nedeljo dopoldne so odprli družbeni center in odkrili spomenik NOB pred družbenim centrom, popoldne pa je bilo praznovanje letošnjega praznika zaključeno s kulturnim programom in družabnim srečanjem tifizltno gospndarstvit iz proslavilo J.'), obletnico Kranja je delovanja. Ob tej priložnosti so na petkovi slo o-snosti podelili priznanja delov tem in kmetom kooperantom. -Foto: F Perdan Bela — Praznovanje krajevnega praznika na Beli je v nedeljo doseglo vrhunec. Dopoldne je ob prisotnosti velikega števila krajanov in gostov najstarejša prebivalka skupnosti Ana Rehberger ali po domače Mihova mama prerezala tribarvni trak pred vhodom v družbeni center in ga s tem tudi uradno predala namenu, Leon Cenčič pa je odkril osrednji spomenik padlim iz skupnosti, ki stoji pri družbenem centru na Zgornji Beli. O pomenu letošnjega bel-skega praznovanja, katerega krona sta nov spomenik in družbeni center, so spregovorili predsednik krajevne skupnosti Tone Roblek, sekretar občinske konference SZDL Kranj Franci Thaler in domačin Stane Mirt, ki je ob tej priložnosti prebral pozdravno pismo 11. kongresu ZKJ. Slavje se je nadaljevalo popoldne. Krajanom so se pridružili še Številni udeleženci pohoda na Kališče. Najprej je bil na sporedu kulturni program, sledilo pa je družabno srečanje. Bela je slavila že nekaj dni prej. Zvrstile so se kulturne prireditve med katerimi še posebej omenjamo predstavo Finžgarjeve Verige, koncert domačih pevcev, recital o rojaku Matiji Valjavcu-Kračmanu, otvoritev razstave o zgodovini in sedanjosti Bele, otvoritev knjižnice itd. Vsakič je bila dvorana novega družbenega centra polna in želeti je, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Razen tega so na Beli od četrtka dalje odpirali novo zbiralnico mleka, za katero je KZ Sloga prispevala 70 starih milijonov dinarjev, novo samopostrežno trgovino Živil in otro- Nadaljevanje na 16. strani Naročnik: Tito v centru Sava Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz-Tito je v nedeljo dopoldne obiskal novo kongresno dvorano v centru Sava v Novem Beogradu. Ob tej priložnosti se je pogovarjal s sekretarjem IK predsedstva CK ZKJ Stanetom Dolancem in člani izvršnega komiteja. Beseda je tekla o pripravah na 11. kongres in njegovem pomenu na nadaljnjo krepitev ZKJ in še hitrejši razvoj naše države. Tuje delegacije prihajajo V Beograd so pripotovale delegacije iz tujih držav, ki se bodo udeležile XI. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Med drugim bodo spremljali delo najvišjega zasedanja jugoslovanskih komunistov delegacija iraške stranke BAAS, delegacija demokratične stranke Gvineje, delegacija enotne socialistične stranke Zahodnega Berlina, delegacija združene nacionalne partije neodvisnosti Zambije, delegacija fronte za osvoboditev Mozambika Frelimo, delegacija patriotične fronte Zimbabve-ja, delegacije komunistične partije Iraka in delegacija levice komunistov iz Švedske. 35 let »Slobodne Dalmacije« Na slovesni seji delavskega sveta so v soboto počastili 35. obletnico prvega infor-mativno-političnega dnevnika »Slobodna Dalmacija*, ki so ga v narodnoosvobodilni borbi tiskali na pravem rotacijskem stroju na osvobojenem ozemlju. Prvi izvod tega časopisa so natisnili v majhni planinski koči na obronkih partizanskega Mosorja, do osvoboditve Splita pa so se člani medvojne redakcije selili in pripravljali dnevnik v splitski Zagori, Livnu, Hvaru in Visu. Ljubljančani na Reki Z »Vlakom prijateljstva« je v soboto odpotovalo na Reko 1400 Ljubljančanov. S tem so dokazali, da prijateljska vez med pobratenima mestoma ne obstaja samo na papirju. Dogovorili so se, da bodo srečanja vsaki dve leti, ker je leto prekratka doba, da bi lahko uresničili vse, kar se dogovorijo na pogovorih ob srečanjih. Nova tovarna IMV V počastitev 11. kongresa ZKJ so v petek v Belem Manastiru na velikem ljudskem zborovanju začeli graditi novo tovarno Industrije motornih vozil iz Novega mesta. Gradnja bo končana čez leto dni, v njej pa bodo izdelovali sedeže in zavorne mehanizme iz programa IMV. V njej bo dobilo zaposlitev več kot 300 delavcev. Udarniški dan Udeleženci prve izmene delovne akcije v Nišu so se odločili, da bodo danes pripravili udarniški dan. S tem bodo počastili začetek 11. kongresa ZKJ. Sicer pa je več kot 500 brigadirjev prve izmene delovne akcije »NIS 78* pripravilo že več udarniških dni in tako prvi teden akcije preseglo normo za deset odstotkov. Bled — V petek, 16. junija, so v hotelu Jelovica pripravili v počastitev XI. kongresa zveze komunistov Jugoslavije svečan sprejem za novo sprejete člane zveze komunistov in za komuniste, ki so v zvezi komunistov že trideset let. Občinska konferenca zveze komunistov Radovljica je podelila na novo sprejetim članom članske izkaznice, 8H komunistom z dolgoletni* pripadnostjo partiji pa lepa priznanja. — Foto: F. Perdan JESENICE V ponedeljek, 26. junija, bo redna seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo novega osrednjega delavskega doma na Jesenicah ter o delu občinske konference ZSMS Jesenice in o njenih pripravah na X. kongres ZSMS. V sredo, 21. junija, bo redna seja komiteja občinske konference ZKS Jesenice, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu in aktivnosti občinske organizacije ZSMS, o problematiki uresničevanja zakona o združenem delu in o pripravah na sejo občinske konference ZKS. V petek, 23. junija, bo v spodnjih prostorih Kazine volilna seja občinske konference ZSMS. na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu občinske konference ZSMS v obdobju med IX. in X. kongresom ZSMS, o programu dela za naslednje obdobje, o finančnem poročilu ter o poročilu organov ter podelili priznanja meseca mladosti mladim družbeno-političnim delavcem in mentorjem mladine. D. S. Komisija za kulturo pri koordinacijskem svetu ZSMS Železarne Jesenice je v ponedeljek, 19. junija skupaj s kulturnim klubom Jutro pripravila na Plavžu v kampu Šranca kulturni program s tovariškim srečanjem. S kulturnim programom so počastili XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Sodelovali so recitatorji, instrumentalna skupina in pevci. D. S. RADOVLJICA V petek, 23. junija bo razširjena seja sveta za kmečka vprašanja pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo razpravljali o pripombah na vsebino novih kmetijskih zakonov, obravnavali osnutek odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini, o oblikovanju kmetijsko zemljiške skupnosti ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. V petek, 23. junija bo skupščina občinskega sveta zveze sindikatov, na kateri bodo razpravljali o štiriletnem delovanju sveta ter o nalogah v prihodnjem obdobju, razrešili občinski svet in nadzorni odbor ter izvolili delegate za 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije in 8. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. D. S. SKOFJA LOKA Predsednik občinske konference SZDL ponovno sklicuje sejo predsedstva občinske konference SZDL in sicer za sredo, 21. junija ob 14. uri v prostorih občinske konference SZDL Skofja Loka. Na dnevnem redu je obravnava poročila komisije o bodoči organiziranosti krajevne skupnosti Skofja Loka, poročila o zbiranju sredstev za izgradnjo objektov za usmerjeno izobraževanje in prošnje za razrešitev dolžnosti predsednika odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci SZDL Skofja Loka. TRŽIČ Na pobudo komiteja občinske konference ZKS Tržič se je sestala delovna skupina za pripravo gradiva o uveljavljanju samoupravnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Na sestanku delovne skupine je bilo govora tudi o sedanji samoupravni organiziranosti tržiškega stanovanjskega gospodarstva, o uveljavljanju ekonomskih stanarin in njihovem subvencioniranju ter o oblikovanju načrta za uveljavitev ekonomskih stanarin. Pretekli teden se je sestala komisija za sprejem otrok v vrtec Deteljica v Bistrici pri Tržiču. Za zdaj je že več kot 50 prosilcev, tako da naloga komisije na bo lahka. Na 2. brigadni konferenci so se sestali tržiški brigadirji, člani MDB Kokrški obred. Na konferenci je bilo govora o uresničevanju delovnega programa, načrtovanju občinskih delovnih akcij in republiški delovni akciji Brkini 78. J. Kepic Orientacijsko tekmovanje ZRVS in mladine - Kranjska občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin m krajevna organizac ZRVS Bela sta pripravili v sobottt. 17. junija, kljub slabemu vremenu v ki jevni skupnosti Bela občinsk in ZSMS ZRVS je zbrala 129 mladih p Šolskega Obisk iz Rivolija V Kranju se je tri dni mudila delegacija pobratenega mesta Rivoli, ki jo je vodil župan Silvano Siviero — Pozornost urbanizmu in skupščinskemu sistemu Kranj — Kranj in italijansko mesto Rivoli sta stkala prve prijateljske vezi leta 1973. Sodelovanje se je krepilo in leta 1975 je bila podpisana listina o pobratenju. V teh letih je bilo že veliko naših ljudi v prijateljskem in pobratenem mestu, veliko prebivalcev Rivolija pa je tudi že pozdravil Kranj. Rivoli se je tako uvrstil med mesta, s katerimi ima Kranj najpristnejše in najtesnejše stike. V Četrtek, 15. junija, je kranjska občina spet pozdravila goste iz pobratenega Rivolija. Do sobote popoldne je bila v Kranju na obisku uradna delegacija občine Rivoli, v kateri so bili župan Silvano Siviero, podžupan Carlo Maestri in član sveta za urbanizem inž. arh. No-varesse. V petek sta se delegaciji Rivolija in Kranja sešli na uradni pogovor. Zastopniki kranjske občine so goste seznanili z značilnostmi mesta gostitelja, s skupščinskim in delegatskim sistemom, dejavnostjo družbenopolitičnih organizacij in z vsakodnevnimi težavami, ki jih mora sprotno razreševati kranjska družbenopolitična skupnost. Posebne pozornosti sta bila deležna urbanizem in prostorsko planiranje, zato je delegacija Rivolija obiskala Dom-plan, strokovno službo s stanovanjskega področja, koristen pa je bil tudi ogled Kranja in njegovih znamenitosti. Župan Rivolija Silvano Siviero je med drugim povedal, da je sicer prvič v Kranju, vendar mu pobrateno mesto ni neznano. Prijatelji so mu ga že opisali, vendar to, kar je videl, presega opise. Predvsem bi radi, je dejal župan Rivolija, spoznali ustroj vašega skupščinskega sistema, ki je zanimiv tudi za nas, saj težimo k enakemu sistemu. Prijateljski in uradni obisk iz Rivolija je bil sklenjen v soboto opoldne, 17. junija, ko sta se delegaciji mest sešli na zaključne razgovore. J. Košnjek Delegaciji pobratenega Rivolija in kranjske občine med petkovimi pogovori — Foto: F. Perdan V soboto dopoldne je bila v tovarni 1BI v Kranju programsko-votilna ktm-ferem-a občinske organizacije ZSMS Kranj. Za novo predsednico OK sv izvolili Alenko Markov*. (lb) - Foto: F. Perdan Temeljito o gradivu manj razvitim krajevnim skupnostim. Na današnji seji bo govora tudi o gradnji socialnega zavoda za varstvo ostarelih. Izvršni odbor občinske konference SZDL pa bo razpravljal o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in o osnutku pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi odbora za družbeno pomoč pri tržiški samoupravni stanovanjski skupnosti. Pomembna točka dnevnega reda bo tudi pogovor o enotni organizaciji novoletnega praznovanja otrok -ji- Tržič - Pred bližnjo sejo zborov tržiške občinske skupščine se bosta sestala v četrtek, 22. junija, izvršni odbor občinske konference SZDL, danes, 20. junija, pa odbor za uporabo sredstev samoprispevka pri konferenci SZDL. Organa bosta med drugim razpravljala tudi o gradivih, o katerih bodo sklepali delegati na bližnji seji občinske skupščine. Odbor za uporabo sredstev samoprispevka bo obravnaval predlog razdelitve sredstev samoprispevka za investiranje v krajevnih skupnostih in predlog razdelitve denarja Pogovor kmetovalcev Tržič - V nedeljo je bilo v paviljonu NOB v Tržiču posvetovanje kmetovalcev. Organizirala ga je občinska konferenca SZDL, na njem pa je bilo govora o osnutku zakona o združevanju kmetov, o dopolnjenem zakonu o kmetijskih zemljiščih, o investicijah v kmetijstvu in kompenzacijah o porabi hrane ter o postopkih za pridobitev pravice do preživninskega varstva kmetov. Razen tega je bilo na nedeljskem srečanju tudi govora o uresničevanju stališč tržiške problemske konference SZDL o kmetijstvu. J. Kepic Izvršni svet se je sestal Tržič - Pretekli teden se je na redno sejo nesel izvršni svet tržiške občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so razpravljali o sanacijskem programu Kompasa na Ljubelju, o blagovnih rezervah v občim, o vzdrževanju komunalnih naprav skupne rabe v tržiški občini, o predlogu odloka o reji psov v tržiški občini i» drugih domačih živali, o enotni organizaciji novoletnega praznovanja otrok in o spremembi meja katastrske občine Leše. J- Kepic Praznik KS Struževo 8THUŽEVO — Jutri, v sredo •'l.janija, praznuje krajevna itpaoat Strulevo svoj krajevni »tnuk. Praznuje ga na oblet-smrti krajana narodnega tooja Iva Slavca-Jokla, revolu-soašrja in organizatorja narod-*nehno obujanje njihove živ-*>jske poti, ciljev in moči odloge v najtežjih dneh je tisti Ifon, ki ga potrebujemo, mladi ^ I« še posebej, za težave in v bitkah vsakdanjega dne za "daljevanje zamisli in idej za 'ffrarjanje srečnejšega življe- katerega zametke so padli ^arUi le lahko slutili in vero-^vanj. ^toinje praznovanje je posve-spominu dveh padlih Stru- Kozina Slavka znal z marksizmom, prebiral je »prepovedano« literaturo ter vse skozi agitiral in nabiral podpise za prijatelje Sovjetske zveze. 4. februarja 1942 ga je gestapo aretiral. Odpeljan je bil v begunjske zapore. 20. aprila istega leta se je njegovo ime pojavilo na lepaku med drugimi talci. Ko so ga skupaj z drugimi odpeljali neznano kam v Nemčijo, zanj ni bilo več vrnitve. Stanislav Kozina je bil po poklicu ključavničar zaposlen v takratni tovarni Semperit. V maju 1943. leta se je pridružil borcem Kokrškega odreda, ki se je zadrževal v tistem času v okolici Naklega, Strahinja in Trstenika. Nekaj časa je delal tudi v skriti puškarski delavnici nekje pod Storžičem. Ko je 24. aprila 1945 prenočeval na tem področju in se nato vračal v svojo enoto, je na Trsteniku padel v zasedo domobrancev: mučili so ga in nato ubili prav na njegov 37. rojstni dan. L. M. ^Alojz Alojza Rakovca in i^ualava Kozine. Rakovec je ? Pekovski pomočnik, vendar takrat, ko se je začela Že delal v takratni tekstiI-kj*varni Jugobruna v Kranju. lJ***! je v kulturnem društvu J*feda, iLBaneje Vzajemnost, in ?*vteh drugih delavskih orga-jMJah. Že pred začetkom svetovne vojne se je spo- Komisija za delovna razmerja OŠ MATIJA VALJAVEC PREDDVOR objavlja dela in naloge kuharja(ice) na podružnični šoli Jezersko Pogoj: KVkuhar(ka) Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja OS Matija Valjavec Preddvor v 15 dneh po objavi. ;- Z Gorenjske se 11. kongresa ZKJ udeležuje 12 delegatov • „«11 koneresu ZKJ v Beogradu zbralo zastopstvo 2091 dele-Daiiesse je na Ji. *ongre de,ovnih dneh ocenili obdobje od 10. sedw?egrobdobje vsestranskega uspešnega razvoja, globokih K h^Tdvoma tudi težav in seveda uspehov v izgradnji sociahstične-D, Drez uv"» u kongresu si bodo jugoslovanski komunisti jpravnega sis odgovornosti za organizirano, odločno in nove naloge, naiozm i . očjih družbenoekonomskih odnosov in te^K^Tsistema; Doseči zastavljeno pa »ved« ne ^šlojrez Sja političnega sistema J o. oWan()V brez vsen organiziranih sociali-Je podpore delovnih ijuai « sedanji zbor jugoslovanskih komu- Sft^trSl^SSSitov . ««r.Ve. k, so ,„„ izvoljeni na 'Unskih konferencah ZKS. aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev in ugotavljala dejavnost osnovnih organizacij o izvajanju statutarnih načel. Z novostmi v organiziranju ZK glede statutarnih določil pa smo se tako kot drugod ukvarjali tudi v radovljiški občinski konferenci, komiteju in v osnovnih organizacijah. Zaradi novih metod dela, bistvenih sprememb in uskladitve statuta je bil že psrejet statutarni sklep o organiziranosti ZK v radovljiški občini. Osnovne organizacije zdaj ocenjujejo dosedanjo aktiv- Btp ^'Milko \S&\ca Vidic, sekretarka komi-h* občinske konference ZKS v Ra-pici ne kongresa udeležuje kot j*n delegat statutarne komisije 4^Kj. »V preteklem obdobju je V*"* ttmtutarna komiaija kar V® dela, saj je bilo treba vakla-\* *t*tut ZKJ s atatuti republik J^krajin, razen tega pa je ko-^* spremljala izvajanje sta-Fpiih določilt spremljala de-^°*t in življenje znotraj orga- S*je ZK, se ukvarjala z vpra-. razredne osnove ZK v luči £*tarnih določil, ugotavljala ^iševanje statutarne vloge Poravnalni sveti v vsaki KS Po zakonu o samoupravnih sodiščih, ki je bil sprejet lani, so postali poravnalni sveti pravi sodni organi. Poravnalne svete smo sicer že imeli od leta 1958 dalje. Imeli so vlogo neobveznega, neprisilnega in izven sodnega poravnavanja. Nekaj časa je bilo njihovo delo dokaj uspešno, vendar je sčasoma prenehalo, ker je bila pozornost krajevnih skupnosti in tudi družbenopolitičnih organizacij usmerjena k drugim problemom. Danes pa so poravnalni sveti v krajevnih skupnostih obvezni. Tam kjer jih še nimajo, jih morajo ustanoviti do konca junija. O vsem tem je razpravljal izvršni odbor OK SZDL Kranj, ter obenem s problematiko ustanavljanja poravnalnih svetov obravnaval tudi problematiko potrošniških svetov, ki nikakor ne morejo najti svojega pravega mesta v krajevni samoupravi. Vsekakor bo tudi za poživitev dela potrošniških svetov potrebna akcija SZDL I. s. Preusmerjanja učencev ne bo Letošnji predvpisi učencev osmih razredov osnovnih šol na Gorenjskem so pokazali, da so njihove poklicne namere za nadaljevanje šolanja na srednji stopnji v precejšnjem razkoraku z razpisanimi prostimi mesti. Tu gre predvsem za gimnazije, za upravno-administrativno in administrativno šolo. Tako naj bi »odvečne« kandidate za te šole po predlogu republiške izobraževalne skupnosti preusmerili drugam. Skupnost za zaposlovanje Kranj in enota Zavoda za šolstvo SRS v Kranju sta pripravila predlog — na pravkar minulih posvetih v posameznih gorenjskih občinah so se z njim v celoti strinjali — naj v novem šolskem letu ne bi ponovno zmanjševali učnih mest, ampak bi morali obdržati letošnje število. Na Gorenjskem se namreč že nekaj let vpis na gimnazije stalno znižuje. V letošnjem šolskem letu se je v prvi letnik vključilo 3 odstotke manj učencev kot leto prej, v novem šolskem letu pa naj bi se po republiškem predlogu vpis zmanjšal spet za 3 odstotke. Ta upad v številkah pomeni nekaj čez sto učencev. Razprave so bile dokaj živahne tudi glede upravno-admini-strativne in administrativne šole. Šola je v Kranju in izobražuje kadre za vso pokrajino, že nekaj let pa se kažejo težnje, naj bi se število oddelkov na obeh šolah povečalo vsaj za enega na vsaki, saj po drugi strani deklet s tema poklicema na Gorenjskem manjka. V sredo so o teh predlogih razpravljali v republiški izobraževalni skupnosti. S trdnimi dokazi podkrepljene zahteve Gorenjcev ni bilo mogoče ovreči. H. J. Za počitnice na morje Radovljica — Pri občinski skupnosti otroškega varstva so imeli lani precej težav, kam usmeriti predšolske in osnovnošolske otroke med poletnimi počitnicami, potem ko so po nekako desetih letih letovanja na Malem Lošinju morali prekiniti. Rešitev so našli v Fazani, kjer so s pomočjo taborniške organizacije iz Bohinja tabor lepo uredili. V njem bo tudi letos letovalo okoli 550 otrok iz radovljiške občine in nekaj otrok slovenskih staršev, ki so na začasnem delu v tujini. V prvi izmeni od 4. do 16. julija bodo učenci osnovne šole iz Bohinjske Bistrice, v drugi izmeni od 16. do 28. julija bodo bohinjski in blejski taborniki, v tretji od 28. julija do 9. avgusta šolarji z Bleda, iz Lesc in Gorij, v četrti od 9. do 21. avgusta šolarji iz Radovljice in Lipnice, medtem ko bodo v zadnji izmeni od 21. do 30. avgusta v taboru gostovali mladi športniki iz radovljiške občine. Z novim načinom letovanja, taborjenjem, ki je seveda primerno le za zdrave otroke, v Radovljici poskušajo med mladimi spet poživiti taborniško dejavnost, ki se je v minulih letih obdržala neprekinjeno le v Bohinju. Otroci se bodo v Fazani poleg spoznavanja narave ob morju in rekreacije v plavalni šoli naučili tudi veščin vodnega športa. Stroške 12-dnevnega bivanja v Fazani bodo deloma krili starši otrok (prehrana in režija), razliko pa bosta prispevali skupnost otroškega varstva in izobraževalna skupnost. Poleg taborjenja bo sto radovljiških otrok odšlo tudi v zdravstveni koloniji v Novigrad in na Stenjak. Dve tretjini sredstev za 21-dnevno bivanje teh otrok bo odpadlo na skupnost zdravstvenega ter otroškega varstva, tretjino pa bodo glede na finančne sposobnosti prispevali starši. Omenili smo že, da imajo Radov-ljičani težave pri iskanju primernih in dovolj velikih prostorov za letovanje otrok. Zato se nameravajo poslužiti počitniške izmenjave z otroki iz obmorskih krajev. V ta namen bodo nekdanjo kmetijsko šolo v Poljčah preusmerili v bazo otroškega in mladinskega turizma. V njem bo (poleg prostorov za krajevno skupnost) 100 do 150 ležišč, namenjenih otrokom iz drugih krajev za počitnice, šolo v naravi in podobno. Lokacija pod obronki Karavank je za te namene kot nalašč, saj je blizu zimski rekreativni center Krpin, daleč pa ni niti do Zatrnika. Obnovo opuščene šole bo financirala občinska skupnost otroškega varstva, ki čaka le še na pridobitev »lastništva«, delno pa bo pomagala tudi izobraževalna skupnost. Po predračunu, ki ga je izdelal radovljiški Alpdom, bo znašala vrednost teh del skupaj skoraj 5 milijonov dinarjev. H.Jelovčan Vlak »bratstva in enotnosti 78« Jeseni letos bo posebni vlak »bratstva in enotnosti«, lahko bi tudi rekli vlak bridkih pa vendarle čudovitih spominov, popeljal mnoge bivše slovenske izgnance ter njihove svojce k prijateljem v Srbijo. Leta 1941 in 1942. so hoteli nemški nacisti uničiti slovenski narod in so v daljno Srbijo nasilno odpeljali mnoge slovenske napredne ljudi in intelektualce. Naši ljudje pa so v preprostih srbskih ljudeh na področju širne Šu-madije in še južneje dobili ne samo rešitelje, temveč velike in nesebične prijatelje. To prijateljstvo se je ohranilo do današnjega dne in prehaja tudi na mlajše rodove. Mnoge slovenske občine so sklenile s srbskimi občinami prijateljstva, ki jih negujejo tako na področju kulture kot tudi na gospodarskem področju. Vsaki dve leti izmenično popelje vlak »bratstva in enotnosti« prijatelje na obisk k prijateljem. Letos se bo z vlakom odpeljalo v Srbijo 900 Slovencev, med njimi tudi številni Gorenjci. Kot smo izvedeli bodo odšli na pot tudi kulturniki-iz vseh gorenjskih občin (pevski zbori, recitatorji in folklorni ansambli), z jeseniško godbo na pihala na čelu. I. S. Pred novim zagonom aktivnosti Analni V'/.//« nost članov občinskih konferenc in se seznanjajo z novo odgovornejšo vlogo člana konference. Po predlogu bo nova konferenca ZK štela 50 članov, komite pa 12. Do 20. junija so morale osnovne organizacije izvoliti nove člane, za 29. junija pa je že sklicana seja nove občinske konference. Istočasno pa volijo osnovne organizacije iz materialne proizvodnje, trgovine in gostinstva člane v aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev, ki bo štel 35 članov. Skratka dejavnost ZK v radovljiški občini je bila glede statutarnih določil sprejetih na 8. kongresu ZKS uspešna.« Škofjeloški komunisti so izbrali za svojega delegata na 11. kongresu ZKJ Milko Šmid, zaposleno v Alple-su Železniki. Smidova dela kot referentka za stanovanjske zadeve in splošni ljudski odpor, n| ne bi prenesli dela pod rednim, pogoj.. V de- lavnice se vračajo tudi tisti duševno prizadeti mladostniki, ki so se po osemletnem usposabljanju v internih zavodih morali vrniti V SVOJO občino. Na leto se v kranjski občini rodijo trije do pet duševno prizadetih otrok na sto novorojenih Lahko rečemo, da so vsi vključeni v vzgojo in usposabljanje. Usposabljanje se podaljšuje v delo pod posebnimi pogoji in v socialno varstvo. Srednje in težje prizadeti otroci bodo vse življenje socialno in ekonomsko odvisni, torej potrebni vodenja v družini, pri starših, rejnikih ali v zavodih. V naši družbi ni več vprašanj ah se denar vložen za usposabljali je takih otrok vrača, čeprav je ceni ta usposabljanje trikrat večja od cene za šolani«- zdrave ga učenca osnovne šole. V red nosi uspešnega usposabljanja je v tem, da otrok postane socialno bitje. Ko se v prvih šestih ah osmih letih nauči govoriti, tudi sam posega / govornimi stiki v okolje in postaja socialno aprejemijivejAi, Čeprav otrok ne zna govoriti, ima veliko pot rebo po medsebojnem sporazumevanju, nič manjšo koi zdrav otrok. Tako besedno kot nebesedno sporazumevanje pa je za psihični razvoj in čustveno ravnotežje med starši m otroci zelo pomembno Intelektualni razvoj je za četrtino ali Čelo za polovico manjši kot razvoj poprečnega zdravja otroka. Vendar na področni splošne poučenosti, higienskih in delovnih navad d ose Že stopnjo razvoja, da lahko sam skrbi za svoje osnov ne potrebe, da lahko samostojno hodi po svojem kraju ali bližnji okolici, navezuje slike /. ljudmi ter s« priuči preprostih del in opravil. Te tako usposobljenega otroka sprejme družina in okolica, doživlja Otrok zadovoljstvo in srečo, kar je najpomembnejše vračilo za vloženi t rud in denar Anka Zevnik rav I'OŠ K ran j V. Pripombe k novi] kmetijskim zakonom Radovljica — Izvršni odbor občinske konference SZDL Radovljica je na seji ocenil javne razprave o štirih novih kmetijskih zakonih, ki jih je v sodelovanju s predsedstvom občinske konference SZDL organizirala temeljna organizacija kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Razprave so bile od 15. do 20. maja v devetnajsti vaseh radovljiške občine na zborih kmetov, na njih pa so razen *fl kmetov sodelovali tudi predstavniki vseh kmetijskih zadrug in krajevnih konferenc SZDL ter kmetijsko zemljiške skupnosti. Obravnani so predloge zakona o združevanju kmetov, zakona o pogojih in postopkih za pridobitev pravic do preživninskega varstva kmetov, sakoa o intervencijah in kompenzacijah v kmetijstvu in porabi hrane «r zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljišči Medtem ko na prve tri predloge zakonov ni bilo nobenih priponi so kmetje imeli vrsto vprašanj in predlogov na zakon o kmetijski zemljiščih. Večina razpravljavcev je menila, da bi moral lastnik, ki Aje zemljo v zakup dobiti začasni status kmeta le izjemoma, zarii negotovih gmotnih in bolezenskih družinskih razmer. Praviloma «i dobi status kmeta samo tisti občan, ki zemljo obdeluje z oseba« delom. Prevladalo je mnenje, da bi lastniki, ki zaradi starosti» bolezni ne morejo zemlje obdelovati, obdržali status kmeta do srn* Pripombe so bile tudi na jasne opredelitve spremembe o nameafr nosti gozdnega zemljišča, zato so predlagali, da se v zakon vmaej* določila, da se odškodnina ne plačuje pri gradnji gozdnih cest, stavtff in drugih objektov, ki spadajo neposredno v sklop gozdne proizvodnje-Odškodnina naj se tudi ne plačuje od peskokopov in kamnolomov tri uporabljenih rudnin v njih, za gradnjo objektov, če sodijo v področje gozdne proizvodnje. Po enakih merilih pa bi bili oproščeni odškodsit tudi pri gradnji objektov, ki neposredno spadajo v okvir kmetijske proizvodnje. Predlagana merila bi morala veljati za gozdna in kmetih ska zemljišča v družbenem in v zasebnem sektorju. Na precejšnjo zadržanost kmetov je naletela novost v novem zakonu, ki predvideva, da celotno politiko urejanja in obratovanja skupnih pašnikov vodi kmetijsko zemljiška skupnost občine, prt kater, bi se tudi zbirala sredstva iz dohodka in od prodaje lesa s skupnih pašnikov. Navzlic določbi, da bi se ta sredstva zbirala pri omenjeni skupnosti na posebnem računu in se koristila izključno za poti«* skupnih pašnikov na osnovi letnih ureditvenih načrtov za posamezne pašnike, so kmetje izrazili bojazen, da bo prišlo do odtujitve sredstev J skupnih pašnikov. S tem bi po vsej verjetnosti močno upadla pripre* ljenost pašnih interesov za prostovoljne in druge skupne akcije x* urejanje pašnikov. Razen tega so v razpravah ocenili,da se v določbi zakona ponuja možnost ozkega zapiranja v posamezne pas* skupnosti, posebno v primerih, če je v pašni skupnosti nekaj irf d o h od k a od 1 c sa Kmetje, ki so vključeni v pašne skupnosti z manj dohodka, s* terim ne morejo kriti stroškov najnujnejših letnih del na skupnem p* / niku, so, sklicujoč na dejstvo, da na skupnih pašnikih nimajo gos* določila zakona povsem podprli. Povzetke razprav o predlogih < štirih zakonov bo še junija obravnavala komisija za kmečka vpiatf pri občinski konferenci SZDL ter o svojih stališčih poročala tudC, sedstvu občinske konference in izvršnemu odboru kmetijsko zedP skupnosti Radovljica. Gorenjska turistična zveza svoj časopis Kranj — Izvršni odbor občinsk*-konference SZDL Kranj se je strinjal z predlogom Gorenjske turistične zveze, da začne izdajati lastno informativno glasilo. Republiška turistična zveza je namreč prenehala izdajati svoj časopis. Gorenjski turistični delavci menijo, da je izdajanje lastnega glasila nujno, saj bi z njim seznanjali člane z gospodar- Nagrada »inovator leta« Raziskovalna skupnost občine Kranj je predlagala osnovanje nagrade »inovator leta« za najboljše dosežke na področju inovatorstva, ki imajo gospodarske koristi in pomenijo strokovni prispevek pri uveljavljanju lastnega razvojnega raziskovalnega dela. V ta namen je že pripravljen osnutek pravilnika za podeljevanje nagrad, ki ga morata sprejeti tako raziskovalna skupnost občine Kranj, kot občinska konferenca SZDL Kranj, ki bi ta priznanja vsako leto podeljevala. ^ skimi gibanji in tokovi na t nem trgu, obenem pa bi vplivati na kvalitetnejšo na področju turizma na skem. Izvršni odbor se je strinjal z začetno naklado H* vodov, s tem, da bo glasilo t nutno še nima svojega »i*1 izhajalo vsake dva meseca is* njegov glavni in odgovorni wL znani turistični delavec Tone^ Tržiški sindiks pred skupščin« Tržič — Občinski svet Zvetf dikatov Tržič se že nekaj čas» -. pravlja na XII. skupščino občini sveta. O pripravah na skupšctfl** bilo že nekajkrat govora na *J organov Občinskega sveta, rajpj o pripravah na pomemben dr*jj nopolitični dogodek pa je bibjj na zadnjem skupnem zasaJJ Občinske konference SZDL ib »J skega sveta Zveze sindikatov. »»J terem so ocenili uspešnost volitev. i v Šentjerneju 32 oktetov Šentjernej — Tu bo 30. junija in 1. julija vsakoletno srečanje pevskih oktetov. Organizatorji so prejeli prijave 32 skupin, med njimi tudi Obirskega okteta in Mostarske klape. Po samostojnih koncertih oktetov v Novem mestu, Dolenjskih Toplicah, Žužemberku, Škocjanu, Trebnjem, Brestanici in Šentjerneju bodo nato v soboto popoldne pod taktirko Antona Nanuta zapeli združeni pevci Štiri zborovske pesmi. H. J. 3800 GLASOV NA PEVSKEM TABORU Za letošnji slovenski pevski tabor, ki bo 24. in 25. junija v Šentvidu pri Stični, se je prijavilo doslej rekordno število nastopajočih. Prepe-mlo bo 121 zborov iz domovine in zamejstva, skupaj kar 3800 pevcev. Zbori bodo začeli nastopati v soboto, 24. junija, popoldne, zvečer bo slavnostni začetek in nadaljevanje nastopov, ki se bodo vrstili tudi vso nedeljo dopoldne. Ob 14. uri bo slavnostni sprevod in nato zaključna prireditev, na kateri bo govoril član predsedstva CK ZKS dr. Boris Majer. Tedaj bo zapel tudi orjaški zbor 3800 pevcev, doslej največji v Sloveniji. Vzporedno z vseslovenskim pevskim taborom bo v Šentvidu od 17. do 25. junija tudi deveti kulturni teden domačega prosvetnega društva, Posvečen slovenskemu in jugoslovanskemu kongresu ZK, 25-letnici aaarti Borisa Kidriča in 100-letnici rojstva Otona Župančiča. H. J. 5. stran GLAS Predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič je v četrtek sprejel 67 učencev osnovnih šol, ki so imeli vseh osem let v spričevalih zapisan odličen uspeh. OSEMKRATNI ODLIĆNJAKI NA SPREJEMU Kranj — Učitelji pravijo, da se na ocenjevalnih konferencah praviloma pogovarjajo le o tistih učencih, ki jim učna snov povzroča težave. Pridni nehote ostanejo ob strani in nekako zapostavljeni, saj z »jimi skorajda ni dela. Zato je zamisel, ki se je porodila v šolski skupnosti osnovne šole Vta Žagarja, mentor je Janez Fležar, da bi izročili priznanja učen-*»,ki so vseh osem let bili odlični, hvalevredna. Ti učenci so ne samo Pridni pri učenju, ampak delajo tudi v razrednih skupnostih, šolski Mladinski organizaciji, izvenšolskih dejavnostih, sodelujejo na raznih tekmovanjih v znanju ... So skratka vodilo vsakega razreda. Ob slavnostnem zaključku šolskega leta, ki se za osmošolce konča lekaj dni prej kot za druge učence, je 6, osemkratnih odličnjakov Vvseh šolah kranjske občine prejelo lične plakete. Pomemben dogodek pred njihovo potjo v svet odraslih pa je bil «anje vsekakor v četrtek, ko jih je sprejel predsednik skupščine občine Kranj Stane Božič. Pohvalil jih je za trud ki so ga vložili v učenje in v druga, neobvezna dela, ter jim zaželel, da bi na tej poti vztrajali še Naprej. - , , , Akcijo podelitve »občinskih priznanj« je denarno podprla kranjska izobraževalna skupnost. Zagotovo ne bo prva in ne zadnja, saj so končno priznanja najmanj, kar tem učencem lahko damo. ^ ^ daj v Bohinju kinodvorana? i ohinj - Odkar je pred leti zara-%>rimemih prostorov in opreme ll delati kino v Bohinjski Bistri-■ nad 5000 občanov bohinjskega ^,v^ja, ki so ostali brez kinopred-nenehno zahtevalo, da spet pri-: yJosvojo kinodvorano. ^zadnje so začeli akcijo člani -^rne sekcije Gasilskega društva Vejica, ki so sklenili, da bodo ^£V>biJi svojo dvorano za gledali-• ^ prireditve in za kinopredstave. ''ogtovoljnim delom in material- nimi prispevki krajanov so že zgradili prizidek k dvorani, stroški pa so za zdaj znašali okoli 104.000 dinarjev, primanjkuje pa jim še 04.000 dinarjev. Z;i nakup novega kinoprojektorja bodo razen tega potrebovali še 100.000 dinarjev. Zato so prosili družbenopolitične organizacije in druge skupnosti občine za pomoč, a še niso dobili nobenega odgovora. Upajo le. da se bodo v okviru občine dogovorili in da bodo končno lahko dobili svojo kinodvorano. JR Mreža šol dobiva obliko Predsedstvo skupščine gorenjskih občin pretreslo predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem — Izdelan je predlog mreže šol, ki ga bo treba še dopolniti, da bo Gorenjska imela šole, kijih združeno delo potrebuje O usmerjenem izobraževanju je bilo v preteklih meaecih že toliko izrečenega in napisanega, da najbrž ni treba ponavaljati, kakšne novosti in prednosti prinaša. Ponovimo le to, da bo najpomembnejšo vlogo v preobrazbi vzgoje in izobraževanja odigralo združeno delo, ki bo odslej narekovalo potrebe po določeni vrsti strokovnega kadra, po drugi strani pa bo odgovorno tudi za izpeljavo praktičnega pouka učencev. Na kratko lahko rečemo, da usmerjano izobraževanje pomeni učenje za delo in za potrebe združenega dela. Delavci enote Zavoda SRS za šolstvo iz Kranja so konec preteklega meseca pripravili predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, ki so mu pri Skupnosti za zaposlovanje delavcev v Kranju dodali še pregled potreb po kadrih, ki jih izobražujejo strokovne šole na Gorenjskem. Gradivo je bilo zbrano na podlagi predhodnih (žgočih) razprav v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah in organizacijah združenega dela v posameznih občinah ter na podlagi nekaterih širših posvetov. V vseh teh razpravah se je kot rdeča nit vlekla osnovna misel: katere kadre v vsaki občini resnično potrebujemo in kako jih bomo najkvalitetneje in najbolj racionalno izobraževali. Glasno je bila namreč izražena zahteva, naj se pripravijo predlogi konkretnih organizacijskih oblik, vrste profilov, ki jih bomo izobraževali v posameznih občinah ter posredujejo prostorske in kadrovske zmogljivosti vzgojno-izobraževalnih organizacij. V predlogu mreže šol na Gorenjskem kljub dogovarjanjem in raz- Najstarejša listina, ki priča o obstoju Železnikov, izhaja iz leta 1348. Domnevajo, da je prav toliko star tudi znameniti plavž, prvi tehnični spomenik v Sloveniji. imnazijci 3. b v Večnih loviščih •nar je denar in m važno, od kod m kaka ?; Zato vam še enkrat pravim, duše .spoštovane, "je sveta in tudi nebes gospodar!« tftar je nujno zlo. Nekako si ga je treba pridobi v/,m hnhitr if bil navajen Tone Vogel */ior je nujno zlo. iSenaRo si gu j< ,i<-,,u f,,,o I kapne kar sam kakor je bil navajen T one Vogel '- Večnih lovišč. Treba ga je prislužiti m da bi odšli na maturantski izlet, smo organizira/i -obirali članarino za Bdeči križ ...//? ubrali še dej ne dovolj izkoriščeno pot. \ to pot, ki nikakor ni brez ovinkov m klancev, \> nismo podali zgolj zaradi denarja. Tudi popot ?t!**io nesli s seboj - izkušnje, ki smo sijih nabrali (fitoffl v domačih igralskih skupinah. In karavana \v na pot. Zdaj, ko je že za nami, pa vsi vidimo, da *J>r0V ta pot obvezuje. Pred nami ni puščava, pač . 7^, ki ga je treba obdelovati, da obrodi. V začetku letošnjega leta smo pretipka h m raz +%i*ili besedilo komedije Mireta Stefanacu Večna XV Odkrili smo jo med knjižicami Dramske ^Hice in ker nam je bila vsebina poznana že od zaživela šele na kulisah in ob .spremljavi zvoč k svetlobnih efektov. JS^hjikrat smo stopili pred občinstvo 26. aprila v loki. Ko nam je aplavz iz dvorane pregnal ^S, smo poskušali biti še boljši. Tudi nadaljnje httclstrne so potrdile pravilnost naše izbire. Uprizoritev tega dramskega dela nam je dala precej izkušenj; bdi smo igralci, režiserji. Vloge .so nam »ležale«, tako da kakih večjih »popravil« oseb ni bilo treba. Nekdo je posodil magnetofon. drugi ojačevalce, tretji je imel na skrbi razsvetljavo, rekviziter je skrbel, da so bi/i kozarci na mestu, fascikli ob oblaku sv. /V tra . . . Lepili smo lepake, prodajali vstopnice in — se zazrli v dvorano. Bili smo priče dostojanstvu gospoda Boga (Janez Habjan), zavzetosti sv. Petra, nebeškega nadključarja (Andrej liambič), resnobi Marije, pred sednice upravnega odbora (Nika Dolenc), nemoči sv. Jožefa, predsedntka sindikalne podružnice (Brane Krajnik), grenkemu »življenju« božje dekle Smrti, pri vatno Matilde (Vida Ziherl), odrivanju starega Oa brijela (Franci Ravnikar), radoživosti Magdalene (Ani Tušek) m pa usodam prišlekov z zemlje: socialne delavke Julije Dolenc (Maja Je/ovšek) m pretkanega šefa reklame Toneta Vogelnika (Andrej Šubic). Nebeška ustanova za kultiviranje duš je prikazala marsikatero napako, ki še ni odpravi/ena. Bilo /e veliko smeha pa tudi kaka grenka resnica nas je ostro zbodla. Dosegli smo svoj namen, poka zali, kaj zmoremo m na kaj hočemo opozoriti. Sv. Duh je gospodu Bogu v igri sicer prišepnil, tla stanje še m tako kritično, da ne bi moglo biti še slabše, mi pa smo si po zadnji predstavi rekli: nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, treba je le nadaljevati. Nika Dolenc pravam še vedno najdemo nekaj neusklajenih rešitev, ki so odraz želje za prestiž v posamezni občini, predvsem samih vzgojno-izobraže-valnih organizacij. Tako na Jesenicah, na primer še vedno ni jasno ali naj železarski izobraževalni center še naprej vzgaja za vse kovinske poklice ali naj se preusmeri na metalurške poklice. Vprašanje je skoraj nepotrebno, ker je v Radovljici podoben center. Dva pa sta očitno preveč. Drug »problem« je tržiška občina, ki edina nima nobene srednje šole, medtem ko vsako leto konča obvezno šolanje okoli 180 učencev. Glede na to, da je v občini več kot tisoč delavcev zaposlenih v tekstilni industriji, bi bila zanje najsprejemljivej-ša šola tekstilne smeri. Ta pa je žal že v Kranju. Vendar pa Center za tekstilno in obutveno stroko v Kranju s sedanjim sistemom šolanja ne daje nekaterih profilov poklicev, ki jih tovarni v Tržiču potrebujeta, na primer: vzdrževalci, ekipe za popravila strojev, orodjarji, servisna služba. Zato Tržičani razmišljajo, če bi bilo mogoče organizirati šolanje za take profile, in to v šoli, ki naj bi v perspektivi postala srednja šola. Usmerjeno izobraževanje pa ne predvideva zgolj redno šolanje učen-. cev za poklice, ki jih narekuje združeno delo. Razvijati je potrebno tudi izobraževanje že zaposlenih delavcev. Pri tem imajo glavno vlogo delavske univerze, katerih vlogo bo treba še razčistiti. Predlog programa usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem in potrebe po kadrih, ki se izobražujejo v gorenjskih šolah so v četrtek, 15. junija, dodobra pretresli člani predsedstva skupščine gorenjskih občin. Kaže, da bo potrebnih še nekaj razprav, preden bo mreža usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem osvojena. Pregledati bo namreč treba še kup stvari: za katere kadre imamo šole doma, katere kadre bomo morali pošiljati na šolanje drugam in kako so te šole zasedene. Lep primer je pedagoška gimnazija v Ljubljani, ki je »meni nič tebi nič« prenesla celotno izobraževanje tretjih in četrtih letnikov na Kranj, podobno pa se menda utegne zgoditi tudi z učenci v vzgojiteljski šoli. Po drugi strani pa moramo vsi Gorenjci izkoristiti šole, ki jih imamo. Zakaj Kranjčani in Škofje-ločani hodijo po znanje v ljubljansko gostinsko šolo, če pa jo imamo tudi na Bledu? Treba bo torej izdelati še celoten pregled poklicev, katere od teh izobražujemo na Gorenjskem in katere ne. Tako dopolnjeno gradivo naj bi šlo čim prej v javno razpravo v vse gorenjske občine, nakar bo o njem, verjetno septembra, razpravljala skupščina gorenjskih občin, ki ga bo takega ali drugačnega predala posebnim izobraževalnim skupnostim, le-te pa ga bodo sprejele s soglasjem občinskih in republiške izobraževalne skupnosti. H. J. OBVESTILO Vpisovanje novih učencev za šolsko leto 1978/79 s krajšim preizkusom glasbenih sposobnosti bo v torek, 20. junija, ob 8. uri za eno izmeno in ob 15. uri za drugo izmeno. Vpisovali bomo v vse instrumentalne oddelke, razen klavirja. Želeli bi sprejeti več učencev za violino, violončelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, rog, trobento, pozavno. Za solo-|)et je bomo vpisovali vse učence, ki so že mutirali. V predšolsko glasbeno vzgojo (ritmično melodični oddelek), vpisujemo učence, rojene leta 1972 in 1973. Uprava Glasbene šole Kranj Ekonomsko administrativni šolski center Kranj Komenskega 4 razpisuje vpis v 1. oddelek večerne ekonomske šole v Kranju. Vpišete se lahko vsi. ki ste končali osnovno šolo s tujim jezikom, katerokoli poklicno šolo in da ste zaposleni v ekonomski in podobni stroki. Vpisovanje bo do 10. julija 1978 - vsak dan. Vse informacije v tajništvu šole - telefon (064) 26690. Prijavite se lahko po telefonu. Tekstilna tovarna Zvezda, p.o. Kranj, Savska cesta 46 razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 knjigovodski stroj Ascota 170/45, letnik 1971 izklicna cena je 20.000 din 1,71 2 liK^i^.-'T Scho11 tJP Gelmeti, letnik ratov; da,Jlnsk° »Povijanje barvnih apa- izklicna cena je 10.000 din. SanjeMOŽen *" °* ' (,<> »* Ul* * P«**"* delovne or-Licitacija bo v sredo, 28. 6. 1978, od 8. do 10. ure za družbe- 2ZnKfl„°Lbfle;Za fi2iĆne °8ebe Da i8ti dan °d 10- do 10 »dE ?andld1atl mo/a>° Dred Početkom licitacije položiti 10-odstotn. polog od izklicne cene osnovnega sredstva Akcija Sadja ni, zelenjava pa gnije Jeseniški inšpektorji so pregledali založenost jeseniških trgovin s sadjem in zelenjavo in ocenili kvaliteto, obenem pa primerjali cene — Živila kasnijo z dobavo sadja in zelenjave, ki večinoma prihaja dokaj slabe kvalitete copat do sadik in rož do češenj — le solate ne in sadja še manj. Na tržnici pač nimaš kaj iskati, ponudba je globoko pod povpraševanjem. Bolje se je odrezala trgovina Zarje na tržnici, z dokaj pestro izbiro, še kar solidnimi cenami in zadovoljivo kvaliteto. Gospodinje so v vrsti čakale na sadje in zelenjavo prejšnjega dne, kajti dnevne dostave ni bilo. V trgovini Emone so bile police polne, z največjo izbiro sadja, ponujale so celo breskve, češnje in pomaranče. Tudi kvaliteta je bila odlična, skratka, police, kot si jih le želiš. Nikjer gnilih sadnih ali zelenjavnih odpadkov, vse sočno in sveže, povrh vsega pa posamezni artikli tudi dva, tri in več dinarjev cenejši kot drugod. Dostava ni zatajila, Emona Ljubljana je pravočasno založila svojo trgovino. Bila je ura krepko čez deseto dopoldne, ko je bila trgovina Rožce na Plavžu še brez dnevne dostave Živil. Z bananami so v jeseniških trgovinah očitno stalne težave: če niso bile še vse nezrelo zelene, s<> bile pa sumljivo načete ali povsem gnile... V petek, 9. junija, so v dopoldanskih urah jeseniški inšpektorji pregledovali založenost jeseniških trgovin s sadjem in zelenjavo, ob tem pa seveda nujno tudi kvaliteto in cene. Bolj ko se je akcija bližala svojemu koncu, bolj je postajalo jasno, da so trgovine jeseniške občine, od Rateč do Rodin, kaj slabo založene, saj je bilo le malokje dobiti vsaj soliden izbor sadja in zelenjave, ki pa nikjer ni bila prve kvalitete. Povsod so prodajali slabše vrste sadja in zelenjave, marsikje so se trgovci pritoževali nad pozno dostavo, kupci pa nad zares borno izbiro predvsem sadja. Nekaj banan, zelenih ali povsem gnilih, drage češnje in še dražje jagode pa smo več ali manj našteli ves izbor sadja, ki ga danes lahko kupite na jeseniški tržnici ali v trgovini. Seveda — s častnimi izjemami, ki pa predvsem nikoli niso navezane na dostavo kranjskih Živil, ki praviloma prihajajo na Jesenice prepozno in s slabo založenimi dostavnimi vozili. Pestra zasebnikova prodajna polica Jeseniške trgovine so vedno navezane na dnevno dostavo sadja in zelenjave, saj skoraj nobena nima primerno opremljenih skladišč, kjer bi sadje in zelenjavo shranili za nekaj dni. Ta dostava pa je dokaj slaba, tako po izbiri kot kvaliteti. V jeseniško občino prihajajo dostavni avtomobili kranjskih Živil — v večino trgovin — Sadja in zelenjave Ljubljana in Emone Ljubljana, medtem ko zasebniki nabavljajo po lastni presoji in lastni iznajdljivosti. Ob 8. uri dopoldne so trgovine že polne kupcev, še posebno, če je petek, dan v tednu, ki je tržno najbolj zanimiv. Tudi v žirovniški Rožci jih je bilo precej, vendar se nikakor niso ustavljali pred praznimi policami sadja in zelenjave, ki je bila tedaj še vsaj štiri ure daleč. Kumare so se že sumljivo zgubale in tudi v češnjah poleg tehtnice so zagospodarili črvi, medtem ko solata ni bila najslabša, čeprav so se ii lepši dnevi tudi že pisali. Ocena: Živil še ni, izbira je zato slaba. V Rožci, samopostrežni na Ja-vorniku, so bili tudi v pričakovanju dobave, na policah je bila zato še minulega dne izbira: krompir, paradižnik, solata, paprika, kumare, limone, čebula, zelje. Vtis je bil zadovoljiv, motil je le nekoliko slabši paradižnik, cene so bile v redu. V Špeceriji, ki prevzema sadje in zelenjavo tako Živil in Sadja iz Ljubljane, so prodajali dokaj dobro solato pa limone in novi krompir, medtem ko je bila pestrejša izbira še vprašanje časa. Kupcev dovolj, povpraševanja tudi, a prodajalka ni mogla ničesar drugega kot pojasnjevati, da še niso pripeljali. Skok naprej, do založenih zasebni ko vi h polic poleg malega golfa. Takojšnja ugotovitev je bila, da je založen tako in toliko kot vse trgovine skupaj in še več in da v tem pač nima konkurence. Samo banane so bile nekoliko slabše, a jim je ustrezno znižal ceno. V primerjavi s cenami sadja in zelenjave v drugih trgovinah je bil sicer povsod rajši »bolj na gor«, a njegovemu blagu sicer ni bilo kaj očitati. Betežni tržni dan jeseniške tržnice Jeseniška tržnica je padla na svojem izpitu sadja in zelenjave, saj ponudbe sploh ni bilo. Prodajnih polic za več kot pol tržnice praznih, na drugem koncu pa so ponujali od zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kr.m, Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj OBVESTILO Vse lastnike cestnih motornih vozil ob veščam o, da so se zvišale cene za var o vanj obvezne avtomobilske odgovor nos ti. Zvišanje je bilo nujno zaradi porasta tovrstnih škod po številu in zvišanja cen storitev popravil karamboliranih avtomobilov Sporočamo tudi, da je uvedena tretja stopnja popustov te zavarovance, ki v zadnjih treh letih niso imeli škod Nove cene veljajo od 1 5 6 1978 dalje Zavarovanje boste še nadalje urejali na poslovnih mestih kjer boste dobili tudi vsa željena pojasnila in informacije Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo Najbolj »prometna«, najbolj obiskana jeseniška trgovina je ponujala na policah vse tisto, kar je pač imela od prejšnjega dne, v veliko nejevoljo številnih kupcev. Bile so tu jagode in češnje pa zelenjava, pa kaj, ko nekaj velja le obilnejša in bolj sveža dnevna dobava. Samopostrežna trgovina v Mojstrani je že lahko iz skladišča založila police, tu dnevna dobava očitno drugega kamiona Živil ni odpovedala, čeprav je vseeno prihajala nekoliko pozno. Češnje in banane so bile edino sadje, sicer pa je bila kvaliteta paprike, peteršilja, paradižnika, čebule, cvetače in ostale zelenjave dobra. Trgovina bi le morala z adaptacijo ali delno razširitvijo poiskati ustreznejši prostor za pro- dajo sadja in zelenjave, saj je zdaj kar v naloženih kartonih poleg delikatese. V svojo trgovino v Kranjski gori so Živila pripeljala izredno slabe banane: če niso bile povsem zelene so bile pa povsem gnile in neužitne in ne ene in ne druge niso bile za police. Tudi jabolka niso blestela, medtem ko izbira ni bila najslabša. Popolnoma enaka ugotovitev je bila za založenost in kvaliteto v kiosku Živil v Kranjski gori, kjer so bile spet najbolj betežne banane. Pozabljene Rateče V Kranjski gori, na parkirnem prostoru, so se pojavile tudi češnje zasebne prodajalke iz Primorske. Dve vrsti je imela, kar sočnih in vabljivih. Tržnemu inšpektorju pa bi bila še bolj všeč, ko bi na svoje košare s češnjami napisala tudi ceno. Bila je takoj pripravljena, seve, napisati 40 dinarjev, kolikor je hotela iztržiti za kilogram češenj. Ob ceni ni bilo pripomb, po trgovinah so jih imeli ponekod še dražje in slabše. Emona v Kranjski gori je postavila svoje sadje in zelenjavo pred trgovino, s pestro izbiro in s cenami po dobavnici. Spet je obveljalo, da ljubljanska Emona skrbi za založenost svojih trgovin in tudi za raznoliko ponudbo, saj so prodajali jagode, češnje, banane, limone, pomaranče in zelenjavo. Nekoliko je motil le peteršilj, ki je že venel. Odmaknjene Rateče so bile najbolj pozabljene, saj so v trgovini Živil prodajali izključno le limone in ničesar drugega. Dostavni avtomobil je bil še na poti, inšpektorji so zato le zmigali z rameni in odšli. Ta trgovina je bila najslabše založena, tako, kot da dnevne dostave in preskrbe sploh ne bi bilo ali da Rateča-ni nimajo prav nobene potrebe, da bi kdaj kupili kaj sadja ali zelenjave. Akcija se je sklenila v nič kaj zadovoljivo podobo založenoati jeseniškega tržišča s sadjem in zelenjavo. Jasno je, da je dobava prekasna, da v trgovine prihaja druga kvaliteta, ki bi jo ie pretrpeli, ko bi jo bilo sploh dovolj. Tako pa sadja in zelenjave hitro zmanjka, kupi tisti, ki prej pride, ostalim, posebno popoldanskim kupcem pa sta sadje in zelenjava večkrat nedosegljiva. Na policah se tedaj valja gnila solata in potlačen paradižnik, ovenel peteršilj ali zelene banane, kaj be-težna in ničvredna ponudba, prej v sramoto kot v ponos — z nekaj častnimi izjemami, ki potrjujejo pravilo. Če kdo lahko pomaga, potem to niso trgovci in ne kupci, temveč dobavitelji, ki bi jim priporočili več zavzetosti pri dostavi, kvaliteti in izbiri. Že res, da je prva kvaliteta sadja in zelenjave dokaj dvomljiva stvar in najbrž res »rizik«, a bi vsaj kdaj veljalo tvegati. Kupci bodo kupili in tudi več plačali, le da bodo dobili sočno in sveže. A to je najbrž se preuranjeno, kajti najprej se bo treba dogovoriti o tem, da bodo kupci sploh lahko kaj dobili. S tako pozno in tako enolično dostavo si pač dobavitelji ne ustvarjajo posebnega ugleda ... D. Sedej r Izjema Emona Jeseniški tržni in kmetijski inšpektorji so ocenili kvaliteto in I izbiro sadja v Rožci. v Žirovnici, / v Rožci na Javorniku, v Speče- / riji Bled na Jesenicah, pri «*■ / sebniku na Jesenicah, v Zarji na j tržnici, na jeseniški tržnici, >" 1 Emoni Jesenice, v Rožci na 1 Plavžu, v samopostrežni v Moj-1 strani, v kiosku in v trgovini Živil v Kranjski gori, v Emoni Kranjska gora ter v trgovini Živil v Ratečah. Največja izbira je bila pri zasebniku in v Emoni Jesenice, kjer so tudi sicer ponujali sadje in zelenjavo odlične kvalitete. I ZLATOROG MARIBOR V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ Gaad Martuljek — Srednji vrh nad Gozdom Martulj-***je bil nekdaj kar precej odmaknjen od sveta, saj je • Wtt vodil le kolovoz, speljan zelo strmo. Ko so po vojni 'Pd/ali cesto, se je Srednji vrh približal dolini, saj je fates mogoče do tja z avtomobilom ali z avtobusom. Cttta je makadamska in dobro vzdrževana, ni sicer boka, vendar zadovoljiva. Številni gostje po njej radi hodijo na sprehod, saj je z nje lep razgled — B. B. Mojstrana — Krajevna skupnost in prebivalci Mojstrane so poskrbeli, da so uredili triglavski narodni park v svojem kraju. Letos so park še povečali z malim bajer-jem in n bnikom na Produ. — B. B. banaka *ora - Krajevna elektrarna v Kranjski gori ob fmici pred Jasno zgrajena že leta 1915. Po \^voinUe dajala elektriko Kranjski gori Zaradi Obrambni dan — Krajevna skupnost Sava Jesenice je priredila v soboto, 10. junija, že drugi »obrambni dan« v letošnjem letu. Razen enot civilne zaščite so pri vaji sodelovali tudi člani poklicne gasilske in reševalne čete jeseniške Železarne. Med drugim so reševali stanovalce iz stolpnice pri Gimnaziji in prikazali delovanje naprave, ki na minuto naredi 300.000 litrov pene za gašenje požarov po kleteh. — B. B. KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Blejska kmečka ohcet Bled - Turistični delavci Bleda se že pripravljaj« na tradicionalno kmečko ohcet. ki bo 5. in b. avgusta letos na Bledu in v okolici. S kmečko ohcetjo bi predvsem radi pokazali mladim in gostom Bleda navade in staro kulturo Gorenjske in blejskega kraja. Čeprav imajo za prireditev zelo dobre možnosti, tako lepo naravo kot stare, ohranjene hiše in opremo, organizacija ni tako preprosta. Želijo, da bi bila izvirna in kar najbolj podobna stari gorenjski kmečki ohceti. brez balasta in spektaku-larnosti. Kmečka ohcet vključuje tako vasovanje Fantov, vabljenje gostov, vožnjo bale neveste na ženinov dom ter obvezn mestaZoram j javno razsvetljavo, ureditve j, klancu V Kranju se je že lep čas Zaradi napeljave novih telefonskih cevi.jnštalacij rediti V Komun ^dalCda bodo, če ieneb^vn W- L,»čali do 15. julija. U. u ov, kanalizacije m opornih zidov je alnem podjetju Tržič, kije izvajalec del, so >«ajrrf vse razkopano. v /v prehudo nagajalo, z deli, tudi z asfalti k.j~ hudo. če le ne oo i'* 'Tyem, končali I Hrib sv. Trojice nad Moravčami janež Kristan Argentina 78 — 11. svetovno ,„ KAKO JE NASTALO ^KMOVANJE ZA S VETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO jJanes si pravzaprav življenjska ^Pa brez mednarodnih tekmovanj (rjT&jda ne moremo in ne znamo ?* predstavljati. Svetovna nogo-iebia prvenstva pa so prav gotovo 'kovanja, ki privlačijo največjo ^most. So najbolj odmevni prvenstvo v nogometu dogodki med vsemi igrami z žogo. Vendar so nogomet igrali že sorazmerno dolgo, preden so se odločili tudi za mednarodno tekmovanje. In tudi — kar je še posebej zanimivo -svetovno nogometno prvenstvo ni bilo prvo merjenje sil najboljših nogometnih reprezentanc sveta. m± ..... mm ■ * —- •■ ---■----------- • , ,„, nrvenstVU leta IHtiH sta se srečali tudi reprezen- kovnem "'^^"Jjein Anglije Kapetana moštev sta bda slavna Zvezne r*Pfn%tn]Z IJueScele, ,„ li»hy Moorc. >m svetovnega V sezoni 1871/72 so imeli v Angliji že prvo državno nogometno prvenstvo z udeležbo 15 ekip in na izpadanje. Prvo meddržavno tekmo so že leta 1872 odigrali Angleži in Škoti, ki so se pomerili v Glasgovvu. Srečanje se je končalo brez zadetka. Ideja o uvedbi tekmovanj za svetovno nogometno prvenstvo se pripisuje Francozu Julesu Rimetu (1873-1956), predsedniku Mednarodne nogometne zveze od marca 1921 pa vse do junija 1954, človeku, ki ima prav gotovo velike zasluge za razvoj nogometne igre v svetu. Pa vendar je Rimet te zđsluge odkrito in pošteno priznaval svojemu dolgoletnemu sodelavcu Nizozemcu C. A. W. Hirschmannu, enemu izmed pobudnikov in organizatorjev pri ustanavljanju Mednarodne zveze, ki se je rojevala v začetku 20. stoletja, z nemalo težavami. In Mednarodna nogometna zveza si je takoj v začetku zadala nalogo organizirati turnir, na katerem naj bi igrali za naslov najboljše reprezentance na svetu. Sprva zamisel seveda ni doživljala kdo ve kakšnega aplavza, razlog pa je bil v tem, ker takoj ob ustanovitvi Mednarodne nogometne zveze njeni člani niso bile nacionalne nogometne zveze z britanskega otoka, koder se je moderni nogomet pravzaprav rodil in tudi najbolj razvil, nogometne zveze na kontinentu pa so bile sprva sorazmerno šibke. USTANOVITEV MEDNARODNE NOGOMETNE ZVEZE (FIFA) Nizozemec Hirschmann je bil H srečna kombinacija človeka, ki je ** ne samo, da je vedno »imel idejo«, ampak jo je tudi znal uresničiti. Ko se je prepričal, da je za organizacijo mednarodnega nogometnega prvenstva predhodno potrebno ustanoviti Mednarodno nogometno zvezo, se ni dal odpraviti s pripombo: »A komu je vendarle to sploh potrebno?« Ni potrebno po vsej verjetnosti še posebej odgovoriti na to, da so to misel lansirali Angleži, ki so bili v svoji vzvišenosti prepričani, da je enostavno smešno in nemogoče, da razen njih sploh še kdo igra nogomet. Idejo o »mednarodnem turnirju« je Hirschmann prvič razložil v pismu, katerega je 8. maja 1902. leta poslal sekretarju angleške nogometne zveze. Ta mu je sicer odgovoril, da" bodo o predlogu razpravljali na naslednjem kongresu, vendar so se vsi nadaljni dopisi izgubili. Če so sploh obstajali. Znano je namreč, da so Angleži predlog sprejeli s podcenjevanjem in vzvišeno odgovarjali, da »še ni napočil primeren čas za takšne ideje«, torej niti za mednarodni turnir, niti za ustanovitev mednarodne zveze. Trdoglavi Hirschmann pa ni odnehal. Zaveznika je našel v Francozu Robertu Guerinu, predsedniku Zveze francoskih adetskih društev — Union des Socidtes des Sports Athletiques, kamor je spadal tudi nogomet, in kasnejšemu prvemu predsedniku Mednarodne nogometne zveze od 1904 do 1906. leta, kateremu je pisal 13. junija 1904. leta, vendar ni uspel. Že šest dni kasneje pa je odposlal drugo pismo, v katerem je bil mnogo določnejši in je predlagal »mednarodno ligo«. Rezultat vseh teh Hirschmanno-vih prizadevanj je bila tudi ustanovitev Mednarodne nogometne zveze in sklepi ustanovnega kongresa, na katerih še danes temelji FIFA in tekmovanja, ki potekajo pod njenim okriljem. Medtem so se namreč v soboto, 21. maja 1904. leta, na pariškem sedežu Uniona zbrali predstavniki nogometnih zvez: Francije, Nizozemske, Belgije, Švice, Danske, Švedske in zastopnik Football — Cluba Madrid v imenu Španije. Tako se je rodila FIFA — Federation Internationale de Football Association, Mednarodna nogometna zveza, katere sedež je sedaj že od 1932. leta v švicarskem Zurichu. (Nadaljevanje v naslednji številki) V razredu do 125 ccm zmaga sicer ni ostala doma, čeprav smo z uspehom domačinov lahko zadovoljni, saj so osvojili drugo in tretje mesto. Od leve proti desni stojijo tretjeuvrščeni Branko Mežnar iz Tržiča, prvouvrščeni Drago Predan iz Orehove vasi in drugouvrščeni Brane Lipnik iz Radovljice (fp) Foto: F. Perdan Motokros v Lescah Tine Mulej in Predan zmagovalca RADOVLJICA - V nedeljo je bila v organizaciji AMD Radovljica v Lescah druga dirka za državno prvenstvo v motokrosu v razredu do 50 ccm in tretja v razredu do 125 ccm. Na dobro pripravljeni progi je pred okoli 5000 gledalcev v obeh razredih nastopilo 60 tekmovalcev. V razredu do 50 ccm je brez prave konkurence v obeh vožnjah zmagal Tine Mulej iz Radovljice pred Vladimirjem Andrejko iz Lukovice. Radovljican Vuzem je bil peti, Tržičan Razumič pa sesti. Po dveh dirkah vodi v tekmovanju za državno prvenstvo Tine Mulej s stotimi točkami. REZULTATI: PRVA VOŽNJA: 1. Tine Mulej (Radovljica) 25 točk, 2. Andrejka (Lukovica) 22, 3. Vuzem (Radovljica) 20, 4. Ris (Savski Marof) 18, 5. Satosek (Črnomelj) 16, 7. Razumič (Tržič) 12, 9. Dovian (Tržič) 9, 16. Kopač (Skorja Loka) 2; DRUGA VOŽNJA: 1. Tine Mulej 25, 2. Satosek 22, 3. Andrejka 20, 4. Smode (Koper) 18, 5. Razumič 16, 8. Dovžan 10; SKUPNA UVRSTITEV: 1. Tine Mulej 50, 2. Andrejka 42, 3. Satosek 38, 4. Ris 32, 5. Vuzem 29, 6. Razumič 28, 9. Dovian 19, 20. Kopač 2; Veliko bolj ogorčena borba za prvo mesto je bila v razredu do 125 ccm. V prvi vožnji je premočno zmagal Predan iz Orehove vasi pred domačinoma Lipnikom in Alešem Mulejem. Tržičan Mežnar je imel smolo, saj je padel in zasedel peto mesto. V drugi vožnji je zmagal Mežnar, Predan pa se je kljub padcu z odlično vožnjo prebil na drugo mesto. Tretje mesto je zasedel Lipnik. Smolo je imel Mulej, kateremu je v zadnjem krogu odpovedal motor. V skupni uvrstitivi je zmagal Predan pred Lipnikom in Mežnarjem. REZULTATI: PRVA VOŽNJA: 1. Predan (Orehova vas) 25 točk, 2. Lipnik (Radovljica) 22, 3. Aleš Mulej (Radovljica) 20, 4. Samec (Zabok) 18, 5. Mežnar (Tržič) 16, 11. Belhar (Tržič) 7; DRUGA VOŽNJA: 1. Mežnar 25, 2. Predan 22, 3. Lipnik 20, 4. Samec 18, 5. Kotnik (Orehova vas) 16, 12. Belhar 6, 16. Kosnik (Tržič) 2; SKUPNA UVRSTITEV: 1. Predan 47, 2. Lipnik 42, 3. Mežnar 41, 4. Samec 36, 5. Čuš 28, 8. Aleš Mulej 20, 11. Belhar 13, 19. Kosnik 2. -fp Domačin Tine Mulej je v razredu do 50 ccm gledalce navduši/ z zelo dobn> vožnjo m je zanesljivo zmagal. Mulej je tako še povečat svoj naskok pred zasledovalci v tek movanju za državno prvenstvo. ( fp) Foto: F. Perdan V razredu do 125 ccm je bil boj za točke izredno oster m napet vse do konca. Takoj po startu so najbolje potegnili Samec (H), Predan (I), Jesenicnik (19) Mulej (H) in Lipnik (6). ( fp) Foto: F. Perdan MIG mesna industrija na Gorenjskem o.sub.o. TOZD Klavnica Jesenice, o.sub.o. Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Klavnica »Jesenice razpisuje delo i vi opravila poHl«vtnlnp«H <»i nami TOZD Klavnira 1. DIREKTORJA TOZD KLAVNICA poleg zakonskih mora kandidat izpolnjevati m- naslednje pogoje: - visoka ali višja izobrazba ekonomske ali biotehnične smeri - da ima najmanj "> le! delovnih izkušeni na odgovornih delovnih mestih - da je moralnopolitirno neoporečen Kandidati naj pošljejo pismene prijave s priloženimi dokazili <» izpol njevanju vseh razpisnih pogojev v zaprti ovojnici s pripisom »za raz pisno komisijo TOZD Klavnica« na naslov: MIG mesna industrija TOZD Klavnica Jesenice. Spodnji I lav/ I I. kjer dobite tudi potrebne in formati je. Razpis velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v 20 dneh po opravljeni Izbiri. Koristno posvetovanje KRANJ - Pred pričetkom drugega atletskega kriterija — je bilo v gorenjski metropoli tudi posvetovanje atletskih delavcev, predstavnikov te-lesno-kulturnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij. Udeležili so se ga vsi predstavniki sodelujočih področnih reprezentanc, posvet pa je vodil predsednik atletske zveze Slovenije Janez Podnebšek. Na tem zanimivem posvetovanju je bila tudi podpredsednica skupščine občine Kranj Kristina Kobal, predsednik skupščine in predsednik izvršnega odbora TKS Kranj Edgar Vončina ter Vili Planinšek ter sekretar SZDL Franci Thaler. Ob izmenjavi izkušenj iz vseh atletskih središč se je dalo ugotoviti, da je bilo nekaj premikov v atletski dejavnosti, vendar de ne toliko kot predvideva ta športna panoga kot prednostna v Sloveniji. Bilo je nekaj pozitivnih premikov, med katere je treba šteti uveljavitev atletike v osnovnošolskih športnih društvih. Korak naprej je tudi zanimanje delovnih ljudi za tek v naravi ter izgradnja številnih atletskih naprav ob Šolah in v krajevnih skupnostih. Zlasti je pohvalna modernizacija stadionov v Celju, Novi Gorici, Velenju in Mariboru. Čeprav je to spodbudno, pa se vsi zavedajo, da še niso dosegli tistega cilja, ki si ga žele. Marsikje atletika ne dosega tistega kar bi morala. Povsod ni pravega posluha za kraljico športa. Atletski delavci se zavedajo, da bo pot od deklarativnih načel do realizacije še težka in dolga. Potrebno bo še veliko načrtnega in vztrajnega dela. Zadovoljni so le z delom in napredkom pri pionirjih in mladincih. Mladinci so namreč že nekaj let med vodilnimi v državi. V konkurenci članov so ugotovili, da trenutno izrednih atletov in atletinj, ki bo posegali po vrhunskih rezultatih, še ni. Za zaključek naj povemo, da so optimisti tudi pri članih. Iz mladinskih vrst je nekaj res izrednih tekmovalcev. In če se bo končno le uredil status vrhunskega športnika in če bo delo s selekcijami v Sloveniji še naprej tako, kot je bilo zastavljeno, se ni treba bati za prihodnost te najbolj zdrave športne panoge. D. Humer Trinajsta dirka za »Nagrado veteranov« Vršiški junak je Bulic Nogomet Triglav gorenjski prvak Kranj — S 14. kolom se je končalo medobčinsko nogometno prvenstvo Gorenjske. Brez poraza je zmagal Triglav iz Kranja. Prvenstvo je bilo mimo in je potekalo brez izključitev. Za to nimajo zaslug le igralci, temveč tudi trenerji in klubska vodstva. Disciplinirani so bili tudi sodniki, ki niso zamujali tekem. V zadnjem kelu so bili doseženi naslednji izidi: Lesce : Tržič 4:0, Bled : Triglav 2:10. Alples : Bohinj ):4, Jesenice : LTH 3:0. Prvak je Triglav, ki je v 14 kolih zbral 27 točk. Na drugem mestu je Tržič z 20 točkami, sledijo pa Jesenice 15, Lesce 14, Bohinj 12. Bled 10, Alples 7 in LTH 7 točk. Tekmovanje so končali tudi mladinci. Naslov prvaka je osvojila selekcija Škofje Loke. Sicer pa sta v zadnjem kolu igrala Jesenice in selekcija Škofje Loke 4:4, Triglav je premagal Bled s 3:1. Lesce pa v gosteh Tržič s .1:2. Skofja Loka je v 12 kolih zbrala 21 točk. Sledijo: Jesenice 15. Triglav 14. Bled 13, Tržič 10. Bohinj « in Lesce 3. P. Novak VRSIC - Letošnja trinajsta dirka kolesarjev za »Nagrado veteranov«, ki je obenem izjemna, saj denar za to prireditev zberejo bivši kolesarji, funkcionarji in drugi ljubitelji kolesarskega športa, je dobila na 149 km dolgi poti novega junaka. Letošnji start je bil na Vrhniki, cilj te naporne dirke pa na Vršiču. Tu že tri leta ni šla nobena dirka. Novi vršiški junak je član puljskega Siporeza Bulic, saj je vse svoje nasprotnike u gnal za več kot štiri minute. Med starejšimi mladinci, ki pa so startali v Idriji — proga je bila dolga 115 km — pa je bil najvztrajnejši član ljubljanskega Roga Žaubi. Čeprav je že na startu na Vrhniki začelo liti kot iz »škafa«, to ni motilo najboljših jugoslovanskih kolesarjev, da kljub neugodnemu, mokremu cestišču ne bi krepko pritisnili na pedala. Kolona se je vse do Idrije držala skupaj, čeprav je bilo nekaj pobegov, ki pa so se končali ponovno v glavnini. Potem se je odlepila četverica Ve-likanja, Krhlikar, Furnir in Kranjčan Peč-nik, ki je nato vozila složno, se menjavala v vodstvu, tako da si je do vzpona na Vršič zagotovila že skoraj dvominutno prednost. To pa je bilo premalo, saj je bila glavnina borbena in jih je pred vzponom polovila. Nato so začeli voziti složneje. Pobegniti je poizkušal Marinkovič, ki pa se mu ni posrečilo. Monotono vožnjo po vzpetinah je prekinil savčan Frelih ter nato še Bulic, Ropret in Udovič. Bulic je potegnil naprej, medtem ko mu je ves čas sledil Frelih, takoj za njim pa savčana Ropret, ki je bil obenem favorit dirke in Udovič. Bulic je povečeval prednost, ki je na Vršiču bila že skoraj štiri minute. Ves čas pa je bila nato borba med Kranjčani, ki so si složno pomagali. Vendar je na zadnjih serpentinah Ropret prehitel Freliha in tako kot drugi prevozil cilj na Vršiču. Takoj za Ropretom je pripeljal še Frelih in kaj kmalu nato tudi Udovič. Za njim pa sta prikolesarila Ar-sovski iz Skopja in Moravec iz Varaždina. Vsi člani in starejši mladinci, ki so se na mokrem makadanskem cestišču kljub močnemu nalivu povzpeli na Vršič, zaslužijo vso pohvalo za vztrajnost in vzdržljivost, saj so bili pogoji za tekmo res skoraj nemogoči. Enako pohvalo zaslužijo tudi Zadnja tekma v Lomu Lom - Športno društvo Lom je za konec letošnje smučarske sezone pripravilo na smučišču na Javorniku tekmovanje v slalomu. 30 tekmovalcev je moralo progo s 26 vratci prevoziti dvakrat. Med cicibani je zmagal Uroš Markič, med pionirji Boštjan Uzar, med pionirkami Mojca Meglic, med mladinci Miran Markič, med mladinkami Polona Pehare, med člani Toni Primožič, med starejšimi člani Jože Meglic in med veterani Janez Meglic. J. Kikel Nepopolno kolo KRANJ — Nogometaši v občinski ligi bo odigrali zadnji dve koli. Žal je slabo vreme povzročilo, da je bilo nekaj tekem prekinjenih. Kljub temu pa je prvak že znan, saj je moštvo Save v prednosti pred zasledovalci. Tudi Šenčur si je z zmago nad Filmarji zagotovil drugo mesto. Sledijo pa Korotan, Primskovo A in Trboje. V tekmovanju za fair-play je največ športnega vedenja pokazalo moštvo Primskovo B, najboljši strelec pa je Dremelj (Primskovo A), temu pa sledita Kožar in Arnež. Ob zaključku sezone velja omeniti, da je bilo tekmovanje v občinski ligi množično in tudi kvalitetno. Nastopile so nekatere težave v zvezi z organizacijo, ki pa so prehodnega značaja, pa tudi vreme letos ni bilo naklonjeno nogometašem. M. Subic II. Slovenski atletski kriterij Velik uspeh domačinov KRANJ — V soboto je bila na stadionu Stanka Mlakrrja v Kranju ena največjih letošnjih atletskih prireditev v Sloveniji — II. Slovenski atletski kriterij, na katerem so nastopile moške in ženske reprezentance 8 področij Slovenije ter ekipa Ljubljanskega armadnega območja. Kljub odsotnosti nekaterih najboljših atletov in slabemu vremenu, ki je ves čas motil organizatorje in tekmovalce, so bili v večini disciplin doseženi zelo dobri rezultati, vsa pohvala pa gre organizatorju AK Triglav in kranjskim atletskim sodnikom, ki so uspeli v nemogočih pogojih z dobro organizacijo in požrtvovalnostjo ohraniti regularnost tekmovanja. Med 164 atleti in atletinjami se je najbolj izkazal Ljubljančan Milan Kotnik, ki je v teku na 2000 m /. zaprekami dosegel nov slovenski rekord — 5:49,4, dobro pa se je odrezal tudi Kranjčan Sagadin z 10,7 v teku na 100 m. Med dekleti sta bili najboljši Lorencijeva (MB) s 14,4 v teku na 100 m z ovirami ter Benedetičeva (GO) s 175 cm v skoku v višino. Borba med ekipami za čim boljšo končno uvrstitev je bila negotova do zadnje discipline. Na koncu so z majhno prednostjo slavili Ljubljančani in Mariborčanke, lanskoletni zmagovalci v obeh kon-kurencah Celjani pa so se morali zadovoljiti h tretjim mestom v moški in drugim v ženski konkurenci. Presenečenje v moški konkurenci je priredila ekipa Gorenjske, ki je povsem zasluženo zasedla 2. mesto (lani 0.). Fantje niso naredili nobenega spodrsljaja, osvojili so pa kar 7 kolajn. Poleg Sagadina sta zmagala še Udovč v skoku v daljavo in Kurnik v skoku h palico, na drugo mesto so se uvrstili Božnik (1500 m), Stare (400 m) in Satler (krogla), Pristov pa je osvojil bron v metu kladiva. Za razliko od fantov pa je nepopolna ženska ekipa razočarala s 7. mestom. 2al je bilo tekmovanje v skoku v višino zaradi močnega naliva prekinjeno in razveljavljeno za ekipno razvrstitev, tekmovanje pa je zaključeno brez tekov štafet. RKZULTATI - moški — 110 m ovire: 1. Penca (NM) 15,0, 5. Konc (KR) 17,4; 100 m: 1. Sagadin (KR) 10,7; 400 m: 1. Prstee (MB) 50,1, 2. Stare (KR) 51.3; 800 m: 1. Krofi (CE) 1:55.0, 7. Križaj (KR) 1:58,0; 1500 m. 1. Novak (LJ) 4:00,1, 2. Bo*ni k. (KR) 4:01,3, 5000 m: 1. 2užek (LJ) 14:45,9; 2000 m zapreke: 1. Kotnik (LJ) 5:49.4 -rekord SRS; daljava: 1. Udovč (KR) 701-.palica. 1. Kurnik (KR) 400; krogla: 1. Sti-mec (JLA) 15.50, 2. Satler (KR) 14,01-kopje: 1. Cerne (LJ) «1,16; kladivo: 1. Pri-stovnik (CE) 54,62, 2. Prajnc (MB) 49.28 3. Pristov (KR) 45.50: VRSTNI RED EKIP: 1. Ljubljansko področje 83 točk, 2. Gorenjsko področje 80, 3. Celjsko področje 79,5, 4. Dolenjsko področje 64, 5. Maribosko področje 58, 6. Goriško področje 44, 7. Velenjsko področje 42, 8. I,IAO 31,9. Pomursko področje 28,5 točk. ŽENSKE - 100 m ovire: 1. Lorenci (MB) 14,4; 100 m: 1. Kranj. (LJ) 12,7; 200 m: 1. Seliškar (1,1) 25,2; 400 m: 1. Ovca (LJ) 59,6, ...6. Ovsenek (KR) 1:08.6, 800 m: 1. Fras (MB) 2:15,8, 6. Pogačnik (KR) 2:31,0; daljava: 1. Šalamon (VE) 532; višina: 1. Benedetič (GO) 175, 5. Pavlin (KR) 150; krogla: 1. Erjavec (CE) 11,62. 5. Gorenec (KR) 10,11; kopje: 1. Brezar (KR) 39,42; VRSTNI RED EKIP. 1. Mariborsko področje 56 točk, 2. Celjsko področje 54, 3. Ljubljansko področje 52, 4. Goriško področje 50, 5. Velenjsko področje 38, 6. Dolenjsko področje 27, 7. Gorenjsko področje 22, 8. Pomursko področje 14 točk. I. Kavčič mlajši mladinci, ki bo imeli' 8£ km dolgo progo, vendar v enakih pogojih kot njihovi starejši vrstniki. Med temi pa je bil najhitrejši član ljubljanske Astre Cerin. V ekipni konkurenci med člani kranjska Sava ni imela nobenega problema, da je osvojila moštveni naalov, saj je bil Ropret drugi, Frelih tretji. Udovič pa četrti. Rezultati - člani - 1. Buli« (Siporeks) 4,32:26, 2. Ropret 4,36:46, 3. Frelih 4,37:58, 4. Udovič (vsi Sava) 4,38:06, 5. Arsovski (Skopje) 4,38:26, 6. Marinkovič (Sloga -Varaždin) 4,38:29, 9. Pečnik (Sava) 4,46:3«; st. mladinci - 1. Žaubi (Rog) 3,34:03, 3. Pavlic 4,46:24, 2. Lojen (oba Metaliacom-merce) 4,46:25, 6. Cuderman 3,49:0«, 7. Mali (oba Sava) 3,52:42; ml mladinci - 1. Čerin 1,51,02, 2. Udovič (oba Astra) 1,56:45, 3. Pavlic (Rog) 2,00:05. D. Humer Plavanje Uspešen začetek mednarodne sezone KRANJ — Jugoslovanski plavalci ia plavalke so med tednom in v soboto gostovali na dveh dokaj močnih mednarodnih plavalnih mitingih ob otvoritvi letošnje mednarodne letne sezone. Gostovali so namreč v Bratislavi in Linzu. V Bratislavi je Kranjčan Borut Pe-trič zmagal na 1500 m prosto, njegov brat Darjan pa je bil v tej disciplini sedmi. Borut je v pred tekmovanju na 400 m mešano postavil s 4:39,1 tudi nov absolutni državni rekord. Zmagal pa je tudi na 200 m in 400 m prosto. Rezultati: 1. B. Petrič 16:28,5, 7. D Petrič 17:35,6, 200 m prosto: 1. B Petrič 1:57,6, 400 m prosto: 1. B. Petrič 4:07,3. V Linzu sicer Borut ni posegel po prvem mestu, vendar pa je bil na 200 m mešano drugi in pri tem s 2:13,55 postavil tudi absolutni državni rekord. Zmagal pa je predstavnik ČSSR Ms-chek. Na 400 m prosto pa je dvotov Machek : Petrič izkoristil predstavah SZ Puzanov in zmagal, medtem ko jetott Petrič s 4:01,96 drugi, Machek pa tretji. Puzanov je bil prvi tudi na 290 m prosto, Petrič je bil z novim državnim rekordom z 1:56,01 drugi. Smučarski skoki Drugo kolo na plastiki Gorenja Sava - Na 35-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi je bilo v soboto II kolo gorenjske lige v smučarskih skokih. V* letošnjem tekmovanju dajejo tekmovalci in trenerji še posebno pozornost doskoku. Rezultati — starejši pionirji: 1. Franc Pola ne (Križe), 2. Robi Čimžar (Triglav), 3 Tomaž Zabkar (Križe), 4. Tomaž Dolar t Jesenice! 5. Dušan Šilar (Triglav). 6. Maks Valjavec (Križe); mlajši mladinci: 1. Peter Jošt (Križe). 2. Roman Beton (Triglav), 3. jj^j Kast run (Križe), 4. Toni Justin (Jesenice) 5 Marko Rogelj (Triglav), 6. Boris Skrjanc (Križe); starejši mladinci: 1. Miro Bizjak (Triglav), 2. Bojan Globočnik (Triglav), 3. Rajko Lotrič (Jesenice), 4. Bojan Jošt (Križe), 5. Jelko Gros (Križe), 6. Stane Martin jak (Triglav 1 člani: I. Sandi Cimžar (Triglav), 2. Brane Finžgar (Triglav), 3. Bojan Kejžar (Triglav). 4 Vido Peternel (Triglav); Naslednje II. kolo bo na sporedu v soboto, 24. junija, ob 16. uri na skakalnici v Za-breznici. J. Javornik Športniki v počastitev kongresa ZKJ RADOVLJICA - Vojak Andrej Ma-kuc nam piše, da so v soboto, 17. junija, v počastitev 11. kongresa ZKJ na športnem igrišču Podmežakli mladinci jeseniške Železarne priredili športni četveroboj v malem nogometu, streljanju, šahu in kegljanju na asfaltu. Četveroboj, na katerem so sodelovale graničarska ekipa iz Radovljice, moštvo jeseniške postaje milice, mejne milice, carine in jeseniške Železarne, se je pričel ob osmih zjutraj, zaključen pa je bil popoldne. Sodelujoči športniki so se dogovorili, da bodo tekmovanja postala v prihodnje tradicionalna. Oh tem velja povedati, da so se vojaki ia starešine enote Danila Djuroviča dobro seznanili s predlogi kongresnih dokumentov. MA Na drugem slovenskem atletskem kriteriju podroc reprezentanc v teku moški na 110 m ovire »<>l'>meS(^ težkega dela, da ,e obračunal s preostalimi štirimi nasprotniki W fioto: F. Penhm nih moških in ženskih an Janez Penca ni ime/ Zaradi okvare padel Kamna gorica - V četrtek, 15 junija, ob 19.25 se je na regionalni cesti od Krope proti Kamni gorici pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Vladimir Kavčič iz Radovljice je peljal proti Kamni gorici. Ker se mu je med vožnjo snela pogonska veriga, se mu je nenadoma zaustavilo tudi zadnje colo zaradi česar je hudo padel. S oretresom možgan in odrgninami so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Neprevidno zavijanje Reteee — V petek, 16. junija, ob 2. uri se je na regionalni cesti v Gornji vasi pri Retečah pripetila prometna nezgoda. Na ravnem del ui ceste je kolesar Janez Ropret (roj. 1908) iz Šiške zavijal v levo na poljsko Dot Dri tem Da se ni dovoli prc-Sif če je cesta prosta. Zapelja Je Ev pSd' avtomobil Borisa Fakina roj 1913) iz Ljubljane, kije pripeljal i nasprotne smeri. Kljub zaviranju fi avtomobil kolesarja zadel, da je prtel in si zlomil gleženj. Po padcu ^kolesar sicer vstal in nadaljeval W ne* ker ni čutil, da bi ga kaj soLCvendar pa je nato čez čas podel in so ga morali odpeljati v zdravstveni dom. Avto zdrsnil s ceste Jesenice - V soboto, 17. junija, ob 12. uri se je v Lipcah pri hisi št/ pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila K a teran Hase roj. 1957) z Jesenic je peljal odJa-vornika proti Blejski Dobravi. Pred križiščem za Lipce je zagledal avtomobil, ki se mu je bližal, zato se je pomitaU bolj v desno. Kolo avto-Sobitapa je z asfalta zdrsnilo na mokro travi zaradi tega jeavtomo^ bil zdrsnil s ceste po nasipu in trčil v W Sopotnik je bil v nesreč, ra-n^n, Škode na avtomobilu pa je za 18.000 din. na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Cetič Dursum (roj. 1947) iz Ljubljane je peljal proti Plavžu. Ko se je bližal prehodu za pešce pred železniško postajo, je z leve prečkal cesto Josip Abramovič (roj. 1960) z Jesenic. Voznik Ćetić je trčil vanj, da je padel in se lažje ranil. Zavozil s ceste Boh. Bela - V nedeljo, 18. junija ob 2.30 se je na regionalni cesti med Boh. Belo in Bledom pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matija Urh (roj. 1955) iz Zasipa je iz neznanega vzroka zapeljal v desno na rob ceste in nato v drevo, od tam pa se je avtomobil prevrnil še 15 m po pobočju. Voznik je bil na srečo le lažje ranjen, avtomobil pa je popolnoma razbit. L. M. SODIŠČA Ko so konec januarja letos na Jesenicah miličniki pobarali Mihola Slanovica, 26-letnega strugarja z Jesenic, v čigavem avtomobilu sedi, ni mogel najti odgovora, saj je bil avtomobil vzel brez vednosti lastnika v Radovljici. S prijateljem sta se bila namreč peljala skupaj v Radovljico, se med potjo sprla zaradi zategnjene ročne zavore in zaradi tega se je Sla-novic »presedel« v zastavo 750, ki jo je nasilno odprl na parkirnem prostoru v bližini avtobusne postaje. Ker pa je bilo na Jesenicah prav v tistem času cel kup še ne razjasnjenih vlomov v avtomobile, miličniki Slanovica niso povpraševali le po lastniku »izposojenega« avtomobila, pač pa so se tudi pozanimali, če nima morda Slanovic kaj zraven pri omenjenih vlomih. Preiskava v stanovanju je povedala veliko: našli so Stražisče - Na Delavski cesti pred samopostrežno trgovino v Stražišču stoji slaščičarna, ki že precej časa ne služi svojemu namenu, ker je zaprta. Lastnik je od občinske skupščine dobil odločbo, da mora zgradbo odstraniti do 31. 12. 1977, vendar do danes tega še ni storil. Če zgradbe ne bo odstranit jo bo na njegove stroške odstranda občina. Zgradba še danes stoji čeprav je od roka za »rušenje« poteklo že skoraj pol leta. (-fp) Foto: F Perdan „ T^ZZZZU * ViSje avtomo*>ilsko zavarovanje »«vtomob.la Alb.n Ster (roj z Visokega je pelja 1 po Old Wki proti Cesti JLA. V križišču z tteo Kokrskega odreda je prečkalo no prehodu več pešcev, ki so iz-■taflHz avtobusa. Za njimi je šel po S , tudi Franc Dolenc (roj. mt"Sorhjeve v Kranju, ki ga je S i£r zadel, da je padel m ranjen. Prepeljali so ga v je-*niško bolnišnico Zadel pešca * 19.55 se te na Cesti ma _ V Sloveniji velja od 15. junija letos nov premijski cenik za zavarovanje avtomobilske odgovornosti. Sklep o tem so bili sprejeli zavarovanci — upravljalci na zborih temeljnih rizičnih skupnosti in zborih rizičnih skupnosti ob poprejšnjem soglasju pristojnih upravnih organov. Tako so se zavarovalne premije za letošnje in naslednje leto za zavarovanje odgovornosti pri osebnih vozilih povečale za 38 odstotkov, za tovorna vozila 2,5 odstotka, za avtobuse 43 odstotka, motorna kolesa 10 odstotkov in za delovne stroje 53 odstotkov. Za zavarovanje odgovornosti osebnega avtomobila z močjo nad 40 do 60 KS je bilo sedaj potrebno odšteti 1171 din brez uveljavljanja znižanja zavarovalne premije; po novem premijskem ceniku je ta vsota 1615 din. Če pa lastnik osebnega avtomobila ob sklenitvi novega zavarovanja uveljavi 30 odstotno znižanje zavarovalne premije, ta znaša le 1107 din. Cenik je prirejen tako, da spodbuja dobre voznike. Če voznik v treh letih ne povzroči nobene nesreče, ima pravico do 30 odstotnega popusta na zavarovalno premijo, voznik, ki pa je v preteklem zavarovalnem letu povzročil več kot dve, tri, štiri ali celo več prometnih nesreč, pa bo moral doplačati 20, 40, 70 ali celo 150 odstotkov zavarovalne premije za preteklo leto. Spremembe cen so bile potrebne zaradi naraščanja števila škodnih primerov v zadnjih dveh letih in zaradi stalnega višanja odškodninskih zahtevkov ter tudi zaradi uvedbe bonifikacije v višini 30 odstotkov za voznike, ki ne povzročajo škod. Lani je namreč negativna razlika med zbranimi zavarovalnimi premijami in izplačanimi odškodninami znašala po podatkih zavarovalne skupnosti Triglav 87 milijonov din, od tega je odpadlo na zavarovanje osebnih vozil 71 milijonov din. Vabljivi avtomobili skoraj večino predmetov, ki so jih lastniki avtomobilov na Jesenicah pogrešili, potem ko je bilo v avtomobil vlomljeno. Izkazalo pa se je tudi, da so bili zraven še Bruno Mihelič z Jesenic in pa Bojan Ravnikar tudi doma z Jesenic. Vsi trije še mladi, vsi zaposleni so se bolj iz objestnosti kot iz koristoljubja lotili dejanj, zaradi katerih so se konec maja zagovarjali pred okrožnim sodiščem v Kranju. V začetku novembra lani so se vsi trije slučajno dobili na Jesenicah, obiskali več lokalov in se nato ustavili pri kolodvorski restavraciji, kjer je Slanovic iz odprtega avtomobila znamke BMW vzel zapestno uro, očala s srebrnim okvirjem, dežnik, izvijač, nekaj kozmetike, vse v vrednosti 1400 din. Zatem so se vsi trije odpeljali še naprej v Tavčarjevo ulico, kjer so prav tako kot na Cesti revolucije praznili avtomobile. Praznil jih je v resnici Slanovic, druga dva sta sedela v avtomobilu in sprejemala predmete, ki jih je Slanovic nosil iz avtomobilov. Na ta način je Slanovic odnesel iz sedmih avtomobilov vrsto predmetov, ki jih je tam našel, Mihelič pa je iz enega tudi odvil kasetni radio. S polnim avtomobilom so se nato prepeljali do stanovanja Slanovica in si tam blago razdelili. Slanovic pa je bil že poprej sam nekajkrat vlomil v nekaj avtomobilov: tako je sredi maja lani na Ce- sti železarjev vlomil v avtomobil in odnesel akumulator ter komplet avtomobilskega orodja.. Konec septembra lani pa je v Ruparjevi ulici na Jesenicah vlomil v avtomobil in vzel avtomobilski radio ter sončna očala. Slanovic in Mihelič pa sta vlomila še v štiri avtomobile. Marca ali aprila lani sta na Blejski Dobravi iz odklenjenega avtomobila odnesla kasetni tranzistor, v novembru sta na Bledu iz: nekega avtomobila odvila razdelilec, v istem mesecu pa še na Jesenicah na Prešernovi cesti odnesla neznanemu lastniku »fička« vse štiri pokrove za kolesa. V decembru pa sta iz železarne Jesenice, kjer sta oba zaposlena, odnesla dve osi za sekular žago in kroglične ležaje, to pa sta ponovila tudi v januarju letos. Slanovic pa je tudi sam v januarju vzel 20 kg železa in dva kroglična ležaja ter še prej v oktobru štiri brusilne kolute. Sodišče je vse tri spoznalo za krive cele vrste tatvin. Miholu Slanovicu je izreklo kazen dveh let in pol zapora, ker je bil pobudnik cele vrste tatvin, v katerih sta sicer sodelovala tudi ostala dva obtoženca. Pri odmeri kazni je upoštevalo, da mora skrbeti za družino, da še ni bil kaznovan, da je imel nesrečno otroštvo in da je vseskozi sodeloval v kazenskem postopku. Bruno Mihelič je bil' obsojen na eno leto in tri mesece zapora, Bojan Ravnikar pa na pogojno kazen. L. M. Gorenja Sava - Prebivalci Gorenje Save v bližini skakalnice imajo ob vsakem močnejšem deževju precej težav s hudournikom, ki priteče s Smar-jetne gore in se zliva na Gorenjesavsko cesto-pri hiši številka 52 in 53. Hudournik namreč nima ustreznega odtoka. Včasih je odtok sicer bil, vendar je zdaj že dalj časa zamašen. Voda se potem preko ceste razliva po vrtovih stanovanjskih hiš, grozi pa, da bo vdrla tudi v stanovanja. Prebivalci prizadetih hiš ta problem že dalj časa rešujejo, vendar za zdaj še ni bilo nič narejenega. Načrti so sicer že v delu, vendar predračun kaže, da lastniki ogroženih stanovanjskih hiš tega problema sami ne bodo mogli rešiti, (-fp) Foto: F. Perdan Vzgojno varstveni zavod Radovljica razpisuje dela in delovne naloge računovodje zavoda vodilno delo Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — dokončana srednja ekonomska šola — najmanj 3 leta prakse v stroki — 3-mesečno poskusno delo — ustrezne moralnopolitične kvalitete Rok prijave je 15 dni od objave razpisa. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. TOZD Oljarica Britof - z n.sol.o. objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: 1 VODENJE IN ORGANIZACIJA KOMERCIALNIH DEL 2. VODENJE IN ORGANIZACIJA KONTROLE PROIZVODNJE, SUROVIN, IZDELKOV IN RAZVOJA TEHNOLOGIJE : ORGANIZACIJA IN VODENJE PROIZVODNEGA PROCESA V RAFINACIJI Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod L: dipl. ekonomist ali višji komercialist s 3- oziroma -'»-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah, aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika pod 2.: dipl. ing. živilske tehnologije s 3-letnimi delovnimi izkušnjami \ oljarski industriji, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika pod 3.: dipl. ing. živilske tehnologije z 2-lelnimi izkušnjami v živilski industriji-oljarsivit. pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika. I )ela m naloge sr objavljajo za nedoločen čas s poi/.kusnim delom { me-sece. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje Z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. I. zvezna vaterpolska liga »Zlata« točka SPLIT — V nadaljevanju prve zvezne vaterpolske lige je kranjski prvoligaA tokrat moral na težka srečanja v Split. Na bazenu Jadrana se je pomeril v petem kolu z neposrednim tekmecem z dna prvenstvene lestvice domačim Jadranom. V dokaj dobri prestavi mu je odvzel zlata vredno točko. Takega razpleta niso pričakovali ne gostje in ne domačini. JADRAN : TRIGLAV 8:8 SPLIT - I. ZVL Jadran : Triglav 8:8 (2:1, 3:3, 3:2, 0:2), bazen Jadrana, gledalcev 200, sodnika Odalović (Herceg Novi), Šotra (Beograd). Strelci za Triglav: Balderman 4, Vuka nac 1, Calič 1, Velikanje 1, Malavasič 1. MORNAR : TRIGLAV 1«:13 SPLIT - I. ZVL Mornar : Triglav 16:13 (2:2, 6:3, 4:4, 4:4), bazen Jadrana, gledalcev 200, sodnika Odalović (Herceg Novi), Šotra (Beograd). Strelci za Triglav: Nadižar 3, Kuhar 3, Calič 2, Malavasič 2, Velikanje 1, Stari h a 1, Krasovec 1. Kmalu bi se zgodilo, da bi Triglav v Splitu osvojil še eno ali pa celo obe točki. V enakovredni igri z Mornarjem so "bili blize remiju kot porazu. Pokopala jih je druga četrtina, ko niso znali zaustaviti razpoloženih strelcev domačinov. V jutrišnjem kolu Triglav igra na Rijeki z domačim Primorjem. -dh GT 20. junija 1977 20. junija 1978 v SPOMIN Izteklo seje leto težkega slovesa, ko je zastalo plemenito srce našemu dragemu možu in atu Rajkotu Božiču avt. mojstru V naši skriti bolečini ostaja večna misel na njega. Njegovi: žena Gabrijela, sinova Rajko in Matija, hčerka Majda ZAHVALA Mnogo prezgodaj, v 45. letu starosti nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče. stan oče, sin. brat in stric Alojz Traven invalidski upokojenec Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sostanovalcem, vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v teh težkih urah priskočili na pomoč, izrekli sožalje. poklonili cvetje, vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem Iskre - obrata števcev, TEA in steklarski delavnici ter sindikalni organizaciji Brda za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvalo gospodu kaplanu za lep pogrebni obred in dr. Bajžlju za nego in lajšanje bolečin. Še enkrat hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali. Žalujoči: žena Lojzka, sinova Zlatko, Marko z družino, mama Marija, brat Jože. sestri Tončka in Milka z družinami in ostalo sorodstvo Kranj, Milje, Ravne na Koroškem. Jesenice, 9. junija 197K ZAHVALA Ob nenadno in mnogo prerano ugaslem življenju predrage Petre Agatonović se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje, prižgali lučke, se od pokojne poslovili z govori in žalostinkami in nam iztekli sožalje Še posebej se zahvaljujemo kolektivu tovarne Ikos, ZD Kranj, OŠ Kokrica. I. b. razredu KSŠ iz Kranja, KK SZDL Kokrica, pevskemu zboru iz K oklice, gospodu župniku za poslovilne besede in lep pogrebni obred, vsem dobrim sosedom in vaščanom. zlasti Klemenčičevim in Gasperlinovim. za nesebično pomoč in tolažb", Se enkrat hvala vsem, kiste v težkih trenutkih z nami sočustvovali Žalujoči: mamica, očka, sestrica in sorodniki Mlaka, Kranj. Beograd. BlaCe, Iti. o. 1*>7M ZAHVALA Ob nenadno in mnogo prerano ugaslem življenju predragega Davida Stanonika se toplo zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili k zadnjemu počitku, mu darovati cvetje, prižgali lučke, se od pokojnega poslov ili in nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in učencem 3. in I. razreda osnovne Sole v Stražisču, sodelavcem Gorenjske predilnice in Termike iz Škofje Loke. gospodu kaplanu za poslovilne besede in lep pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem. ki ste z nami sočustvovali v težkih trenutkih Žalujoča mamica, očka. sestrica in bratca Zg. Bitnje, 14. ti. 1978 ZAHVAL^ Ob smrti naše dolu«- mame. stali1 mame, *esl rc in tete Angele Molj roj. Stare K i m ovco ve mame se najlepše zahvaljujemo vnem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence, ter jo tako številno spremili na njem zadnji poti Zahval ju jemo se t udi dr. Stanet u I'otočni k u iti gospodu kaplanu iz Šenčurja. Vsem še enkrat lepa hvala' Žalujoči njeni V oglje. I o. «i. I!i7ri MALI telefon OGLASI 23-341 Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta PRODAM Prodam odlično ohranjen MERCEDES LP 608. Dolžina kesona 4,65 m. Naslov v oglasnem oddelku 4865 Prodam karamboliran AMI 8, letnik 1971. Jazbec Dušan, Sebenje 15, Tržič 4866 Prodam TOMOS AVTOMATIK. Mohorič Anton, Britof 231 4867 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 110 1/1973. Vprašati popoldne na Skalica 9/a Kranj 4868 Prodam ŠKODO, letnik 1970, registrirano do aprila 1979. Informacije tel. 75-236 4869 Prodam NSU 1000 po delih. Rozman, Senično 25, Tržič 4870 AMI 8, delno karamboliran, ugodno prodam. Ogled vsak dan v Stari Loki 93 ali telefon Šk. Loka 61-302 4794 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, školjka 1976, lahko tudi za ček. Burnik, Trebija 17, Gorenja vas nad Škofjo Loko 4795 DOM POD PLANINO Trebija 64224 Gorenja vas zaposli takoj 2 dekleti za pomoč v kuhinji. Stanovanje zagotovljeno. Prodam macesnova dvižna GARAŽNA VRATA, velikost 220 X 230. Puhar, Velesovska 15,.Šenčur 4683 ŽREBIĆKA, poljahalnega, 9-me-sečnega, ugodno prodam, tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku 4748 Prodam 8 mesecev brejo TELICO, sivo. Mohorč Jakob, Vrhnje 17, Radovljica 4834 Prodam gumijasti ČOLN (2,8 m) z motorjem (3 KM). Tel. 21808 4835 Prodam GUGALNICO. Telefon 21-808 4836 Prodam OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, kombiniran s sedežem za avto. Ogled od 19. do 20. ure. Vodo-pivčeva 10, Kranj 4837 Ugodno prodam rabljeno TRO-DELNO OKNO, enodelno OKNO z balkonskimi vrati in sobna VRATA. Ule, Šuceva 34, Primskovo 4838 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Jenko, Prešernova 8, Kranj 4839 Prodam PUHALNIK Tajfun in SLAMOREZNICO. Dežman, Bode-šče 27, Bled 4840 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem, ŠPORTNI VOZIČEK in JEDILNI KOT. Petrovič, Kranj, Ul. Gorenjskega odreda 14 4841 Ugodno prodam nov MOTOKUL-TIVATOR snežna rolba F-42. Ogled v torek od 18. do 20. ure. Informacije po tel. 064 60-^14. Šarič Hasim, Tavčarjeva 16, Skofja Loka 4842 Prodam MEŠALEC za beton, 200 1, 380 kvv. Begunje 67 4843 Prodani obžagan LES za ostrenje. Naslov v oglasnem oddelku 4844 Ugodno prodam polletno PSIĆK0 koker španjel z rodovnikom. Cret-nik, Cegelnica 43, Naklo 4845 Rjave JARČKE HISEKS bomo prodajali od 23. 6. naprej. Lanišek, Beleharjeva 49. Šenčur 4846 Prodam staro strešno OPEKO Ki-kinda, 3500 kom po ugodni ceni. Informacije Jože Aljančič, Našičeva 1 Kranj 4347 Prodam 2 KRAVI po teletu. Ljubljanska 22, 64240 Radovljica 4848 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom, traktorski OKOPALNIK in VPRE2NO ŠKROPILNICO. Gros Jože, Brdo pri Ljubnem 4849 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. PoljSica 6, Zg. Gorje 4850 Prodam 2 KRAVI. Sebenje 37 Tržič 485i Poceni prodam kombinirano OMARO, STENO za predsobo in KUHINJSKE ELEMENTE. Informacije na tel. 25-373 4359 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, ki bo tretjič telila. Komenda 15 4853 Prodam skoraj novo ZAMRZOVALNO SKRINJO 3001. Kuralt Ivan, Goričane 21, Medvode 4854 iKUPIM ELEKTROMOTOR 1,5 kvv ali dve konjski moči kupim. Pintar Franc, Sv. Duh 7, Skofja Loka 4855 Kupim VPREŽNI PLUG vinkel. nov ali malo rabljen. Naslov v oglasnem oddelku ali na tel. 69-016 4856 VOZILA Prodam MOPED na 3 prestave. Marin, Bistrica 158, Tržič 4857 Poceni prodam FIAT 750, registriran do aprila 1979. Naklo 244 4858 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do novembra. Bergant Jože. Kidričeva 29 (Stari dvor) Skofja Loka 4859 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, lahko tudi po delih. Pintar Janez, Godešič 114, Skofja Loka 4860 Prodam skoraj novo ŠPORTNO TOMOSOVO KOLO (3 prestave, športni sedež). Rant Janko, Gode& 124, Skofja Loka tel. 064 61-820 4861 Prodam VVV VARIANT 1600, registriran do maja 1979. Šolar, Draž-goše 36, Železniki 4862 Prodam komplet KAMPANJ0-LO, motor za FIAT 1300 in motor za FI>T615diesel. Velesovo56 4863 Ugodno prodam ZASTAVO 101 let. 74. Sp. Brnik 86, Cerklje 4864 POSESTI Prodam 2 ha GOZDA na Pokljuki. Resman, Vrbnje 22, Radovljica 4731 Prodam NJIVO s kozolcem v izmeri 3500 k v. m v K.O. Duplje. Ivanka Praprotnik, Kovor 81, Tržič 4871 Kupim zazidljivo PARCELO do 20 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4^72 dežurni veterinarji OD 23. DO 30. JUNIJA 1978: dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Kaju ho va 23, telefon 22-994 in RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Skofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Skofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 76-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame Marije Bitenc s,- iskreno zahvaljujemo vsem sormlnikoni, sosedom hMIHJ k. so jo spremil, na njeni zadnji poti.J^.^iSSB? JJS izreki, sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ba žlju družim Draksier za usluge, gospodu kaplanu Mf^"J^J^£!£ 1 x 1 .l. Ve.,,,, 11 vsakemu posenej, ki Me na cen, za ganljive zalost.nke Vsem in^Ken j £mtkih ^ kaki sen koli način z nami sočustvovali vir« siknit iskreno hvala. Žalujoči hčerka in sin z družinama Lahore. Predoslje, Šenčur, 16. B. 1978 ZAPOSLITVE Sprejmem 2 NATAKARSKA VAJENCA. Gostilna ANČKA (Lakner) I Kokrica, Kranj 4733 Takoj honorarno zaposlim žensko 'Škofji Loki. Informacije na telefon 36461-480 od 8. do 18. ure 4875 rOB VE STILA Frizerski salon »Punka« Vodo-m 13, (Mohorjev klanec) bo od 26. 6. do 10. 7. 1978 zaradi dopusta. Tavčar Milena 4873 globinsko Čiščenje tapi itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM ttaomreiniger v vasem stanovanju *ro in poceni — po vsej Gorenjski - tudi družbeni sektor. Pokličite na *on 22-043 4874 IZGUBLJENO I Dae 18. & 1978 sem v Lescah od tttzaiske postaje do križišča s cesto * Bled izgubila ročno uro. Prosim tftenega najditelja, da jo vrne v •atovljico v trafiko Tobak na avto-•aii postaji. 4878 'zgubila sem očala z dioptrijo. ^JUtelj naj jih vrne na naslov '"♦lin, C. L maja 65, tel. 26118 4879 .Izgubil se je pes, lovski terier. J|*tenega najditelja prosim, da ga ^ae na naslov Nande Markovič, Jvsise 56,64244 Podnart 4876 zahvale mam 24- maja ponoči je pogorelo gosposko poslopje, last Janeza Gladek il Fužin. Iskreno se zahvaljujem požrtvovalnim gasilcem iz Trenje, ki so ogenj pogasili. Hvala tudi £slcem iz Zirov in Škofje Loke, ki * prihiteli na pomoč, ter vsem vajnom in sosedom, ki pomagajo pri tonovi poslopja. Gladeko vi 4877 15. stran GLAS IISIN SPOGK FERLACH - BOROVLJE Hauptplatz 13 Nudimo vam električne in motorne kosilnice, škarje za travo in živo mejo. sadne škropilnice, vrtno orodje, električno orodje (vrtalni stroji, kotne brusilnike, luknjance, oblice itd), plastične čolne, opremo za kampiranje in kopanje, gril, najrazličnejšo kuhinjsko opremo. Poznani smo po nizkih cenah! Govorimo tudi slovensko! Avto moto društvo Skofja Loka, Jegorovo predmestje 10 razpisuje prosta delovna mesta inštruktorjev poučevanja praktičnih voženj za A in B kategorijo. Dalje razpisuje tečaj za inštruktorje poučevanja praktičnih voženj A in B kategorije in tečaj za športne funkcionarje iz dejavnosti avto moto športa. Prošnje in pojasnila sprejema pisarna AMD Skofja Loka, Jegorovo predmestje 10, vsak dan od 15. do 18. ure razen sobote. Kovinsko podjetje Kranj objavlja proste delovne naloge 1 VEČ KV KLJUČAVNIČARJEV Pogoji: poklicna šola ključavničarske stroke in najmanj 8 mesecev delovnih izkušenj, občasno terensko delo 2. VEČ NK DELAVCEV ZA PRIUČITEV Pogoji: popolna ali nepopolna osemletka, občasno terensko delo 3. DVEH VRATARJEV - ČUVAJEV Pogoji: osemletka, delo je dvoizmensko, lahko upokojenca. 4 ADMINISTRATORKE za določen čas (nadomestovanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: administrativna šola Za opravljanje navedenih nalog velja dvomesečno poskusno delo. Pismene ponudbe z dokazili poftljite na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva 27. Rok za prijave je 15 dni po objavi. ŽITO Ljubljana TOZD Pekarna Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge referenta za obračun (za določen čas: julij, avgust) Pogoj: ekonomska srednja šola. Na razpis se lahko javijo tudi upokojenke. Prijave vložite v 8 dneh po objavi razpisa na TOZD Pe-karna Kranj, Dražgoška 8. POROČILO n ŽRFBANJU BLAGOVNO-DENARNE LOTERIJE ODBORA 5? POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«, ZA w« fc. ^ biJo 14 .uniia 197g Wke, ki se končujejo na številko, so zadele: 152310 10.000,- din 051120 10.000,- din 0254OO Zastava 101 4 3084 171264 125124 071304 ponv kolo hladilnik TV panorama 30.000,- 1 7421 7201 3731 089701 114001 mešalec ponv kolo 1.000,- din TV panorama pralni stroj 0425 likalnik 9615 brivnik 009765 10.(X)0,— din 462 200,-109512 hladilnik 166032 10.000,- din 3 83 443 2363 075683 147273 135243 100,-400,-stenska ura TV panorama pony expres . ponv expres b' 726 5516 114096 019046 7 126967 026167 8 080308 122958 136308 005728 107568 166488 300,- din sušilec las hladilnik hladilnik TV panorama ponv expres pralni stoj pralni stoj pralni stoj ponv expres 10.000,- din Zastava 750 999 200,- din i Odbor za pohod »PO POTEH FARTIZANSKK Dobitke, fjubijana, Komenskega 7/11. soha 61. na podlagi UUBLJANb« £"Jidu žrebanja. vsak dan od 8.- 13. ure, v Ljubljani uradnega'P0.^* jm tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke do |j*n~azen 8oDote in nedelje. dobitke vsa* « iubliane lahko pošljejo srećke v priporočenem pismu Dobitki z0r^0^l kjbo poslal dobitek na vaš naslov na naslov bitkov zastara v 60 dneh od dneva objave žrebanja, ^"uIO»v«u.t* ms.___ rodnikom in znancem sporočamo žalostno vest. da nas je Vsem so« »„»l; bolezni zapustila naša draga mama. babica in — dolgi m u?*»» . . po prababica Cecilija Raztresen Lojzelnova mama ' zadnji poti j<> bomo spremili v torek, 20. 0. 1978, ob Na njeni |«. uri izpred hiAe žalosti. 2aluj<* '•i- hčerke Elca, ivka, Anka m Marjana z družinami Zg. in Sr. Bela. Trstenik, Tupaliče. \H. b \U7H Loški muzej Skofja Loka objavlja prosta dela in naloge 1. snažilke Pogoj: znanje, ki ga daje osemletka 2. čuvaja Pogoj: upokojenec, ki ga veseli delo z obiskovalci muzejskih zbirk Pismene prijave bomo sprejemali 15 dni od dneva objave na naslov: Loški muzej Skofja Loka p. p. 9. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice Jerice Čipe roj. SerSen se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in vsem tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred in poslovilne besede in pevcem. Vsem fte enkrat iskrena in prisrčna hvala. Vsi njeni Kranj, Ljubljana, 15.6. 1978 Vsem prijateljem m znancem sporočamo žalostno vest, da nas je tiho zapustil naš oče stan oče, brat, svak, stric tast Jože Slavec stavbenik Pogreb bo v sredo, 21. 0. 1978, ob 16. uri z mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Njegovi sin Saša /. ženo Tanjo, vnuka Aleš in Barbara, brata Franc in Slavko z družinama in družine Robežnik Kranj, Tacen. Vič, Ljubljana, Škofljica, dne \9. h, 1978 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojza Varla se lepo zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali na strani. Vsa zahvala delovnim organizacijam Veriga Lesce, Iskra Lipnica ter sodelavcem zavoda Matevža Langusa. Prav tako iskreno hvala pevskemu zboru iz Krope, zdravstvenemu osebju bolnice Jesenice, duhovščini za obred, govornikoma za izrečene besede ob odprtem grobu in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Kamna gorica. Kranj, 14. 6. 1978 Zaključeno praznovanje na Beli Gorenjski slepi in slabovidni telefonisti Nadaljevanje s 1. strani ški vrtec. Ob gradnji novega družbenega centra na Beli velja povedati, da so krajani zanj s samoprispevkom, dodatnimi prispevki in prostovoljnim delom prispevali nad 100 starih milijonov dinarjev, kranjska skupščina 60 starih milijonov dinarjev, Živila 35 starih milijonov za dom in 55 milijonov za opremo trgovine, KZ Sloga 20 milijonov za center in 70 za zbiralnico mleka, kulturna skupnost kranjske občine 7,5 milijona starih dinarjev in kulturna skupnost Slovenije 65 milijonov starih dinarjev, skupnost otroškega varstva kranjske občine pa je primaknila 15 starih milijonov dinarjev. Ves ta denar je dolgoročno vgrajen v objektu, na katerega ni ponosna le Bela, ampak se z njim lahko pohvali tudi vsa občina, saj je rezultat sloge krajanov, združenega dela in družbenopolitične skupnosti, obenem pa darilo, kot pravijo na Beli, 11. kongresu ZKJ. J. Košnjek Družbeni center, v enem letu ga je zgradilo Servisno podjetje iz Kranja, je odprla najstarejša prebivalka belske krajevne skupnosti Mihova mama z Zgornje Bele — Vse slike F. Perdan V petek zvečer so v belskem družbenem centru odprli razstavo o preteklosti m ledanjosti Bele. Razstava je rezultat dobrega si>delovan/u krajanov m kolek tiva Gorenjskega muzeja iz Kranja Nova trgovina v družbenem centru na in Veletrgovine Živila iz Kranja. Noi tega pa se Bela <>d letošnjega ]>ra zbiralnico mleka, kija je uredila KZ SI Beli je rezultat sodelovanja krajailoi a trgovina je dovolj prostorna. rasen znovanja dalje ponaša tudi ; novo >ga Obeti tehnike rak fe2a POLETJE Kranj — Na sobotnem srečanju gorenjskih slepih in slabovidnih telefonistov so se dogovorili, da bodo srečanja vsaj enkrat na leto, sicer pa za redno spremljanje problemov in reševanje težav skrbi njihova komisija. — Foto: F. Perdan Čeprav je že nekaj časa v veljavi zakon o prednostnem zaposlovanju slepih in slabovidnih telefonistov pred njihovimi videčimi kolegi, pa vendar v praksi ni vedno tako. Celo več, zakon se včasih poskuša obiti tako, da je v opisu delovnih opravil zajeto še dosti več opravil od vratarskih, do pošte, razmnoževanja, čemur seveda poklicni telefonist s prizadetim vidom ne more biti kos. O tem in še o vrsti drugih problemov je tekla beseda na srečanju gorenjskih slepih in slabovidnih telefonistov v soboto v Kranju. Srečanje je organizirala komisija za vprašanja telefonistov pri medobčinskem odboru zveze slepih in slabovidnih za Gorenjsko, da bi člane, na Gorenjskem je 36 zaposlenih slepih ali slabovidnih telefonistov, seznanila z razvojnimi načrti telefonije pri nas in predvsem z možnostmi prilagajanja te tehnologije tudi slepim in slabovidnim. O tem sta podrobno govorila predstavnika Iskre Kranj, ki pa sta slišala tudi nekaj koristnih predlogov za dopolnitev naročniških central, prirejenih za slepe telefoniste. Ker bi kazalo zbrati še več predlogov iz dolgoletne prakse slepih telefonistov, je bil sprejet predlog, naj bi Zveza slepih in slabovidnih skli- DEŽURNI NOVINAR 21-860 Ljubljana - Sindikati in druge družbe* nopolitične organizacije si že nekaj časa prizadevajo, da bi ukinili notno delo žensk. Po podatkih je nočnega dela žensk in mladine v Sloveniji vedno manj. vendar pa narašča število žensk, ki delajo tudi ponoči, predvsem V tekstilni industriji Ljubljana - Mladinska knjiga je odprla nove prostore prvega slovenskega knjižnega kluba Svet knjige v Ljubljani, nameravajo pa ga odpreti tudi V vseh ostalih slovenskih mestih, ki imajo ver kot 80.000 prebivalcev. V Svetu knjige je bilo najprej 4000 članov, nato pa se je število povzpelo na liO.lKM Slovencev, ki so stalni člani kluba. Beograd - V nase glavno mesto so ze prispele delegacije in gostje, ki bodo spremljali delo XI. kongresa zveze komunistov .Jugoslavije. Med drugim |e prispela v Beograd tudi delegacija Komunistične partije Italije in delegacija demokratske stranke GViheie. PoVHOd pO državi pa so številne prireditve posvečene kongresu Naklo — V nedeljo. I H. junija, se je ob 2.1. uri pripetila V Naklem, izven našel |a. prometna nesreča s smrtnim izidom Voz-mk iz Kranja je že peljal mimo naselja: Naklo, ko mu je \ smeri vožnje na desni strani prečkal cesto "».Vlctni Jakob Bonča i/ Ožbolta nad Zmincciii _'. 1'ešec je padel Bi cestišču in se tako poškodoval, da je na krapi nesreče umrl. cala posvet s komisijami iz vse Slovenije in s predstavniki Iskre. Nova tehnika predvsem elektronske centrale obetajo telefonistom boljše čase, saj se bo lahko bolj kot sedaj, naprave dalo prirediti tudi za potrebe slabše videčih telefonistov. Elektronske telefonske centrale pa seveda ne bodo že jutri zamenjale sedanjega klasičnega tipa, tako da za sedaj telefonistom še vedno le ostane, da si prizadevajo v trenutnih možnostih izboljšati delovne pogoje Gorenjci v Andih Iz Peruja je prišla vest, da so alpinisti jugoslovanske odprave uspešno dosegli 6300 metrov visoki vrh Nevada Salcantrav v Andih. V odpravi, ki jo je organiziralo Planinsko društvo Gorje, je sodelovalo več naših alpinistov, med njimi tudi Edi Torkar s Polj-šice, Jure Zvan iz Zasipa, Igor Anderle iz Tržiča in Jurij Ulčar z Bleda. Na vrh so se povzpeli prejšnji teden domala brez težav in tako ponovno zabeležili lep uspeh jugoslovanskega alpinizma. Alpinisti, vsi zdravi in nepoškodovani, se že vračajo in bodo v Slovenijo prispeli predvidoma 29. junija. D. S. Srečanje prijateljev mineralov Tržič — V petek, 23. junija, ob 17. uri bo v tržiškem paviljonu NOB redni občni zbor Društva prijateljev mineralov in fosilov Tržič, ki je za zdaj edino tovrstno društvo v državi, nastalo pa je hkrati z rastjo tržiške vsakoletne mednarodne razstave mineralov in fosilov. Za petkovo sejo je pomembna obravnava samoupravnega sporazuma o organizaciji vsakoletnih mednarodnih razstav ter priprava društvene strokovne ekskurzije v Makedonijo, ki je načrtovana za letošnji september. -jk Spomin na odredovo ustanovitev KALIŠCE - V soboto in nedeljo smo proslavili 36. obletnico ustanovitve Kokrškega odreda na Kališču. Dan odredove ustanovitve, 18. junij, so izbrale za svoj praznik krajevne skupnosti pod Storžičem, kjer je odred največ deloval. Kališki praznik se je začel že v soboto s kresovanjem in partizanskim večerom, ki ga tudi slabo vreme ni moglo zmotiti. Ta dan se je tudi že začel množični pohod na Kališče, ki se ga je v soboto in nedeljo skupno udeležilo skoraj 2000 ljudi. Osrednja proslava v počastitev ustanovitve odreda se je začela v nedeljo ob 11. uri. Govornika sta bila predsednik PD Kranj Franci Ekar in član odbora Kokrškega odreda Miloš Rutar. Ob tej priložnosti so podelili zlate značke pohodnikom, ki so se udeležili vseh petih dosedanjih pohodov, prejeli pa so jih tudi borci odreda Franc Štefe-Miško, Djuro in Nuša Dvoržak, Franc Polajnar, Francka Grahek, Marta Veli-šček, Miloš Rutar, Dušan Feldin in Tone Tičar. Kulturni program so pripravili Tržičani, ki so nosili skupaj s Kranjčani glavno breme organizacije praznika na Kališču. Vsi zaslužijo priznanje za pripravo praznika borcev, aktivistov, planincev, tabornikov, vojakov in pripadnikov teritorialne obrambe. Slovesnost na Kališču je bila zaključena s pozdravnim pig. mom, ki so ga poslali predsedniku Titu. .jk Stražišče — V soboto, 17. junija, je odbor za ljudsko obrambo in družbene samozaščito krajevne skupnosti Stražišče pripravil vajo vseh pripadnikoi splošnega ljudskega odpora, na kateri so sodelovali pripadniki odbora za LO in /AS', štaba civilne zaščite, teritorialne obrambe, narodne zaščite, gasilci in enote RK. Vzporedno z vajo je poteka/ tudi obrambni dan osnovne Sok Lua jan Seljak. Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas vaje močno deževalo, h vaja zelo dobro uspe/a. Vajo sije z zanimanjem ogledalo tudi precej prebi va/cev KS Stražišču Vaja splošnega ljudskega odpora m obrambni dan šole sta bila organizirana v okviru krajevnega praznika KS Stražišče in dneva civilne zjišvitc. (fp) ~ Foto: F. Perdan Borac, 299 din Kvalitet, 216 din N. mesto. 299 din