^55^55

Ponatis iz »Učit. Tov.“ 1. 1868—1869.


JUBLJANI.

Tiskal in založil R. Milic.

18  6 «),

:


(Eteta 1868 in 1869 je prinašal „ Učit. Tov.“
vvod v zemljepisje  — popularno v dvogovoru  —
spisan; govorjenje je bilo tudi o Koroškem in
Kranjskem , njiju gora in voda, obrtnosti in ter-
govstvu. Oče in Janezek sta prišla l. 1870 tudi
na Štajarsko, a tam sta se ustavila, t. j. pričeto
delo se ni nadaljevalo.  — Založništvo ima na raz¬
polaganje še nekaj ponatisov teh razprav, ki bi
morda učiteljem pri razlaganji zemljepisja koristile
ali sploh v zabavo služile.  — Ravnokar je izšel
na svitlo zemljevid Kranjskega, ki ima poleg
drugih znamenj, tudi visokost gora in sploh
nadmorsko višavo izraženo. V imenovanih raz¬
govorih je tudi povsod visokost zaznamovana, se
ve da v stari meri, a to morda učitelja ne bode
motilo, poglavitna reč se nam vidi to, da ima
sedaj uže knjigo pri rokah, ki mu služi pri raz-

laganju zemljevida. Šolska knjiga ti pogovori
niso, naj služijo le toliko časa, dokler kdo kaj
ioljšega ne sestavi; tudi statistične date so za¬
starane, a kdor išče poduka v tej knjižici, ga bode
najdel toliko, kakor da bi prebral debele knjige.
»Začetnica* obsega 13 pol v 8 0  na 194 straneh.
Udje slov. učit. društva dobivajo knjigo zastonj,
ako se oglasijo za njo; dobivala se pa tudi bode
pri vredništvu „Učit. Tov.“ za celih 20 soldov.

Qb  S ©š

1

Pervi del.

Svetopisje.

Stran.

Zverski krog na nebu; solnčno in lunino leto . 1—5

Stalne in premične zvezde.5—10

Zemlja je okrogla. Štirje kraji sveta. Letni časi,

dan raste in se krajša.10—16

Kako velika je zemlja. Daljava zemlje od solnca

i. dr.16—21

Štirji letni časi.21—28

Lunini in solčni mrak.28—32

• Premične zvezde in repatice.32—38

Drugi del.

Zemljepisje.

§. 1. Različna tla.38—41

§. 2. Polje, travniki, gojzdi in logi.41—44

§. 3. Ravnina, višava in nižava i. dr. — klanec,

reber.44—47

§. 4. Gore, gorovje, berda i. dr. — verkunci

ali veršaci ’..47—51

§. 5. Stermina, stena, propad i. dr. — dolina,

dolinače.51—54

Stran.

§. 6. Neske ali kadunje, kopanja i. dr. — na-

dolje, obdolje.

§. 7. Zrak po gorah.•

§. 8. Podnebje in rastlinstvo po gorah . .

§. 9. Voda..

§. 10. Tekoča voda.

§. 11. Povesje in morska visočina, stermec .

§. 12. Prevesje (Wasserscheide).

§. 13. Otok, polotok, zemljina in morska ožina
§. 14. Okolice sveta, kompas.

Slovenska zemlja in Slovenci.

Koroško.

Goro in reke.

Podnebje, prirodnine.

Prebivalci.

Narodno gospodarstvo. — Kmetijstvo in gozd-

narstvo . ..

Rudarstvo.

Obertnost.

Tergovina ali kupčija.

Uprava..

Kranjsko.

Kranjsko, središče Slovencev .

Gorcnsko, Dolensko in Notranjsko ....

Korensko višavje.

1. Mangart.

2. Triglavsko pogorje.

54—57
57-59
59—Gl
61—G4

64— 65

65— 67

67

68

69—71

71—74

74—88

88—92

92—96

96—99

99—103

103—109

109—115

115—116

116

117

118

118-122

Stran.

Loška goratina. 122

Idrijske gore. 123

Karavanke.123—127

Podpeško ali berško pogorje.127—129

Dolenski hribi.

a) Litijska višava. 130

b) Trebansko pogričje. 130

c) Goratina molcronovška . .. 130

d) Gorjanci.  131

3. Suha Krajina.132—133

a) Logaška, b) Rakitniška, c) Ribniška

planota.  134

d) Dobrepoljska kotlina, e) Kočevsko polje,

f) Kočevska planota.. . 135

g) Goteniško polje. 136

Notranjsko ....  136

1. Ložka in eirkniška dolina . 138

2. Planinska dolina.139—142

Jame . ..142 — 144

Vode.

K jadranskemu morju teko.144—145

a) V Dravo pride. 140

b) Sava; levi pritoki. 147

„  desni pritoki.148—150

Notranje povodje ponikvaric. 150

Jezera (bohinjsko, bleško, cerkniško) .... 151

Stran.

Podnebje.

Pervi, drugi, tretji, četerti klimatični okrog . 152—154

Rastlinstvo, živalstvo, rudnine.155—157

Prebivalci.

Slovenci, Beli Kranjci, Kočevarji.158—161

Verska spoznava. 161

Naseljenost. 162

Narodno gospodarstvo. 163

Rudarstvo. 168

Obertnost. 174

Tergovina ali kupčija.182—183

Šolstvo. 187

Omikalni zabodi in društva. 189

Cerkvena vlada na Kranjskem. 190

Uprava in vlada.

Politiška, sodniška, davkarska.191—193

Gerb kranjski. 193

Sklep. 194

Pervi del.

Svetopisj

Zverski krog na nebu; šolnino in lunino leto.



MS

M-

se je v šoli naučil brati, in je
flj-^posebno rad prebiral in pregledoval pra-
' tiko. Ko enkrat na pervi strani vidi na¬
risane podobe in poleg njih bere: „C£k) Vodnar,
C 20 Ribe, O**) Oven, 0*0 Junec, (M)
Dvojčici, Oi0 Rak, O*#) Rev, C&) Devica,
CA) Tehtnica ali vaga, CHE Škorpijon, CivO
Strelec, ( ,^ ) Divji kozel", se temu močno
čudi, in radoveden vpraša očeta, kaj je to.

Oče. To je zodiak ali zverski krog, kte-
rega vidimo na nebu.

J. Pokažite mi vendar enkrat te zveri
na nebu! večkrat sem že ogledoval zvezdno,
nebo, pa še nikdar nisem vidil leva, ovna in
divjega kozla, ali kakšno drugo tako podobo.

Zem. v ljud. šoli. t

2

O. Vidiš, ljubi moj, godi se ti ravno tako,
kakor poprej , ko nisi še brati znal; znamenja
za čerke si vidil, pa nisi poznal, da se temu
ali unemu znamenju tako pravi. To so zvezde,
ktere so nekako podobne tem živalim, in zato
se po teh imenujejo. Ti pa še tudi nisi vsega
prebral; pojdi sim, in preberi spodej opomin.
Janezek bere: „Ta znamenja pod dnemi postav¬
ljena kažejo, v kterem znamenji skozi celo leto
luna stoji“. Oče na dalje govore: Preverni list,
in beri pod dnemi v prosencu.

J. „Solnce stopi v znamenje Vo dnarja
20. dan prosenca, v znamenje Ribe 19. dan
svečana, v znamenje Ovna 20. dan sušca“ i. t. d.

Ko prideta do meseca malega serpana in
Janezek pod dnemi bere: „Soince stopi v zna¬
menje Leva 22. dan“, zagleda na pratiki dva
psa, in zopet praša, kaj pomenita psa na
pratiki.

O. Od 22. malega serpana do 23. velikega
serpana stoji solnce v znamenji Leva, in na
nebu se vidi svetla zvezda, ki se imenuje „Si-
rius“ ali pasja zvezda; vročina je ta čas naj
večja, večkrat je hudo vreme; ljudje pa pra-

3

vijo , do zato germi in treska, ker so takrat
pasji dnevi. Jaz pa mislim, da pratikar, ko
dva psa namala na popir, ni naredil pasjih dni,
ampak on je naprej povedal, da se ta mesec
prikaže pasja zvezda, in zato je to znamenje
postavil na pratiko.

J. Od kod pa so se pratikarji vsega tega
naučili? kdo jim pove, kedaj da se prikaže ta
ali uno zvezda na nebu?

O. Kaj je vstvaril Bog četerti dan?

J* Bog J e  naredil dve veliki luči, —
večjo luč, da po dnevi sveti, manjšo luč, da po
noči sveti in zvezde, in jih je pripel na oblake
neba, da svetijo na zemljo. — ljudje so gle¬
dali na te nebeške luči, ker so vidili, da se te ne¬
beške luči o svojem času vračajo, in po njih so
imenovali svoj čas, ter so ločili noč in dan.
Beri, kaj modri Sirah piše v XLIII. pogl., v
6. v.: „In luna, ki se vsem ob svojem času pri¬
kazuje, je kazalo časa in znamenje dobe“.

J. Tukaj pa ni nič zapisano od zodiaka
ali zverskega kroga, ampak je le povedano, da
luna kaže čas, in naznanja dobo.

l *

4

O. V Palestini so šteli mesece in leta po
luni; vsaki mesec je imel 28 ali 29 dni, leto
354 dni. Luna je pa tedaj Jutrovcem čas kazala.
„Po luni se prazniki vravnavajo; ona je luč, ki
se zmanjšuje, kedar je polna. Mesec ima po nji
svoje ime; ona čudovitno raste, dokler ni pol¬
na". (Sirah 43, 7, 8.) — Ali to zaznamovanje
časa ni bilo natančno; sčasamo so že zimski
meseci prišli v poletje; godovi so morali priti na
razne letne čase. V dober red je spravil mero
časa zvezdoslovec Sosigen v Aleksandriji pod
Julijem Cezarjem, 45 let pred Kristom, in je
število dni v letu vravnal po solnčnem tiru,
in zato se to leto tudi imnuje solnčno leto, ki
šteje 365 dni, in ima vsako četerto leto pre¬
stopno; pervi nicejski zbor pa je vverstil ker-
ščanske godove 325. leta po Kristusu.

Če pogledaš na pratiko, moraš viditi, da
mlaj ne pade na pervi dan meseca, in da sta si
mesec po luni in po dneh različna, to pa ravno
pride od tega, ker leta ne štejemo po luni,
ampak po solncu.

5

Stalne in premične zvezde.

O. Pojdi sim, in povej mi, kaj je Bog
ceterti dan vstvaril.

J. Vstvaril je tudi brezštevila lučic na
nebu, ki nam po noči svetijo, svetle zvezde.

O. Da, prav si povedal; te zvezde nam
po noči svetijo; so pa tudi naj boljši kažipoti
in naj bolj zanesljiva ura po noči.

J. Tega pa ne morem razumeti; pot nam
kaže bela cesta, in kedar hočem vediti, koliko
je ura, grem pa pogledat na uro, ktero imamo
doma; pa sej tudi ura iz zvonika pove, koliki
čas, da je.

O. Govoriš, kakor razumeš; kaj ne veš,
da so se ljudje svojih umetnosti iz odpertih
bukev', od stvarjenih reči, naučili, da so tedaj
k naravi v šolo hodili; preden so pa ljudje
znali čas meriti in ure narejati, so se pa ravnali
po zvezdah, in so ta nebeška znamenja sploh
bolje poznali, kakor dan danes, ko se zanašamo
na koledarje in ure, in ko nebo in njegova čuda
poznajo in preiskujejo le bolj učeni zvezdoslovci.

6

Kedar bo enkrat svetla noč, ti bom nektere
zvezde pokazal, da jih boš po imenu poznal.

Janezek željno pričakuje, kedaj da bode
jasna, pomladanska noč, ker hrepenel je zvezde
po imenu poznati; pervi jasni večer prosi očeta,
da bi mu zvezde imenovali. Oče privolijo, ter
mu razlagajo:

O. Ali vidiš svetlo zvezdo, ki se perva
pokaže, ko solnce zatone. To je Večernica;
ta zvezda pa tudi zjutraj sveti in dan napove¬
duje, tedaj ji pravimo Danica.

Drugi večer, ko gledata na nebo, Danice
ni bilo več na istem kraji, ampak seje premak¬
nila na nebu. Oče tedaj razlagajo:

O. Vidiš, Danica in še nektere druge
zvezde niso zmirom na istem nebnem prostoru,
ampak se premičejo, imenujemo jih torej pre¬
mične zvezde, tudi planete; druge zvezde so
pa zmirom na istem prostoru, in se v stoletjih
kaj malega prestavijo na nebu, imenujejo se
torej stalne ali nepremične zvezde; premičnice
imajo tudi manjšo svetlobo od stalnic, ktere
bolj živo migljajo. In od teh, ti hočem danes
nekaj povedati, da boš saj toliko od zvezdo-

7

slovja vedil, kakor čedniki, kteri dobro pozna¬
jo nektere poglavitnih zvezd.

Naj poprej si zapomni Tečajno  ( polarno)
zvezdo  (Polarstern); vidiš jo, tam na sever¬
nem nebu sama stoji, in se ne premakne! vidiš
na severnem nebu Voznika  ali Veliki voz (^der
grosse Bar), t. j. 7 zvezd tako le postavljenih

• •

b

9  • e

Če potegneš od zadnjih koles Velikega
voza šestkrat tako dolgo čerto, zadeneš ravno
na Tečajno zvezdo, ktera je zadnja v sozvezdji
Malega voznika  (Kleiner Bar). Oziraje se

8

na Tečajno zvezdo, zagledamo Velikemu vozu
nasproti K a s i j o p e j o, sozvezdje iz o. svetlih
zvezd, v podobi plošnatega W, in pri strani
skorej na desnem vogalu čerte od Velikega voza
do Kasijopeje dvoje naj svetlejših zvezd na
severnem nebu: Vego in Kapelo.  Certa od
Tečajne zvezde do Kasijopeje nas pelje tje, kamor
solnce pride ob času, ko sta si noč in dan e-
nako dolga; tam je bil nekdaj Oven  Da

ga sedaj zadenemo, moramo na pol pota med
Kasijopejo in Kapelo čerto potegniti do Tečajne
zvezde in jo še enkrat toliko podaljšati. Od Ov¬
na naprej pa je Jun e c  O**) 5  K) er se Hi a de
in Plejade  lahko najdejo; unim na vzhodu so
pa D vojčiki (#).  Od Tečajne zvezde čez
Velikega voznika  zadenemo na Leva  (*f),
ki se lahko spozna; Rak (*■§<), ki ne pada ta¬
ko v oči, je med Levom in Dvojčiki. Od Leva
naprej je pa prostor med zverskim krogom in
Tečajnico čedalje večji. Tukaj so velika, velika
sozvezdja: Bootes, Herkulej, Krona in
Ofijuhij  in več manjših; njim na jugu je pa
Devica in Tehtnica (A);  poglej

tam dalje v rimsko cesto! tam vidiš dve svetli

zvezdi: Lab uda (Schvvann) in Postojno  (Ad¬
ler); njim na jug so pa: Strelec, Škorpi¬
jon in Divji kozel.  Bolj proti vshodu je pa
večje sozvezdje: Andromeda,  in nad njim
naprej v zverskem krogu je pa Vodnar  in
Ribe. —

Naj lepši sozvezdje na nočnem nebu sko¬
raj na sredi neba je pa Orion;  vidi se pa le
meseca novembra, decembra, januarja, februar¬
ja in marca; druge mesece je pa solnce prebli-
zo njega. To sozvezdje ima tri velike zvezde
na pasu, kteri se imenuje Jakopova palica
ali trije kralji. Od Jakopove palice naprej pa
je sozvezdje: Velika pasja  zvezda, in v tem
naj svetlejša zvezda vseh nepremičnic, S i r i u s.
Naravna čerta od Sirija do zvezde e v sozvez-
dji Velikega voza potegnjena zadene ravno
Prociona,  veliko zvezdo v Malem pesu.

To je perva podlaga v spoznovanje zvezd,
in če si na vsakem nebnem prostoru le eno teh
zvezd zapomniš, boš lahko potovaje po noči
pravo pot najdel. Dokler niso ljudje poznali
magnetične igle, so se mornarji edino le ravnali
po teh zvezdah: divjaki v amerikanskih dobra-

10

vah na zvezde gledajo, kedar potujejo po za¬
raščenih gojzdih in neizmernih planjavah. Po¬
ljedelci in kmetovalci so opozavali zvezde, in
potem ravnali setev, kakor nam piše Virgil (Ge-
orgicon I. 1. v 199 et seq.). Dan danes pa
kmetje setev ravnajo po godovih v pratiki, ker
nam je bolj zložno gledati na pratiko, kakor
opazovati zvezde.

Zemlja je okrogla. Stirji kraji sveta. Letni časi;
dan raste in se krajša.

J. Kako pa je to, da se zvečer solnce
skrije, zjutraj pa se zopet prikaže? kam pa
po noči solnce denejo, da ga ne vidimo? ali
mar tačas, ko se za goro skrije, ugasne, kakor
svetilnica, kedar ji olja zmanjka?

O. Solnce, ko se nam zjutraj prikaže in
zvečer skriva, nareja noč in dan, in kedar se
nam skrije, pa sveti po zamorskih krajih, in
zjutraj, ko se odpočijemo, se solnce zopet iz
za gore prikaže, in nas budi na delo.

J. Rad bi šel na uni hrib, iz za kterega
solnce vzhaja, da bi bolj na tanko pogledal to
svetlo in veliko luč.

11

O. Pa pojdeva jutri na hrib, da boš vidil
solnce vzhajati; samo zjutraj zgodaj boš mogel
vstati, kajti solnce nas ne bo čakalo, in če se
kaj zamudiva, nama bo prišlo naproti.

Drugo jutro dobro zarano se napotita oče
in sin na hrib, iz za kterega solnce vzhaja.
Zvezda za zvezdo zatone na nebu; pred soln-
cem sveti Danica, napovedovavka belega dne¬
va; začne se svitati. Janezek stermo gleda v
dol, iz kterega misli, da bo prišlo solnce, kar
solnce pokuka iz unega daljnega hriba, kterega
je iz očetove hiše komaj v oblakih vidil. Močno
se temu čudi, in pravi: Danes se je pa solnce
premaknilo in izšlo iz unega daljnega hriba, ka¬
ko je vendar to?

O. Ko bi ti zopet jutri šel na uni hrib,
pa bi bil ravno tako dalječ od solnčnega vzho¬
da. Nam se prikaže solnce iz za gore, in se
tje skriva; prebivalcem na neizmernih planjavah
solnce iz zemlje vzhaja in tje zatone; tistim
pa, ko se vozijo po velikem morji, solnce
vzhaja iz globokega morja, in se v vanj skri¬
va, in tako noben človek ne pride tje, kjer
solnce vzhaja ali zahaja.

12

J. Vendar, če kdo pride na konec sve¬
ta, kjer se nebo, na kterem so pripete solnce,
luna in zvezde, na zemljo naslanja, tam bo gotovo
prišel do kraja, kjer solnce vzhaja.

O. Na konec sveta nihče ne pride; to so
že ljudje skusili; šli so za solnčem, kjer zvečer
zahaja, in so po dolgi vožnji, po morji, prišli
zopet v svoj kraj, pa po drugi poti, po tej
namreč, od koder zjutraj solnce vzhaja.

J. Kako je vendar to mogoče?

O. Le pazno poslušaj, boš kmali slišal. —
Kedar v daljni kraj potujemo, zagledamo naj
prej cerkvene stolpe in naj višja poslopja; čez
nekoliko časa še le nižje reči. Mornarji, kteri
se po morji vozijo, zagledajo od kopnega iz
pervega naj višje verhove gora, s časoma njih
osredje, in potem še le podnožje, in kedar se
barka bliža kopnemu, se kaže naj prej jam¬
borov veršeč, potem jambor in jadra, in še le
čez nekaj časa se vidi vsa barka. Iz tega so
pa ljudje spoznali, da je svet okrogel, in da
tedaj nihče ne pride do konca sveta.

13

J. Se ve, da iz daljine naj višje reči naj
prej vidimo; če pa pridemo bližeje, pa vidimo
tudi bolj nizke reči; to ni nič posebnega.

O. Ce se barka na morji skrije, so te¬
daj naše oči preslabe, da bi jo vidile; lahko bi
jo pa vidili z daljnogledi, ko bi bil svet ravan;
ali barka se nam popolnoma skrije iz prizorja;
Velikega voznika prebivalci južnih krajev ne
vidijo na nebu, mi pa nekterih zvezd ne, ktere
uni vidijo. Iz tega pa tudi sklepamo, da je
svet okrogel

J. Ako je pa svet okrogel, kakor pravite,
bi pa tisti, ki so pod nami, padali v neznani
prepad, ter bi se ne mogli na zemlji obderže-
vati.

O. Povsod na sveti, kjer ljudje stanu¬
jejo in se žival veseli svojega življenja, je
zemlja pod nogami in nebo nad nami, tedaj nih¬
če ne stanuje zgoraj, nihče spodaj, in nikdar
se še ni zgodilo, da bi kamen, kterega v zrak
veržemo, gori obtičal; vse reči padajo po svoji
teži na zemljo nazaj.

J. Tako smo pa mi na zemlji podobni
tistim malim živalicam, ktere lazijo po stropu,

u

pa se vendar nikdar ne prekucnejo doli. — Pa
še nekaj! Govorili ste poprej nekaj od južnih
krajev; kteri kraj se pa tako imenuje? ali je
mar tam doma tisti gorak veter, kterega spomladi
prav težko pričakujemo, da nam led taja in
sneg topi?

O. Solnce nam zemljo ogreva; naznanja
pa tudi kraje sveta. Kdor pozna okolice sveta,
se povsod zaveda. Kraj, kjer solnce 21.
sušca in 21. kimovca vzhaja, se imenuje
jutro  ali vzhod, in tisti, kjer zvečer zatone,
večer  ali zahod. Kraj, kamor opoldne, ko soln¬
ce nad našo glavo stoji, senca pada, se imenuje
polnoč  ali sever, in če se tačas tako oberne-
mo, da imamo na levo jutro in na desno večer,
gledamo na jug ali poldne, in za herbtom ima¬
mo polnoč ali sever. Po teh štirih krajih sveta
imenujemo tudi vetrove in kraje, kteri so od nas
na eni ali drugi strani sveta.

J. Kako pa je to, da solnce nima po zimi
te moči, kakor po letu; vzrok temu, kaj ne, so
pa merzli vetrovi in pa merzla zima ?

O. Ali še nisi zapazil, da se po zimi
solnce le bolj ob kraji neba plazi, pozneje vshaja

15

in prej zahaja, kakor po letu. Ta čas nam je
solnce skoraj navpik nad glavo; imamo dolge
dneve in kratke noči, po zimi pa, kakor veš, so
pa dnevi kratki, in noči' dolge; o božiču imamo
naj krajši dan, in komaj 8 ur dolg. Nekaj dni
ostane pri tem, in solnce obstane. O novem
letu se že presuče, in o sv. treh kraljih je že
dan toliko daljši, kakor petelin čez prag skoči;
dan raste čedalje bolj , tako sta o Šmarnem v
postu še noč in dan enako dolga; dan pa le še
raste, in o sv. Vidu pravimo, da se noč in dan
vidi; solnce je zemljo sogrelo; vročina se za¬
čenja, dan je nekaj časa po 15 in pol ure dolg,
ker tudi solnce nekaj dni zmirom na istem kraji
vzhaja in zahaja. To pa ne terpi dolgo; solnce
se nam zmirom bolj umikuje nazaj proti jugu,
tako da sta jeseni o sv. Matevžu noč in dan
zopet enako dolga, ali 21. kimovca, kakor
spomladi 21. sušca. Vendar to ne obstane; dan
se čedalje bolj krajša, ker pozneje vzhaja in
prej zahaja solnce, in se čedalje bolj od nas
odmikuje. 21. dan grudna imamo zopet naj
krajši dan, kakor smo ga imeli leto in dan o
tem času. To se leto za letom ponavlja, in

16

nam oznanuje božjo vsemogočnost, kakor piše
modri Sirah v 43. bukvah, v XL1II. pogl., vi. —
3. v.: „Terdina na višavah je božje veličasti lepota;
podoba neba se vidi v veličastvu. — Solnce, ko
se pri vzhodu pokaže, oznanuje; ono je čudo-
vitna posoda, delo Najvišega".

Rako velika je zemlja. Daljava zemlje od solnca.

Solnce, luč.

O. Zelo si se zadnjič čudil, ko sem ti
pravil, da je svet okrogel, da ga zrak povsod
obdajo, in da ni na svetu ali zemlji nihče
zgorej, nihče spodej, ker imajo prebivalci pov¬
sod solnce in zvezde nad seboj, zemljo pa pod
seboj. Da boš to ložeje razumel, povej mi pa
danes, kakošno se vidi nebo nad nami?

J. Nebo, kakor daleč neso moje oči, je
povsod obočeno ali okroglo, in rekli ste, da se
po vsi zemlji tako vidi.

O. Da, taka je; naše obzorje, to je tisti
nebni obroč, kterega nad seboj vidimo, je pov¬
sod okrogel, in iz tega tudi mi sklepamo, da
mora biti svet okrogel; kako bi bil sicer pov¬
sod obzor okrogel?

17

J. Spominjam se, da je v cerkvi Bog
Oče namalan, ki derži kroglo v rokah. Sedaj
pa vem, da ta krogla pomenja svet; Bog pa je
vladar in gospodar sveta. Povejte mi pa, ali
je zemlja kaj zelo velika?

O. No, poslušaj! Ko bi ljudje skovali iglo
in bi jo potem pri enem poveršji v zemljo potis¬
nili, tako da bi na drugem kraji se pokazala,
bi mogla taka igla dolga biti 1728 nemških milj,
in tako dolga čerta se imenuje zemljini premer
fErddurchmesser)!; trak, kteri bi vso zemljo
opasoval, bi mogel biti 5400 nemških milj dolg;
to pa je zemljini obseg (Erdumfang).

J. Kaj takega pa že ljudje nikdar ne bodo
naredili.

O. Čemu bi tudi to bilo! koristno pa je,
da se to izštevili, ker takošno številjenje je po¬
tem podlaga zemljepisju. Pa poslušaj dalje:
Poveršje na zemlji pa obsega okoli 9 milijonov
štirjaških milj, in od tega ste dve tretjini vode,
ena tretjina pa je suha zemlja. Vse zemljino
truplo pa ima 2662 milijonov seženj, in na njem ima
vsaka živalica, vsakčerviček svoj kotiček, vsaka
rastlinica svoj prostorček.

Zem. v  ijud, šoli, ^

18

J. Če je pa zemlja res tako velika, ka¬
kor poveste, in vendar solnce vso zemljo obse¬
va, solnce ni nikakor tako majhno, kakor se
nam kaže.

O. Pravo si zadel. Solnce je neznano ve¬
liko, veliko večje kakor zemlja, pa, ker je tako
silno daleč od nas, zato se nam zdi majhno. —
Topova krogla, ki preleti v enem trenutku 600
čevljev, bi potrebovala, da bi prišla iz solnca
na zemljo 25 let, t. j., ko bi eden sedaj iz
solnca ravno na te meril, se ti ni treba pre¬
cej umikovati; lahko si med tem hišo narediš in
umerješ, preden te krogla zadene; solnce je od
zemlje 20 milijonov milj.

J. To je prav, da je solnce tako daleč od
nas, sicer bi na zemlji vse zgorelo, ker še se¬
daj tako močno pripeka, ko smo tako daleč od
njega.

O. Kaj pa misliš, kakšno pa je solnce?

J. Solnce je velika ognjena krogla; ogenj
na njem nikoli ne ugasne; bližeje njega mora
vročina večja biti, kakor daleč od njega.

O. Hribi so vendar bolj visoki, kakor
doli; so tedaj bližeji solnca, pa je vendar tam

19

bolj mraz kakor v dolini; čim višeji da je hrib ,
tim merzleji je na njem. — Stvarjene reči na
zemlji imajo gorkoto v sebi, in če tudi v hudi
zimi dve reči eno ob drugo dergneš, se ti o-
grejete in poslednjič vnamete. To toploto zbuja
solnce v stvareh; njegovi žarki se sprimejo z
Zemljinim zrakom, in toplo je na zemlji. Za¬
to pravijo natoroznanci, da ni potreba, da bi
solnce bilo žareča krogla, in mogoče je, da je
na njem ravno tako hladno, kakor na zemlji;
kakor pa našo zemljo povsod obdaja krepčavni
zrak, tako pa obdaja solnce svetlo osračje; tim
bolj navpik padajo solnčni žarki na zemljo, čim
večo vročino zbujajo ; tim bolj poprečno, manjšo
toploto vzrokujejo.

J. Solnce mora pač neznano veliko biti,
ker iz take daljave, kakor ste popred rekli,
vendar na zemlji vse ogreva in razsvetljuje.

O. Solnčni premer je 114krat večji od
Zemljinega; je pa solnce tako veliko, da bi se
lahko iz njega naredilo poldrugi milijon takih
zemelj, kakor je vsa naša zemlja; ko bi bilo soln¬
ce znotraj votlo, bi lahko notri imela prostor Iu-

na, ki je 50000 milj od zemlje, in bi v njem

3 *

20

vzhajala in zahajala, tudi ko bi bila še enkrat
tako daleč od nas. Tako veliko je tedaj soln-
ce, in ravno tisti Bog, ki je vstvaril drobno
zernice na zemlji, je vstvaril neznano veliko
solnce, — on, ki živi’ červička v prahu, vodi to
svetlo nebno telo po njegovih potih.

J. Solnce ima zares veliko pota, ker vsakih
24 ur vzhaja in zahaja in vso zemljo obhodi,
verh tega pa še svojo pot spreminja na nebu,
ker se nam pol leta primikuje, pol leta pa
odmikuje. Ker je pa solnce toliko večje, kakor
zemlja, naj bi pa zemlja za solncem hodila,
ker spodobi se, da manjši za večjim hodi.

O. Sej je tako tudi v resnici, kakor si ti
rekel. Solnce je pri miru, in zemlja se suče
okoli njega. Vsakih 24 ur se zasuče zemlja
okoli svoje osi. Misli si, da bi bilo od severja
do juga vtaknjeno dolgo vreteno skozi sredo
zemlje, in vsakih 24 ur bi se zemlja zasukala
okoli tega vretena, imaš potem razjasnjeno,
kaj se to hoče reči: zemlja se suče okoli svoje
osi; zemlja se suče od zahoda proti vzhodu,
zato se nam pa zdi, da solnce na jutru vzhaja
in tako obrača sedej to, sedej uno stran zemlje

21

solnčni svetlobi; ena stran zemlje ima dan, druga
pa noč. In to se ponavlja, od kar svet stoji.
Vsako leto pa zemlja obhodi svojo pot okoli
solnca, in po solnčnem tiru leta štejemo, kakor
sem ti povedal takrat, ko sem pravil od 12 ne¬
beških znamenj in od solčnega in luninega leta.
— Zvezdogledom se je to od nekdaj čudno
zdelo, da bi neizmerno veliko solnce, ki je tako
neznano daleč od nas, vsakih 24 ur moglo okoli
zemlje priskakati, samo da imamo jutro, pol¬
dne, večer in ponoči pa zvezde na nebu. Rekli
so, da bi se to drugače tudi lahko zgodilo,
vendar ni nobeden mogel pravega zadeti; kar
pride enkrat bistroumen zvezdogled, in ta je
ljudem dokazal, da ni to le mogoče, marveč da
se res tako godi, in da je modri stvarnik to pred
prevdaril, kakor ljudje, in je tedaj tudi svet
tako vravnal.

Štiije letni časi.

J. Kako se pa to ve, da je zemlja prišla
okoli solnca? kako moremo mi na zemlji to ve-
diti, ker še ne čutimo, da bi se zemlja sukala ,

22

toliko manj pa moramo vediti, da smo prišli o-
koli solnca ?

O. Ko si se uni dan peljal z mano na
vozu, tudi nisi po pred vedil, da smo tako daleč
prišli, dokler nisi pogledal in nisi na dreve¬
sih , j vaseh in hribih spoznal, da smo že
daleč od doma; in ko se k domu obernemo in
ko zagledamo hišo, vedili smo, da smo doma.
Glej, ravno tako je na zemlji! Tisti veliki
voz, v kterem se peljemo, je naša zemlja;
solnce in nepremične zvezde so pa tisti hribi,
na ktere gledamo, kako daleč smo že v letu.
— Visoko na nebeškem oboku je razpostavljenih
12 nebeških znamenj — zverokrog; — v podol-
gasto okroglem tiru se pomika naša zemlja, ali
kakor se nam vidi, solnce od znamenja do
znamenja, in ko zadnje znamenje, Ribe
za sabo pušča, stopa zopet v pervega, v Ovna
Pot, po kteri se zemlja pomika, se ime¬
nuje zemljina draga, tir ali ekliptika (Erd-
bahn); to pot pa prehodi v 365 dneh, o urah,
48 minutah in v 48 trenutkih, in toliko časa se
šteje za eno leto.

33

J. Kako se pa to zgodi, da solnce, ka¬
kor se nam zdi, poletu višeji hodi in ima večjo
moč, da zemljo ogreva, nego po zimi, ko se ta¬
ko rekoč le ob kraji neba plazi.

O. Povedal sem ti, da je zemlja okrogla.
Ko bi zemljina os vodnoravno na ekliptiki le¬
žala, in se zemlja tudi vodnoravno popolnoma
v šestilnem krogu (Zirkellinie) okoli solnca
pomikala, bi bila noč in dan povsod na zemlji
enako dolga. Na sredi zemlje, kjer si mislimo,
da je rudeča nit potegnjena , bi bilo vedno po¬
letje, na obeh straneh po krogli bi vročina po-
jenjevala, kolikor bi solnčni žarki bolj pošev
padali; proti tečajem bi pa bila zima brez konca
in kraja. Ko bi pa zemljina os bila navpična,
bi imela polovica zemlje poletje, druga pa
vedno zimo. Zemljina os pa ne stoji ne vod¬
noravno, pa tudi ne navpično, ampak nekoliko
pošev. In takošna se zasuče vsakih 24  ur o-
koli svoje osi, in ravno tako obernjena se verti
okoli solnca.

J. Kako se pa godi, da imamo ob enem,
to je, isto in ravno to leto sneg in vročino, led
in toploto?

24

O. Misli si j da sega dolga dolga rudeča
nit od solnca na zemljo, in se navija na zem¬
ljo, kakor na vreteno; 21. sušca bi bila na tem
vretenu zareza, in zemlja bi se ravno po tej
zarezi o 24 urah zasukala; drugi dan pa nit ne
pojde več po zarezi, ampak nekoliko višji, bli-
žeji nas, ki prebivamo na severni poluti, ali
solnce bo nekoliko bolj na severji vzhajalo, in
to se bo ponavljalo od dne do dne do 21. ju¬
nija; tačas nam je solnce naj bližeji; dolgo časa
ga vidimo, imamo naj daljše dni in naj krajše
noči; sedej pa nekoliko časa postane (Sommer-
Solstitium); kmali potem se nam pa nit odmi-
kuje, kakor se nam je približevala, in 21. sep¬
tembra je zopet na tisti zarezi, kakor je bila
21. septembra (Herbst - Aequinoktium); sedej
se nam pa odmikuje čedalje bolj proti jugu;
solnce nižeji vzhaja, manj časa ga vidimo; o
božiču je naj dalje od nas, in tako ostane zo¬
pet nekoliko časa (Winter - Solstitium); potem
pa se nam zopet primikuje, in 21. sušca je
ravno zopet tam, kjer je bilo pretečeno leto, in
solnce ravno tam vzhaja in zahaja; na zemlji
sta zopet noč in dan enako dolga (Friihlings-

25

Aequinoktium). To vse sam lahko zapaziš;
solnce ti ne bo zmirom pri tistem oknu in na
tistem kraji sijalo, in iz tega ali enega kraja
prihajalo in se skrivalo, ampak poletu višji, po
zimi nižeji; učeni zvezdogledi so prerajtali, ko¬
liko se zemlja pošev zaberne, da se zgodi ta
sprememba, in da imamo na zemlji 4 letne čase.

J. Ali pa je po vsi zemlji pomlad, kedar
je pri nas, in tako tudi drugi letni časi?

O. Nikakor! To je ravno na robe. Da
boš pa to ložeji razumel, ti moram še enkrat to
reč od druge strani pojasniti. Ako bi potisnili
iglo pri Severji v zemljo tako, da bi na jugu iz
zemlje pogledala, bi bila to zemljina os; konca,
kjer se ta krogla okoli igle suče, se imenujeta
tečaja,  in sicer severni-arktični, in južni-an¬
tarktični tečaj. Certa enako daleč od tečajev
čez sredo krogle potegnjena je ravnik (Aequator),
ki zemljo deh' v dve poluti — v južno in se¬
verno; — ta ravnik je pa tista zareza, kakor
sem ti poprej pravil, da se nit ravno 21. sušca
in 21. septembra na njo navija. Pomlad se za¬
čenja tedaj 21. sušca; solnce stoji enako daleč
od obeh tečajev; noč in dan sta enako dol-

26

ga. Solnce se nam na videz zmirom primikuje,
in čedalje je višeji na nebu. Dan in vročina
rasteta. Poletje se začenja 21. junija, ko je
solnce prišlo do tistega kraja, kjer je naj bli—
žeji nas. Kakor hitro se nam pa odmikuje, že
bolj pošev gleda na nas , in dan se krajša.

Jesen se začenja 21. septembra; noč in
dan sta zopet enako dolga; nit se ovija ravno
po tej zarezi na vretenu. Bolj pa, ko se od
nas odmikuje proti južnemu tečaju, toliko nižeji
in bolj na jugu za nas solnce vzhaja; dan je
čedalje krajši, mraz pa čedalje večji.

Zima se začenja 20. decembra, ko se je
nit naj dalje od nas odmaknila, in solnce nam
tačas še le proti 8. uri skozi okno pokuka.

Poslednjič, ko se nam potem nit zopet
približuje, so tudi dnevi čedalje dalji, in meseca
sušča smo že zopet tam, kjer smo bili o letu
osorej.

J. Sedaj pa že bolje razumem; na sever¬
ni poluti imamo leto, ko imajo na južni poluti
zimo, in tako se zmirom ponavlja.

O. Da, tako je; ko pri nas zadnje cve¬
tice odcveto in listje na drevji rumeni, začenja

37

tam vse zeleneti in rasti, in ko imamo mi naj
daljše noči, jim tam sveti naj daljši dan. Nikdar
se ne moremo božji modrosti dovolj prečuditi,
ker shaja z enim solncem po vsi zemlji, in v
ledene in zimske kraje zopet prinaša prijetno
pomlad in veselo žetev.

Pa še vse drugačne reči bi človek vidil
na nebu, ko bi se mogel povzdigniti do Večer¬
nice, ktera je naj bližeji iz med vseh zvezd.
Leta bi bila čedalje večja, iz pervega kakor
mesec, pozneje kakor veliko kolo, na zadnje pa
kakor velika krogla, ktere prezreti bi ne mogel.
Ko bi še nekoliko bližeji prišel, bi vidil hribe
in doline in marsikaj drugega; poslednjič bi pa
prišel na novi svet. Ravno v tej meri bi bila
pa zemlja manjša; njena svetloba pa večja, ker
bi se strinjala na manjšem prostoru. V nekaki
daljavi bi bila zanj kakor kolo, pozneji kakor
tarča, potem kakor mesec, in poslednjič, ko bi
prišel na drugi svet, bi jo zagledal daleč na
nebu, kakor milo zvezdo, ktera z drugimi zvez¬
dami vzhajam zahaja. „Poglej tje“, bi rekel per-
vemu znancu, „moj oče in moja mati živita še
tam“. To bi bilo kaj čudovito veselje — viditi

28

zemljo med zvezdami na nebu — in ž njimi se
pomikati; vender, tako daleč nihče ne pride.

luna. Lunini in solnčni mrak. Velikanoč.

J. Ali je luna tudi tako dalječ od zemlje,
kakor solnce in zvezde?

O. Luna je iz med nebnih tel naši zemlji
naj bližeji, dalječ je od nas nekaj več od
51.000 nemških milj; tedaj se nam pa tudi več¬
ja zdi, kakor solnce in zvezde, dasiravno je
veliko veliko manjša od solnca in od mnogo dru¬
gih zvezd.

J. Kako pa to, da včasi vidimo le neko¬
liko lune, včasi pa vso, včasi pa je še celo nič
ne vidimo?

O. Luna je med zemljo in nebom, se suče
okoli zemlje, in ž njo pride vsako leto okoli
solnca, in se suče tudi okoli svoje osi. — Zdi
se nam, da luna pride okoli zemlje v 24 urah,
50 minutah in 28 trenutkih. Da pa luna zemljo
obhodi, potrebuje 27 dni, 7 ur, 43 minut in 11
trenutkov, ker v teai času se prikaže o pervem
krajcu na vnanjem nebu razsvetljene lune

29

ravno tista zvezda, ktera se je prikazala pred
27. dnevi. Ker je pa med tem zemlja z luno na
nebu svojo pot nadaljevala, hodi pa luna še 2
dni, 5 ur in 52 trenutkov, da ravno tam stoji
med solncem in zemljo, kakor pred tem časom,
in ta čas se imenuje sinodičen mesec.

J. Pravite, da luna hodi toliko in toliko
časa okoli zemlje, pa vendar vidimo, da se včasi
prikaže na jutranjem nebu, ko se solnce na ve¬
černem kraji skrije in zatone.

O. Ne pozabi, da se zemlja v 24 urah
okoli svoje osi zasuče, zato se nam vidi, da se
nebo zasuče in ž njim vse, kar je na njem.

Kedarluna stoji med zemljo in solncem, je
tako blizo njega, da se vidi, kakor da bi ž njim
zahajala in vzhajala; ta čas se luna ne vidi;
imamo tedej mlaj (©).

Pozneji pa, ko se je od tega tira nekoliko
odmaknila, prikaže se na večernem nebu svetli
šerp, in vidimo le, da je na večernem robu
razsvetljen; luna raste, daje pol krogle razsvet¬
ljene; imamo pervi krajec (CD- Ta čas opoldne
vzhaja in o polnoči zahaja. Po svoji daljni
poti pride pa ravno na nasprotno stran zemlje,

30

tedaj tudi pozneji vzhaja, in poslednjič sveti le
po noči. Takrat nam pa obrača vso svojo raz¬
svetljeno stran; imamo ščep ali polno luno (0).

Suče se dalje za zemljo, in pride bližeje
solnca, in njegova krogla začenja se mračiti na
večernem robu, dokler nam le juterno stran na
svoji krogli kaže, in imamo zadnji krajec O)*
Poslednjič vidimo le ozek šerp, in zadnjič zgi¬
ne v solnčnih žarkih. Vsaka teh luninih spre¬
memb se zgodi v 7 5 / 8  dneh. Ščep ali polna luna
nastopi za mlajem v 14 3 / 4  dneh, in od ščepa do
ščepa mine 29‘/ 2  dni (ali bolj natančno: 29 dni,
12 ur in 44 minut). 12 takih dob se imenuje lunino
leto, ki šteje 354 dni, 8 ur, 48 minut.

Ker se pa s tem ne vjema zemljina pot,
so pa mesec razno povikšali na 30 in 31, in za
svečana uganili so 28, ali v prestopnem letu 29
dni, ki se skupaj imenujejo solnčno ali bolj prav
zemljino leto, ki šteje 365 dni, 5 ur, 48 minut
in 48 trenutkov.

J. Sedaj še le razumem, zakaj da v pra¬
tiki ne stoji mlaj ali ščep na ravno tisti dan
v mesecu.

31

0. Tudi poglavitni praznik kerščanstva,
Velikanoč, se vravnuje po luni. Kakor sem že
povedal, solnce 21. sušca ob 6. uri zjutraj vzhaja
in ob 6. zvečer zahaja; noč in dan sta si enako
dolga. V nedeljo tedaj, ki nastopi po pervem
ščepu, kedar sta si noč in dan enako dolgo,
imamo velikonočni praznik. Tako so uganili v
nicejskem cerkvenem zboru 1. 325,, in Velikanoč
pride tedaj v čas med 21. sušca in 25. malega
travna. Tako je bil n. pr.

1. 1865. ščep 10. mal. travna,

„ „ Velikanoč 16. mal. travna;

„ 1866. ščep 30. marca,

„ „ Velikanoč 1. mal. travna;

„ 1867. ščep 18. mal. travna,

„ „ Velikanoč 21. mal. travna;

I. 1868. ščep 7. mal. travna,

„ „ Velikanoč 12. mal. travna i. t. d.

J. Kako pa to, da se včasih luna za
nekaj časa skrije, potem pa zopet prikaže,
dasiravno nebo ni oblačno?

O. Vsaka razsvetljena stvar senco dela.
Ker solnce nikdar vse zemlje ali vse lune ne
obseva, tako delate senco. Če luna stoji med

33

zemljo in solncem, kar se zgodi o mlaju, tako
se primeri, da njena senca pada na zemljo.
Zemljini prebivalci tedaj ne vidijo solnca, to
je: solnce mrakne, se ve da ne po vsi zemlji
enako.

v

Ce pa zemlja stoji med solncem in luno,
zgodi se pa, da zemljina senca pada na luno;
luna je nekoliko časa temna, ali luna mrakne;
ker pa luna hitro hodi, to ne more nikoli dolgo
časa terpeti. Učeni zvezdogledi na tanko pre-
rajtajo, kedaj bo solnce ali luna mraknila.

Premične zvezde in repatice.

J. Povejte mi kaj od lepe zvezde, ki
pred solncem hodi in nam dan napoveduje, od
zgodnje Danice.

O. Danica se prišteva, kakor si že slišal,
premičnim zvezdam ali planetom. — Solnce je
mati več otrok ali zvezd, kterirn daje oživljajo¬
čo luč in gorkoto, in ktere vedno okrog sebe
suče. Le te premične bolj znane zvezde (pla¬
neti} po redu daljnosti od solnca so: Merkuri
Venera 9, Zemlja 6 s svojo luno, Marž <$,

*) Po Robidatovi knjigi.

33

za Martom cela versta manjših planetov, ime-
nujejo jih planetoide ali asteroide. Stari in ljud¬
je srednjega veka jih niso poznali; najdili so
jih še le v našem stoletji. Te zvezde se naj
več le po daljnogledu vidijo; dosihmal jih je
znanih 55. Za Martom, ki se nekako kervavo
sveti, je pervi večji planet Jupiter q., ki ima
prav lepo belkasto svetlobo; za tim pride
Saturn fc, in poslednjič je Uran sploh imena
ajdovskih bogov. Razun zemlje ima Jupiter 4,
Saturn 7, in Uran 6 lun. Le te in še druge
premičnice s svojimi lunami se gibljejo krog
solnca od večera proti jutru ; luna pa krog svojih
zvezd, in s temi vred okoli solnca. Svoj tir
okoli solnca pa končajo zvezde:

Med temi zvezdami sta Merkur in Venera
bližeji solnca od zemlje, in njuna pot okoli

Zem. v ljud. šoli. 3

34

solnca je krajša, kakor zemljina, imenujejo ju
notranja planeta, druge pa vnanje, ker so dalje
od solnca, kakor zemlja, tedaj tudi dalj časa
okoli solnca potujejo- — Venero vidimo nekaj
časa za solncem pod imenom Večernica, ktera
se dalje in dalje od solnca pomika in lepo sveti
na večernem nebu. Kedar je Venera v svoji
poti naj dalje od solnca prišla, se nazaj proti
solncu vrača, pred solncem na drugo stran pri¬
de, in se imenuje Danica.

Ako gre Venera naravnost med zemljo in
solncem od juterne na večerno stran, se vidi v
solncu neka černa pika, ktera se od jutra proti
večeru pomika. Le to pomikanje se imenuje
Venerin prehod. Na večerni strani se Venera
bolj in bolj od solnca daljša , in vidimo na
vzhodnem nebu Danico pred solncem. Če Venero
z daljnogledom pogledamo, vidimo, da se enako
naši luni spreminja. — Iz med vseh planetov je
zemlji naj bolj podoben Marž; šaljivo ga ime¬
nujejo nje bratrana. Na obeh planetih sta noč
in dan enako dolga, in letni časi, se na obeh
spreminjajo v istem redu. — Saturn ima svetel
obroč, ki se ga nikjer ne derži, in ki zvezdo-

35

gledom v daljnogledih od mnogih strani kaže
mnoge obraze.

J. Včasih se pa tudi na nebu vidijo zvez¬
de, ki imajo metlo za sabo; kam se pa prište¬
vajo te zvezde?

O. Kometi ali repate zvezde so tudi
zvezde, ktere pa imajo neko čudno svetlobo, ki
se kaže ali okoli njih, ali pred njimi kot nekaka
brada, naj več pa za njimi kakor ognjena dolga
metla ali rep, zato jim pravimo tudi repate
zvezde  ali repatice.

Nekteri kometi so sicer tudi pridani k
enemu ali drugemu osolnčju (solnčnemu sosta-
vu); naj več pa so, bi djal, nekaki sli božji,
ki hodijo od enega solnca do drugega, in na
daleko in široko korakajo po nezmernih nebeš¬
kih krajinah. Učene glave so že večidel na
tanko prerajtale tek drugih zvezd; tek kometov
pa jim je še vedno globoka skrivnost.

Nekteri kometi so manjši od naše zemlje,
tako da jih s prostim očesom ne moremo viditi,
razun repa. So pa tudi grozno veliki kometi,
kakor je bil n. pr. tisti komet, kteri se je bil
prikazal 150 let pred Kristusom, od kterega se

3*

36

bere, da je bil še večji viditi od našega solnca,
in je neizmerno svetlobo za sabo imel. Ali po¬
tem se ta prečudni komet ni nikdar več prikazal.
Imajo namreč kometi silno dolgo pot na nebu,
ki jo hodijo, in mi jih moremo le tedaj viditi,
kedar se blizo naše zemlje vernejo, kar se
večkrat še le v 100 letih, ali tudi čez tisuč let
zgodi. Od kometov, kteri so se že kedaj vernili,
so učeni zvezdogledi tudi prerajtali, v kolikem
času se bodo nazaj vernili, zato napovejo
večkrat prihod kakega kometa. Ali od nekterih
kometov tega še niso izduhtali, in tudi ne
morejo nam povedati, kedaj se bodo vernili, ker
se nekteri tudi po sto let več ne vernejo; in
tisti, ki se je 150 let pred Kristusom bil prikazal,
se še ni vernil do današnjega dne, akoravno je
že 2000 let minulo. Kakih 400 repatih zvezd so
že zapazili zvezdogledi; pa jih je morebiti še
tisučkrat toliko; zakaj 50 let je odsihmal, kar
zvezdogledi z daljnogledi na nje pazijo; svet
pa dalje stoji kakor 50 let.

J. Slišal sem že večkrat praviti, da te
zvezde namenjajo vojsko, kugo, lakoto in druge

37

nadloge , ktere protijo ubogim Zemljinim prebi¬
valcem.

0. Mogoče je, da se leto potem, ko se
take zvezde prikažejo , zgodi kaj nenavadnega
na svetu; tudi lahko, da večni Vladar sveta, ki
na tanko ve tek nebeških zvezd in vse prihodnje
naprej vidi, pripušča, da so take zvezde napo-
vedovavke silnih prememb na svetu, sej beremo
v sv. pismu, da se je o Kristusovem rojstvu
prikazala nenavadna zvezda, ki je trem modrim
pot kazala; ne beremo pa v sv. pismu, da bi
bili vsi ljudje po vsem svetu to zvezdo vidili,
ker še celo beremo, da se je modrim skrila, ko
so v Jeruzalem šli iskat Zveličarja.

Leta 1866. je bila kervava vojska med
Avstrijo in Prusijo, in nekteri niso hotli verjeti,
da bode vojska, kajti kometa še ni bilo. — Ali
repata zvezda se giblje po svoji poti po božjih
postavah, kakor druga zvezda. In ako se nam
nespametno zdi dolžiti novo luno zavoljo vojske
ali kuge, ki se prične ob novi luni, je tudi ne¬
spametno imeti repato zvezdo vzrok vojske,
lakote ali kuge, ktere reči nas tlačijo včasi,
kedar zagledamo repato zvezdo na nebu. Ali

38

repata zvezda, kedar se zemlji približa, vreme
spremeni, ali ne, ne vemo, tedaj tudi ne vemo,
ali more ona kako bolezen zbuditi. — Upajmo,
da je milostljivi Bog vsaki zvezdi svojo pot
odkazal, na kteri ne moti in ne končuje drugih
zvezd.

Dragi del.

Z e m I j e p i s j e.

,§‘. I. Različna tla.

Oče. Do sedaj sem ti razkazoval nebo
in njegova čuda; pravil sem ti, da so zvez¬
de naj boljši kažipoti, naznanovavke letnih
časov in da so po tej nebeški pratiki naše pra¬
tike narejene, in da ljudje, ki znajo iz te
velike pratike brati, tako dobro vejo letni čas
z neba povedati, kakor ti, kedar pratiko v
roko vzameš. — Pa pojva zopet na ljubo zem¬
ljo, ker tu sem nas je stvarnik postavil; namesto
na nebo, glej sedaj na zemljo pod nogami, da

39

ne boš podoben modrijanu, ki je zerl v zvezde,
pa je v lužo zagazil. — Povej mi danes , ali si
že vidil, kakošna je zemlja pod svojo poveršnino.

Janez.  Da, vidil sem. Po letu so pri
Jurjevih podlago za hišo kopali, in tu sem vi¬
dil, kaj so vse iz jame izvozili.

O. Kaj pa je bilo takega?

J. Bolj od verha je bila černa perst, pod
n j° P a  j e  bil pesek, drobno in debelo kamenje
namešano.

O. Zemlja ni povsod enako sostavljena.
Po njeni kakovosti ti jo hočem razdeliti v 4
verste. Zemlja je ali kamnitna, peščena, per-
stena ali mehčava. Kamnitna zemlja ali kamnitna
tla so taka, kjer je po poveršji gola skala ali
sipa, šuta in kamenja. Take zemlje je na
Kranjskem prav veliko.

J. Na taki zemlji pa nič ne more rasti.

O. Razpoke med skalami so dostikrat
napolnjene s perstjo, in kamenje je dostikrat
pomešano s perstjo; pridni ljudje pa odbero
kamenje, ga zlože na posebne kupe, kterim
pravijo groblje, ali pa iz odbranega večjega

40

kamna plot narede. Zemlja med belim kamenjem
je pa zelo rodovitna.

J. Ktera zemlja je pa peščena?

0. Tako se imenuje zemlja iz debelega
proda (prodnega peskaj ali pa iz svišča , kte-
rega veter sim in tje premikuje. Če ima taka
zemlja dovelj vlage in je s perstjo pomešana,
je rastlinam vgodna. Taka zemlja se nahaja
poleg večjih in manjših rek, ktere so bile
nekdaj veliko večji, kakor sedaj, in poiskavši si
sedanje struge , so popustile veliko take napla¬
vine. Vse ljubljansko polje je taka naplavina.

J. Sedaj vem, zakaj da na ljubljanskem
polji tak pesek kopljejo, kakor se dobi na
posavskem produ. Kakošna pa je perstena
zemlja?

O. Tako se imenuje vsaka poveršna zem¬
ljina lega, na kteri rastejo rastline, ktera pa ni
preveč mokra. Sostava pa je različna, tedaj
pravimo: zemlja je ilovnata, laporna ali kredna
in puhlica. Raste le na rodovitni ali černi zem¬
lji, ktera se nareja, kedar živalski ostanki ali
rastline gnjijejo, zato se pa perst pomnoži z
gnojem. Nektere rastline potrebujejo več, dru-

41

ge manj rodovitne zemlje, in nekterim je pre¬
debela zemlja še škodljiva; žito sicer bujno
raste, pa ima malo zerna. Taka mastna zemlja
je pri ustji (izlivuj rek v morje.

J. Kakšna pa je mehčava ali mehkota?

O. Vsaka zelo namočena zemlja, ki je
zmirom ali naj več mehka in mokra, se imenuje
mehčava. i^Lanj ko je mokra, bolj je podobna
vodi. Tudi na mehčavi rastejo rastline, n. pr.:
ločje, bičevje, vendar žito ne, samo riž, ki
potrebuje naj več mokrote, raste tudi na
mehčavi.

,§‘. 2. Polje, travniki, gojzdi in logi.

O. Pojdi sim, in povej mi, kje raste žito,
kje pa kosimo mervo, kam pa hodimo po dreva,
kam pa goni čednik svojo čedo, kje skačejo
zajci, kje dirjajo jeleni?

J. Žito raste na polji. Vsejejo ga, po¬
tem pa zraste, ga požanjejo in domu zvozijo.

O. Polje se tedaj imenuje kos zemlje,
kjer sejemo žito, deteljo, kjer sadimo fižol,
grah in krompir; polje se tudi imenuje velika
obdelana ravan, kakor n. pr. na Kranjskem:

42

ljubljansko in soriško, na Koroškem belaško in
celovško polje, na Štajerskem Upniško in tuj¬
sko polje. Polje posebno zmerjeno in razdelje¬
no je njiva.

J. Ali na travniku trava sama zraste,
ali jo morate tudi vsejati, kakor deteljo na polji?

O. Na travniku trava sama zraste, pa
vendar včasih kakšen kos travnika preorjem in
deteljo ali drugo travo vsejem; če le morem,
ga pognojim in s senenim drobom potresem.

J. Na zeleno trato pa goni čednik čedo
ovac; tam se pasejo, zato vi tudi taki trati
pravite pašnik.

O. Prav si povedal; pastir pa goni ovce
tudi v log, in krave pasemo po ozarah.

J. Zakaj pa pravite, da jih žene v log?

O. Log se imenuje travnik z drevjem
obraščen; po logih se radi zajci skrivajo, zato
nalašč puščam germiče sim in tje, da se skri¬
vajo te živalice; ozare so pa ob kraji njiv pri
potih. Polje in travniki in vse, kar je v obližji
in okolici enega mesta ali ene vasi, se imenuje
svet tistega kraja, n. pr. ljubljanski svet,
ižanski svet, kočevski svet ... V nekterih

43

deželah imajo pa tudi tak svet, kteri ni dober
za polje, ne za travnik; na njem raste pusta
trava ali resje, po nekterih tudi borovje in
smerečje. S trudom in pridnostjo tudi iz takega
sveta delajo njive, naj več pa po njem živino
pasejo. Takemu svetu se pravi pustina. —
Stepe  so velike planjave, po kterih ni drevja,
studencev je tam malo, in še ti se razgubljajo
v pesku. Na Kranjskem ni pnstin in štep. Iz
zgodbe sv. pisma ti je znana puščava v Arabiji;
v Afriki so pa še večje puščave. Nepregledljive
travnate puščave se nahajajo v Ameriki, kjer
jim pravijo savane; v vročem letnem času so
suhe, prašne in od suše razpokane, v dežev¬
nem letnem času pa prelepo zelene.

J. Kedar pojdete po dreva kaj ne, bom
šel z vami?

O. Dreva dobivamo v hosti; kjer pa hosto
skerbno varujejo, tam je gojzd; tje boš šel
z mano, da ti bom pokazal, kakošna je hoje-
vina, kakošno je listnato drevje. Zaraščeno
germovje se imenuje gošča. Po gojzdih pa živi
divjačina.

J. Ali se šola tudi v gojzdu dobiva?

44

V

O. Šota se pa dobiva na mahu. Tako se
imenuje svet, po kterem je po verhu rušina,
spodej pa voda stoji; kedar na tak svet stopiš,
se ti pod nogo zemlja ziblje, in na takem mahu
se včasih šota dobiva. Močvirje pa je kraj,
kjer stoji kalna voda, tam se pa človek po¬
grezne, če vanj stopi. Blato pa je mokra zem¬
lja, ktera se pa suha leta obdeljuje, kedar je
huda suša, se tudi posuši. Po močvirjih raste
ločje in bičevje. Blato se v hudi suši posuši,
močvirje pa ne.

Zemlja je ali polje, travnik, pašnik, log,
hosta, gojzd, mah, močvirje in mlaka.

S 3 •

Ravnina, višava in nižava, hrib, breg, dol,
dolina, holm, grič, gorica, berdo, klanec, reber.

Na Ravnopolji so imeli Janezkov oče hišo,
in okoli hiše vert, polje, travnike in loge. Ven¬
dar so mu oče pravili, da hodijo v goro po
dreva in da poleti živino gonijo na planine.

Rad bi bil tudi on poznal gorate kraje, in
prosi očeta, da bi smel ž njimi v goro, kedar
pojdejo dreva sekat. Oče mu dovolijo, in

45

Janezek veselo teče z očetom, ko sekiro v
roko vzamejo in se v gojzd napravljajo. Ko
prideta s travnikov, začneta v goro stopati.
Vroče jima prihaja, in Janezek si briše pot s
čela; vendar veselo naprej skače, ker višji in
višji stopata, in pogled se jima odpira na rav¬
nino, na kteri je rumeno žito, in na lepe
zelene travnike. Postojita malo, in Janezek
pravi : Oče, tukaj pa svet ni tako raven, kakor
okoli naše hiše.

Oče. I kaj pa da ne; vendar se imenuje
svet, če nima posebnih in zdatnih višav ali
nižav, ravno polje ali ravnina, dasiravno ni
tako ravno, kakor po dvorišču. Če je pa svet
precej višji, kakor ravnina, se pa imenuje hrib.
Manjši hrib je grič  (ali holm), večji hrib pa
gora;  tedaj je gorica  majhna gora. Po¬
glej uni hrib tam, kjer zjutraj solnce zagledamo,
kako se vzdiguje iz ravnine, kakor da bi bil iz
tal skipel. Pravimo mu holm ali holmec.  Na
njegovem verhu stoji lepa cerkvica, in vas pod
hribom se pa imenuje „Pod holmcem". Po na¬
vadi pa imenujemo holm manjši hrib ali grič,

46

in v domačem kraji je vsaka gorica gora, n. pr.
Šmarjetna, limbarska gora.

J. Ali je breg tudi gora?

O. Kedar v goro gremo, pravimo da
gremo v breg;  breg je tedaj vse, kar se
vzdiguje nad navadno ravnino, in če se tak
breg na dolgo razteguje, se imenuje brežina.
Za to tudi pravimo kraj voda breg, ker je kraj
ob vodi po navadno višji, kakor vodeno serkalo.
Tedaj je ljubljančini ali savski breg, pa so tudi
morski bregovi. V hrib pa gremo po klancu; če
je pa stermen, se mu pa pravi reber.  Preden
začnemo v goro stopati, pridemo v podnožje
gore ali v podgoro.

J. Poglejte, oče, kje, kamor se solnce
zvečer skriva, tam pa je holmec za holmcem, in
med njimi pa so nižave.

O. Med griči in holmci so doli ali doline;
tak kraj pa je holmčast ali sddolinast, ker hol¬
mi so tam kaj nizki, in vse je v majhinih
dolinah. Hrib, ki ima podolgast verh in se pri
enem kraji naslanja na druge hribe, se imenuje
sleme,  ker je nekako podoben slemenu pri

47

strehi. Tedaj Slom, Slemšek (hrib pri Vačjih)
podolžen hrib.

Poznaš sedaj manjše hribe ali griče,
holme in griče; veš tudi, kaj je podgora, verh
in sleme. Če pa hočeš več gore viditi in po¬
znati, boš riioral pa še veliko višeji stopati in
se bolj truditi.

J. Prav rad.

.§'• 4 .

Gore, gorovje, berda, visoka ravan, sedla,
herbet ali greben, slemena, verhunci ali veršaci.

Ko oče gredo v planine, vzamejo tudi
Janezka saboj. Že od dalječ mu kažejo gore,
po kterih bota hodila.

J. To pa so večji hribi od taistih, na
kterih sva bila uni dan, in kar nič ne morem
viditi, kje da se te gore začenjajo, in kje da
nehajo.

O. To ni ena sama gora, timveč to je
celo gorovje. V tem gorovji je pa veliko večjih
ali manjših gora, ktere svoje glave mole vkviš-
ko, in se vzdigujejo nad drugimi gorami. Med

48

temi hribi se pa vijejo tudi bolj široke in ozke
doline, dokler se popolnoma ne zgube v hribe.

J. Vidini pa veliko manjših gora in
gričev, preden se začenjajo veliki hribi.

O. Da! Marsikteri breg bova še zadej
pustila, in po marsikterem klancu in rebri bova
stopala, preden prideva do planin. Vendar pot
ne bo tako huda, kakor si misliš. Včasih poj-
deva navzdol in tudi po ravnem in iz podnožja
gor prideva naj prej do berdov.

J. Kakšna so pa ta berda?

O. Večji hrib se, kakor tukaj vidiš,
polagoma spušča v ravnino, versti se tukaj
grič za gričem, in to pa imenujemo p od b er d j e
ali podgričje.  Vas na takih berdih se ime¬
nuje na Berdu, pod Berdoni ali za Berdoni, in
taki berdoviti kraji so dostikrat prav lepo
obdelani. Na teh berdih , kamor sedaj prideva,
sicer ne raste žlahtno sadje, kakor na Berdih na
Goriškem, imajo pa berdarji tukaj lepe senokoše.

Med temi pogovori prideta do berda, jo
mahneta po hudem klancu, in prideta do ravni'.

J. Tukaj je pa kaj prijetno hoditi; je
tako ravno, kakor pri nas doma, in vendar

49

sva že toliko časa na kviško stopala, poglejte
nazaj, kako visoko sva že prišla !

O. To je visoka ravan. Midva sva že
sedaj veliko višeji, kakor je pri nas doma Šmarna
gora. Ta ravan je eno uro dolga; po svetu pa
je več takih ravni, ki se po več ur raztegujejo
na široko in dolgo, tako da človek komaj za¬
pazi, da je na višavi. Ker je Kranjsko bolj
gorata dežela in se gore na daleč in široko
razprostirajo, ima pa dežela več takih ravni,
kakor n. pr. logaška vis-ravan, ktero obrobuje
teržaška železnica; v tem gorovji je vas Slem-
je  (2485') višeji kakor Šmarna gora (2080')
pri Ljubljani. Ribniška dolina je tudi taka
visoka ravan; ravno tako tudi Kočevje. —

Na tej ravni je naša planina, in tam le
pod unim bregom je pa koča, kamor planinar
živino zaganja.

J. Tukaj kaj lahko diham, in čista sapa
veje okrog naji. Veliko sva stopala, pa bi ven¬
dar še rad vidil, da bi šla naprej.

O. Naj bode! Ali vidiš una dva visoka
verha? med njima se hodi na Koroško.

Zem. v ljud. soli.

4

50

J. Kako se pa pravi ta ozka pot med
teaia visokima verhoma.

O. To je sedlo.  Taka sedla so dosti¬
krat med visokimi gorami; so včasih bolj ali
manj široka; po njih se hribi skupaj derže, in
ljudje si napravljajo po njih pota. Ko bi sedla ne
bilo, bi bila pot veliko daljša in težavniša. —
Pa stopajva kviško, da prideva na h e rb e tali
greben.

J. Kakšen herbet je tam?

v

O. Ze izpod nožja gora sva vidila dolgo,
nepretergano versto gora. Kjer je to gorovje
naj višeji, je pa herbet.  Prilika se tu jem¬
lje od živalskega telesa. Če so pa verhi skal¬
nati, se tudi imenujejo grebeni.  Iz herbta
gor se vzdigujejo slemena, in še višeji nad
njimi verhi ali veršaci. Ce pa veliko goro
primerjamo deblu pri drevesu, so pa manjši go¬
re, ki se spuščajo po dolgih berdih v ravnino,
vzrastki ali veje mogočnega debla (gorovja).
Deblo ima včasih po dva verha; tudi velika
gora se razdeluje v dva velika verha, ki imata
vsak svoje podgričje in tim pravimo panoga.

51

S-  5 .

$ termina, stena, propad ali propast, brezno,
predor, goltanec (Schlucht), prigoltje (Neben -
schlucht), progoltje (Hauptschlucht), korito,
dol , dolina, dolinade.

J. Na gorah bi rad zmirom stanoval; či¬
sta sapa tukaj veje, človek prosteje diha, vse
je nekako sveto, mirno in tiho, in nama pod
nogami leži svet; oko pa gleda po hribih in do¬
linah , planinah in ravninah.

O. Po letu in za nekoliko časa bi bil ti

v

že tukaj, a že po Malem Šmarnu pridejo
neprijetni, merzli in deževni dnevi, in po zimi
pa pribeže še divje živali iz teh krajev v nižje
hribe. Pa tudi po letu v hudem vremenu je
tukaj strašno. Nevihta ni nad nami, ampak
prav pri nas; silno germenje, ki od skal odme¬
va, je strašno in grozno človeku in živalim.

J. Tedaj tukaj ni tako prijetno, kakor
sem si mislil; pojdiva hitro doli, da naju ne
vjame hudo vreme!

O. Tako hitro še ne bo prišlo, vendar če
hočeva pred nočjo domu priti, morava že

4 #

52

navzdol odriniti. Visoko sva prišla, pa ravno
lako nizko bova mogla stopati. Gledal boš danes
silne stermine, globeli, visoke pečine in strašne
prepade.

J. Kje pa je to? Pokažite mi!

O. Ravno tukaj pred nama zija strašen
prepad, tedaj ne enega koraka naprej, da ne
padeš v neizmerno brezno, iz kterega bi javel-
ne kedaj prišel. Glej tam le pod sedlom je gora
tako sterrna, da ni mogoče naprej; navpična
skala šterh’ na kviško, in zapira vsako stopinjo.

J. Pa kako bova prišla navzdol?

O. Pojdeva nekoliko časa za to steno,
in potem prideva do predora,  po kterem pri¬
deva v goltanec.

J. Tega pa že zopet ne razumem; po¬
vejte, kaj je to ?

O. Le hodi za menoj, boš vse sam vidii!
Gresta še nekoliko časa za robom, in prideta
med skale. „GIej“, pravijo oče, „tukaj za ska¬
lami je prederto, in po tem predoru pojdeva
navzdol".

53

Varno stopata navzdol. Čez nekoliko
časa Janezek postoji, nazaj pogleda in pravi:

J. Glejte, oče, že sva pustila za seboj
strašno pečevje, in tukaj še le prav pregledam,
kako sterme so skale, pa tudi dolina, kamor
bova prišla, je kaj tesna, in hribi so tako blizo
skupaj, kakor da bi hotli braniti izhod iz teh
krajev.

O. Zato se pa taka ozka dolina imenuje
goltanec,  ker svet je tukaj zagoltnjen ali
stisnjen.

Ko prideta v dno, se veselo oddahneta,
kajti iz dna se je še le prav vidilo sterrao
pečevje. Stopata urno naprej , zavijeta se okoli
skalnate stene, kar se dolina razširja. Janezek
se veseli, ker upal je, da bota že kmali v
dolini. Oče pa začnejo dalje govoriti:

O. Sedaj prideva iz prigoltja v progolt-
je, in po tem koritu bova dolgo stopala, preden
se nama dol razširi, hribi na obeh straneh pa
nize.

J. Jaz tukaj ne vidim koritov.

O. Kaj pa, da takih ne, iz kterih doma
živino napajamo, ampak vsa ta dolga dolina, po

51

kteri pojdeva, je ozka in na obeh straneh jo
obrobujejo visoke gore, tedaj se ji to ime pri¬
lega. Povsod, kjer so višave, morajo tudi
biti nižave, manj znatne so v ravnini; majhna
nižava se imenuje dol; večja in daljša med
gorami je pa dolina; v holmovitem kraji se pa
versti' holmec za holmcem in dolina za dolino,
tedaj pa temu pravimo dolinače.

.§• 6 .

Neške  ali k a d u n j e,  k o p a n j a (Mul-
denthaler) kotel, kotanja  fKesselthal), ok-
rin(Becken) prodolje, sodolje  (Nebenthal)j
podolje  (Langenthal), preseka  (Querthal),
raz d olj e fein vielfach verzvveigtes grosses
Thal), nizdolje, vdol in andol,  nad  olj  e*
o b d olj  e.

O. Kolika različnost je pri stvarjenih re¬
čeh! gora je sicer gori, dolina dolini podobna,
ali ta gora je bolj sterma, una manj, ta je
podolgosta, una bolj ertasta (spičasta); te gore
se derže v nepretergani versti; una pa sama
stoji. Zato sem ti pa toliko imen naštel za gore,
kakor n. p. klanec, breg, berdo, sleme, greben,

55

verhunec. Tudi doline in doli so zelo različni,
kar se že vidi iz tega, ker so ali med visokimi
ali nizkimi gorami in homci. Zakaj da je zem¬
lja tako pretergana in rupasta po nekterili krajih,
tega ti ne bom danes razlagal, le pokazali ti
hočem nektere doline in njih imena.

J. Dolina, v ktero sva sedaj prišla, je
ozka, in kamor pogledam, ne vidim drugega,
kakor breg na obe strani.

O. Tukaj se pravi v neškah.  ker je
vsa ta dolina podobna velikim neškam, in kmali
prideva v kopanj  o.

J. Kakšno pa je tam?

O. Kjer je več takih dolin ena pri drugi,
se pa imenuje na kopanji.  Ce je pa dolina
ravno tako dolga, kakor široka in jo na vse
stani gore obrobujejo, vsa dolina pa na sredi
nizi in je tak svet podoben kotlu, se to imenuje
kotanja  ali okrin. Kotanja se pa tudi imenu¬
je taka dolina, ktera ima pri strani izhod, če
je enako dolga in široka. Beseda okrin pa že
sama pove, da je nižava, ktero naznanja, večja
bolj ploskata in širja, kakor tista, ktero pomenja
kotel. Večkrat se vsa dežela, ktera na sredo

56

nizi, pa vendar vodam, ki se na sredi zbirajo,
odtok odpira, imenuje okrin  n. p. češka dežela.

J. Kako pa se imenuje dolina, ktera je
med navstričnimi gorami in med dolgim pogorjem ?

O. Taka dolina se pa imenuje pr odo -
1 j e; če pa dolina derži od herbta počez, se pa
imenuje preseka.  Manjše doline, ktere derže
v večjo in dolgo dolino, so pa s o doli  in
pr  i d o 1 i. Iz sodolja se pa pride v r a z d o lj e,
kar pomeni dolino, ki se razširja na vse strani,
in ima več sodolov.

Niz d olj e je pa sploh svet, ki nizi s
hriba v dol ali dolino. Pod nadoljem je pa
udol ali andol; obdoljejepa  svet ob dolih,
in p odd olj e je svet nad doli, ker dol pomeni
manjšo dolino.

J. Sedaj pa vem, zakaj spodnjo njivo,
na kteri pšenica raste, imenujete „v dolu",
zgornji pa, na kteri ste sejali rež, pa „na
dolih" pravite.

O. Tako je. Pa ne samo mi kmetje ime¬
nujemo njive in travnike po legi kraja, kakor:
„na hribu", „v dolini", „na brezji", ampak tudi
sela in vasi imajo po legi kraja svoja imena n. p.

57

Podgoro, Podgorje, Pobrežje, Nabrežje, Na¬
brežina, Vdol, Andol, Dolina i. dr.; in tudi
ljudski priimki so iz te korenine n. p. Podbregar,
Dolinšek, Dolinar i. dr.

J. Odsihmal bom pa vselej pazil, kako
da kraji leže, in bom prevdarjal, če se prilegajo
krajina imena zemljini legi.

.§• 7 .

Zrak po gorah.

O. Gora v nepretergani versti ali posa-
mesnih, ali v panogah imamo na Kranjski
zemlji  veliko. Gore zemljo lepšajo in ljudem
koristijo. P us ti na je dolgočasna; prijetniša pa
in človeka bolj razveseljuje dežela, kjer niso le
polja, gojzdi in travniki, ampak se tudi verste
male ravnine, griči, nižave in gore, iz kterih
izvirajo šumeči potoki in dereče reke. Tudi
zemlja tam marsikaj rodi; v goratih deželah so
gojzdi in kamenje; nahaja se tam ruda in oglje,
s kterirn se topi. Prebivalci po gorah vživajo
tudi čistejši zrak, in so tudi terdneji in močneji.

J. Po gorah tedaj bolj veter vleče, ka¬
kor po dolinah, tedaj je čistejši zrak.

58

O. Veter tudi vleče po ravninah, dosti¬
krat po mahu in pustinah, kakor po gorah.
Marveč tukaj mislimo lastnosti gorskega zraka,
tudi kedar ni vetra. Zraka ne vidimo, čutimo
ga pa, kedar se zamaje. Zrak se razprostira
po vsi zemlji; tišči v vse špranje in luknjice,
tudi, če jih ne vidimo. Zrak je tedaj tekoč in
raztegljiv. Če se kupica v vodo povezne, voda
mehurčke poganja. Iz tega se spozna, da je
zrak ložeji od vode. Zgornji zrak tišči na
spodnji, tedaj je ta gostejši kakor uni; od te¬
ga pa pride, da se ložeji diha, če so hribi
srednje visokosti. Po visokih gorah je pa zrak
pretanek, in človeka sili, da prehitro in prenaglo
sope. Tanek zrak tudi manj nosi, kakor gost;
tedaj se tudi tiči vzdigujejo ie do neke daljave.
Ravno tako je tudi z dimom; kedar visoko
pride, se pa razide. Iz vode in vlažne zemlje
se vzdigujejo soparji v kviško; spreminjajo se
v megle, ktere se sprehajajo po gorah. Vzdi¬
gujejo se, in se v višjem zraku razdele, da jih
kar ni viditi, ali pa se v oblakih nad nami vi¬
dijo; to je pa gotovo znamenje, da so ložeji,
kakor zrak, ki je pod njimi. Kedar se pa zgo-

59

ste, pa pridejo zopet na zemljo v deževnih
kapljicah.

J. Kako je pa to, da je po gorah mer-
zleji, in da tam sneg dalje leži, kakor po do¬
linah in na ravnem?

O. Solnce gorenji zrak po gorah manj
more razgreti, kakor doljen in spodnje okoje
pri gorah. Zato se pa sneg tam kasneji raz-
taja, kakor v ravnini, in po naj višjih gorah je
večen sneg in led. V naših gorah imajo verhi,
herbti in nižave med njimi, če so više ji nad
8000 čevljev, večen led. Ta visočina se imenuje
snežna mera. Da tam štirinožne živali živeti
ne morejo, se lahko razume, k večemu le divja
koza, kozorog in mermljača; tudi rastline tam
ne rastejo.

§. 8 .

Podnebje in rastlinstvo po gorah.

J. Ali so po gorah zmirom merzli dnevi,
ali je tam gori kedaj gorko?

O. Tudi po gorah so gorki dnevi, kakor
pri nas v dolini; vendar, če soštejemo merzle
in gorke dneve pri nas in na gorah, najdemo,

60

da je pri nas več gorkih dni, kakor tam; to se
reče : obnebje ali zračje je tam merzleji. Ta
beseda tedaj pove navadno vreme v kakem kraji.
Po toplih in merzlih krajih imajo gorke in mer-
zle dneve, pa tam je več toplih dni, kakor
tukaj, in vreme je rastlinam vgodnejše.

J. Pa vendar tudi po gorah žito raste,
kakor pri nas.

O. Tukaj pa je treba razločiti. Po go¬
ratih deželah je obnebje v globinah drugače,
kakor po senčnatih okrajih. V Čemšeniku,
postavim, je veliko višeji, kakor na Šmarni
gori,  pa vendar tam gori še marelice rastejo,
ker imajo tamkej celi dan solnce. Na Vran¬
skem  je vse drugačno, kakor v gornji savinski
dolini, ker uni kraj je bolj proti solncu, ta pa
je bolj v senci. Spod visokih planin, ktere
pokriva večni led, rastejo naj lepši kostanji in
orehi; še celo terta rodi. Višeji so hrastovi
in bukovi gojzdi in lepi pašniki. Višeji raste
smreka in jelka. Tudi to počasi jenja, in drevje,
kolikor ga je še, vse je pritlikasto. Nekoliko
višeji drevje več ne raste, vendar se nahajajo

61

razni mahovi, in planinske cvetice rastejo tik
večnega snega.

§.  9. Voda.

J. Od kod pa pride, da je na zemlji voda?

O. Voda pade spod neba v dežji, snegu
in toči.

J. Voda se pa vendar ne posuši, če tudi
dolgo časa ni dežja.

O. Vode je veliko na zemlji, pod zemljo
in v morji. Zemlja pa nikakor ne plava, kakor
rušnja po vodi, marveč voda teče, kamor svet
visi: kjer pa svet ni nagnjen in se voda ne
more odtekati, pa stoji. Voda stoji v jarku,
kar pomenja rov, kterega si deževnik sam izkop¬
lje. Luža  je stoječa plitva voda, kakor se
dostikrat po dežji steka in se kmali posuši;
mlaka  pomeni tudi stoječo vodo, pa tudi kraj,
kjer je svet bolj moker. Več mlak skupej je
pa mlakuža.  V močvirji stoji kalna, zelenkasta
voda; o suši se tudi nekoliko posuši. Če se pa
voda po rovih odpelje, se pa močvirje posuši.
Lok v a je stoječa voda, ki ima pritok in odtok.

62

Umetno napravljena lokva je ribnik ali bajer
(Weiher). Velika lokva je jezero.  V morji
je neznano veliko vode, ktera obdaja suho ali
kopno zemljo, in voda ima več prostora po po-
veršji zemlje, kakor suha zemlja. Ta in vsi
morski otoki se vzdigujejo nad morjem. Mor¬
ska tla so tedaj naj nižja zemlja; na morskem
obrežji je pa suha zemlja. Zemljini rob poleg
morskega obrežja je pa morski breg.

J. Kakošna so pa morska tla, in kakošno
je na dnu morja?

O. Kolikor poznamo morja, so njegova
tla ravno takošne, kakor po suhem. Verste
se ravnine, griči in doline, gore in skale. Na
dnu je grez ali blato, pesek, terdo kamenje
ali skale; so tudi morske rastline in školjke.
Otoki, ki se prikazujejo nad morjem, so naj
višji verhovi ali herbti in grebeni morskih gor,
ki se vzdigujejo iz dna morja.

J. Kaj pa pripovedujejo od morske glo¬
bočine?

O. Globočina v morji ta je pa silo raz¬
lična. Na nekterih krajih je morje tako plitvo,
da se pesek in kamenje vidi. Brodniki se morajo

63

varovati takih krajev, da jim barka na pesku
ne obtiči. Na nekterih krajih je pa zopet tako
globoko, da se še s plajbo (^svinčenim globo-
merom) ne pride do dna. Kjer je morski breg
splahnjen, so morska tla daleč v morje povežna
ali vehasta, in morje je na takem kraji malo
globoko ali plitvo. Kjer so bregovi stermi, tam
pa tudi morska tla hitro nize.

J. Kakošno barvo pa ima morje?

O. Morje, daleč od kopnega je tamno-
zeleno višnjevo, bližeje bregov pa je bolj svetlo.
Kedar se dervijo na nebu tanini oblaki, je morje
pepelnato; kedar je čisto brez vetra, se vidi v
njem sinje nebo in ponoči krasno zvezdno nebo.
Malokedaj pa je mirno; vetrovi in viharji zbu¬
jajo valove, ki se vzdigujejo 24 čevljev visoko.
Pri skalnatih bregovih, kjer se val na val kopiči,
se vzdigujejo do 50 čevljev visoko. Morje je
slano in se skoraj vedno giblje, in to vbrani,
da se ne vsmradi. Od česa izvira, da je morje
slano, to eni tako, drugi tako razlagajo. Morska
voda je tudi tako zoperna, da jo živali in
ljudje ne morejo piti. Potopljavci pravijo, da

64

se v večji globočini gibanje morja tudi pri silnih
viharjih ne pozna.

§. 10. Tekoča voda.

J. Od kod pa pride potok, ki teče mimo
našega verta?

O. Ta potok izvira iz studencev ali vrel¬
cev. Ti izvirajo na ravnem kakor v hribih, ali
pritekajo, ko se led in sneg po hribih taja. Iz
studencev, ki naprej teko, postajajo potoki.
Le malokedaj je en sam vir tako močan, da
bi sam za se bil potok. Naj več izvirajo gor¬
ski viri tam, kjer se goltje in višji doli zače¬
njajo. Več potokov naredi reko,  in če se ta
sama ne izliva v morje, kar se zgodi le tam,
kjer je morje blizo, in se potem imenuje pri¬
morska reka  (Kiistenfluss), pa priteka v večjo
ali poglavitno reko.  Imamo tedaj podreke
(stranske reke) in poglavitne reke.  Kjer
pa imajo podreke zopet več pritokov, razloču¬
jemo naj bolje tako: Velika reka, podre-
ka, pritok, stranski potok.  Sava, n. pr.
je podreka Donavi. Pritoki v Savo so: Ljublja¬
nica, Savinja, Kopa itd. Če pa savsko dolino

65

za se pogledamo, je pa Sava tukaj poglavitna
reka, Ljubljanica njena podreka, pritok v Lju¬
bljanico pa Gradašica. Korita po dolih, kjer
vode teko, se imenujejo struge.  Po zemlje¬
vidih je reka in vse stranske reke in pritoki
so podobni drevesu o zimskem času z njegovimi
vejami in vejicami. Reka in vsi njeni pritoki
se imenuje rečje  (Fluss-Sistem), in dežela, po
kteri in iz ktere teko, se imenuje porečje  ali
vodotočje te ali une reke. Poveršje pri vodah
se imenuje vodno zercalo , in daljava od njega
do dna se imenuje globočina. Tudi v globokih
vodah so plitvi kraji. Če je taka plitvina po-
čes čez vodo, se imenuje potem brod. Globoka
se imenuje sploh voda, če je globočeja od člo¬
veka. Če se more prebroditi, da se ne plava,
se imenuje plitva. Če je reka 8 čevljev glo¬
boka, že nosi manjše barke; če je globoka
20 čevljev, nosi morske barke.

§. 11 . Povesje in morska visočina,
s terme  c (GefalleJ.

J. Zakaj pa nektere vode hitreji teko,
nektere pa počasi?

Zem. v ljud. soli.

5

66

O. Voda leze, dere, pada v slapovji; to
naznanja hitri ali počasni tek voda. V široki in
splahnjeni strugi se voda bolj počasi ziblje,
kakor v ozki in stisnjeni, in tudi splahnjena in
globoka voda bi stala, ko bi struga ne visela.
Kolikor bolj tedaj struga visi, toliko hitreji teče
voda, toliko veči ali manjši stermec  ima. Ster-
mec pove, kolike različne visokosti sta dva kraja,
ktera reka preteka. Pravimo, n. pr.: reka ima
na tem kraji toliko in toliko stopinj, toliko
čevljev ali palcev stermeca. Če tedaj reka pre¬
teka večje ali manjše povesje (^Abdachung), če
tedaj dere po nagnjenem gorskem dolu, ali če
leze po ravnini, je njeni stermec večji ali manjši.
Stermec pri gorskih vodah je toliki, da padajo.
Reka, ki prehiti v enem trenutku 6 čevljev,
je zelo dereča, in če ima na dve sto čevljev
le en čevelj stermeca, se tam ne more navkreber
voziti.

Od nekoliko rek so že merili stermec.
Pozvediti se pa mora naj prej, koliko nad
morjem so nekteri kraji pri reki; morje je naj
nižja ploskev  (Flache), od ktere mislimo, da
sega naravnost noter do izvira reke. Če se te-

67

daj visočina teh krajev zmeri in se primerja z
dozdevno morsko čerto, pa pravimo, reka ima
toliko morske visokosti.

Beseda morska visočina (Seehohe) se tudi
imenuje brezobzirna (absolutna) visočina. Če
n. pr. merim stolp, pravim: vzdiguje se toliko
in toliko čevljev nad krajem, v kterem stojim.
Ravno tako tudi lahko rečem od gorskega ver-
šača, da se vzdiguje toliko čevljev nad dolino.
Taka visočina se pa imenuje ozirna (relativna)
visočina, kajti če jo merim od drugega kraja,
bo pa drugačna. Če pa merim visočino nad mor¬
jem, se pa imenuje absolutna.

§.12. Prevesje  (Wasserscheide).

J. Pri nas vsaka voda doli teče; ljudje
pa, ki na Koroško hodijo, pa pravijo, da tam
vode gori, nazaj teko.

O. Vsaka voda teče iz višjega kraja v
nižjega. Naša Kranjska zemlja visi na Hro-
vaško; vse vode, razun nekaj malih, Sava zbira,
in jih odpelje na Hrovaško. Koroška zemlja pa
visi bolj na sredo; vse vode se stekajo v sredo
dežele, od koder se v Dravi na Štajersko izli-

5 '

68

vajo. Med Kranjskim in Koroškim oziroma med
savsko, zilsko in dravsko dolino so pa visoke
gore, in vode iz teh gora ene na zgornjo,
druge na spodnjo stran gorovja teko. Tedaj na
vsaki gori, pa tudi v ravnini se lahko zapazi,
kam da vode teko, in to se imenuje prevesje.
Prevesje je tedaj meja dveh porečij.

g. 13. Otok, polotok, zemljina in mor¬
ska ožina.

J. Kako se pa imenuje zemlja, ktero ob¬
daja okoli in okoli voda?

O. Taka zemlja se imenuje otok,  ker je
okoli in okoli od morja otečena; polotok  je
suha zemlja, ktero naj več voda zaliva, pa se
vendar na enem kraji s suho zemljo skupaj derži.
Če je pa tak rob med suho zemljo in polotokom
prav ozek, se pa imenuje zemljina ožina.
Morska  ožina je pa ozka vodna pot med
dvojnim morjem. Kedar pa morje daleč sega v
suho zemljo, se to imenuje morska guba;  če
pa daleč med hribe sega, šepa  imenuje zano-
žina;  večja morska guba je morski zaliv  ali
zatok. Včasih pa tudi dolg, ozek kos zemlje,

69

kakor klin sega v morje, in to se pravi jezik
(Erdzunge). Vsi verhovi po morskem bregu,
ki v morje segajo, se pa imenujejo prigorje
ali nos, ker so poslednji izrastki panog ali
gorskih herbtov.

§.14. Okolice sveta, kompas.

O. Razkazoval sem ti zemljo naše oko¬
lice; povedal sem ti, kaj je polje, gozd, trav¬
nik, pustina, mah in močvirje; vodil sem te
po gorah; prehodil si z mano dole in doline;
tudi sem ti od voda nekaj pripovedoval; sedaj
boš lahko po tem, kakor sem ti pravil, naš
domači kraj popisoval. Povedati ti pa moram,
da z besedami „gori in doli, na desno in levo*
ne boš vsega mogel dopovedati, da bi kdo drugi
vedil, kako kraji leže, od kterih govoriš, mar¬
več te moram še enkrat opomniti na štiri kraje
sveta, na vzhod, zahod, jug in polnoč (Glej
„Tov.“ lansk. 1. št. 10 in li!). Da pa kraje sveta
še bolj poznaš, treba ti je še več imen, kakor
S1  jih do sedaj vedil. Naj poprej si zapomni
S- J. Vz. Z. Potem še zaznamovaš sredo med
4 poglavitnimi kraji, in dobiš še 4 druge kraje,

70

kteri se imenujejo severo-vzhod in severo-za-
hod, jugo-vzhod in jugo-zahod. Vsak teh 4 po¬
glavitnih krajev pa sebi naj bližnje kraje tako
imenuje, da še enkrat svoje ime predstavlja,
tedaj poleg severa je severni severo-vzhod —
S. S. Vz. in severni severo-zahod = S. S. Z.
Poleg vzhoda vzhodni severo-vzhod = Vz. S.
Vz. in vzhodni južni-zahod “ Vz. J. Z., poleg
juga je južni jugo-vzhod = J. J. Vz. in južni
jugo-zahod J. J. Z.; poleg zahoda pa je za¬
hodni jugo-zahod — Z. J. Z. in zahodni se¬
vero-zahod = Z. S. Z.

J. Kako se pa v deževnem in oblačnem
vremenu in po noči, kedar se zvezde na nebu
ne vidijo, morejo okolice sveta spoznati?

O. Mornarji gledajo takrat na kompas.
V kompasu je magnetična jeklena iglica, ki kaže
z enim koncem na sever, z drugim na jug; če
jo tudi okoli zasuče, se zopet poverne nazaj,
da tako kaže, kakor poprej.

Če tedaj magnetična igla kaže sever in
jug, si druge kraje lahko zaznamvamo na pa¬
pirji, na deski, in vsa taka naprava se imenu¬
je kompas  ali veterna roža. Res da, dokler

71

ljudje niso poznali magnetične igle, se niso upali
v veliko morje; brez tega bi tudi Kolumb Ame¬
rike ne bil najdel. Še le potem, ko se ljudje
niso več bali, da bi na morji zašli, so si upali
daleč po morji, čeravno niso več vidili morskih
bregov.

Slovenska zemlja in Slovenci; Ko¬
roško.

J. Oče, povejte, kaj pa je to: slo¬
venska zemlja;  tolikrat slišim od nje govoriti,
ne vem pa, kje da je?

O. Slovenska zemlja je povsod, kjer Slo¬
venci prebivajo. Prebivajo pa po Koroškem,
Štajerskem, Kranjskem in Primorskem in nekaj
tudi na Ogerskem; nekdaj so pa prebivali od
virov Drave notri do Donave.

J. Zakaj pa niso vsi v eni deželi sku¬
paj , in so tako raztreseni po več deželah ?

O. To se je zgodilo v teku časov, ker
so Slovenci služili raznim gospodom; ti pa se
niso menili za jezik svojih podložnih, in so svoje
meje stavili po drugih okolnostih, nego po je¬
ziku. Bili so pa časi, ko so bili vzlasti Slovenci

72

na Kranjskem še bolj razdeljeni, kakor sedaj;
še le kar smo Kranjci stalno prišli pod geslo
avstrijanskih vladarjev iz habsburške rodovine,
je dobila Krajna svoje sedanje meje.

J. Povejte mi kaj od te slovenske zemlje,
od njenih gora, rek, dolin in ravnin, mest in
vasi, od stanovavcev, njih šeg in navad, od o-
bertnij in umetnij po teh deželah!

O. Rekel sem ti že, da so nekdaj Slo¬
venci veliko več sveta imeli, nego sedaj, tedaj
ti morem povedati nekaj od sosednih dežel,
dasiravno niso tam povsod Slovenci.

J. Kako se pa to ve, da so Slovenci res
nekdaj več sveta posedali, nego sedaj.

O. Nekaj nam to pove zgodovina, še bolj
pa pričajo to imena rek in gora daleč med
Nemci na Tirolih in na Koroškem.

J. Povejte mi pa naj poprej nekaj od
Koroškega, ker večkrat sem že slišal, da je
šel kdo v Korotan ali na Koroško, in slišal sem
že tudi pripovedovati od Beljaka, in Gorenci
vodijo svoje otroke na Koroško, kakor pravijo,
za j e z i k! —

73

O. Koroško je imelo nekdaj svoje voj¬
vode, in je bilo v starodavnih časih središče
vseh slovenskih dežel.

Naj zahodnejše mesto je tam, kjer stopa
Žila na koroška tla, najvzhodnejše pa tam, kjer
jih Drava zapušča.

Dežela meri 180.263 □ avstrijskih milj.

Tla Koroška so sploh visoka. Najviši kraj
ali gora je Veliki Zvon,  po nemški Gross-
Glockner  (12.444' nad morjem), najniži pa
poveršina reke Drave pri sv. Magdaleni, ki pa
še vendar ima 1000' nadmorske višine. Dežela
Koroška je prav za prav celotina sama za se
ali prelepa gorska kotlina, kakoršne je ni druge
z enakimi razmerji v Planinah, sestavljena iz
lepega osrednjega hribovja in podravske rav¬
nine. V kotlino to segajo od vzhoda, severja
in zahoda poleg mogočnih gora dolge rečne in
jezerske doline, in samo dravske in zilske so¬
teske odpirajo to kotlino zavolj ložejega dru¬
ženja z deželami sosednimi. Koroško je postalo
zavoljo svoje zemljepisne lege od starodavnih
časov prehodišče vsakoverstnim narodom od

vzhoda na zahod, pa od juga na sever, in na¬
robe. *)

Gore in reke.

O. Koroško meji na sever na Solnograško
in Štajersko, na vzhodu na Štajersko, na jug
na Benečansko, na Goriško in Kranjsko in na
zahod na Tirolsko. Od teh dežel jo skoro
povsod ločijo naravne meje.

J. Kakšne so pa te meje?

O. Gora ali reka med dvema deželama
se imenuje naravna meja, da se razločuje od
meja, ktere gosposka stavlja med deželami. Na
Tirolsko in na Solnograško so visoke gore,
alpe ali planine, ravno tako tudi na benečansko
in kranjsko mejo.

J. Ali so to take planine, kamor ljudje
poleti živino na pašo gonijo.

O. V sredi Evrope, med Nemškim in
Laškim od vz. s. vz. na z. s. z. je veliko go¬
rovje ali dolg pas visokih gora v nepretergani
versti. Med temi gorami je veliko daljših ali
krajših dolin, po kterih reke teko; nektere teh

*)  cf. Erben: vojvodstvo Koroško!

75

segajo noter do srednjega grebena ali osredja
teh gora; vzrastki in doline so pa na laško
stran krajši. Na zahodu in vzhodu se gorovje
na jug razširja tako, da med Laškim in Fran¬
coskim sega do sredozemskega morja, na drugi
strani (na vzhod) se pa polagoma spušča v
ogerske ravnine in do jadranskega morja, in
tako oklepa laški polotok. Dolgo je to gorovje
od zahoda na vzhod višeji od 110 milj; široko
pa od 20 — 30 milj, na vzhodu še celo 40. To
velikansko gorovje se imenujejo Alpe ali Planine.
Razdelujejo se pa v vzhodne in zahodne pri gori
Rešen, ktera je med Švicarskem in Tirolskem.
Skoro dve tretjini spadate k svetu srednjega
pasa Planin (Central-Alpenkette), druga tret¬
jina pa k svetu južnih Alp.

J. Kteri pas pa se imenuje osrednji pas?

O. Rekel sem že, da to gorovje sega
vz. s. vz. na z. s. z. Od tega poglavitnega
pasa pa grejo vzrastki ali bolj na severno Šta¬
jersko in Avstrijansko, ali bolj na jug, na Kranj¬
sko, in naprej v primorje. Osrednji pas je tedaj
v sredi med severnimi in južnimi Planinami.

76

J. Pa čemu je toliko visokih gora nasvetu;
koliko več ljudi bi živelo, ko bi ne bilo takih
visokih gora?

0. Ko bi visokih gora ne bilo, bi ljudje
po širokih in prostornih ravninah ne imeli vode,
in kjer vode ni, tam ne morejo živeti ne ljudje,
ne živina. Iz hribov pritekajo naši potoki in
reke, in kedar je že pri nas huda vročina in
se manjši studenci že posuše, se taja po viso¬
kih gorah led in sneg, in tako so tedaj te gore
prava zaloga za vodo.

Kaj je vse po gorah, sem ti že razlagal.
Če vse to premisliš, ne boš rekel, da so gore
tako nepotrebne ali še celo škodljive na svetu.
Da si boš ložeji zapomnil, hočeva razdeliti hribe
po Goratanu v pervotne in južne  Alpe.

1. Pragorne ali pervotne Alpe so Dravi
na levo, in zagrinjajo ves sever in nekoliko
tudi osredek dežele. Do prelaza ali sedla Kač-
berga (Kačjiverh), po kterem pelje cesta na
Solnograško in do jezerske doline (Lieserthal),
se te Alpe imenujejo visoki Turi.  Nekteri
to besedo izpeljujejo od tovor, ker so čez te
hribe tovorili. Po verhovih ali veršacih se ločijo

77

Turi v več ogorij. Naj višji verhovi so: Veliki
Zvon  12.444' visok, orjaška piramida, ki jo
obliva kolosalni lednik Past  eri  ca  (5 □milj).
Od Malega Zvona (12.305') se neprerušeno
verste ledniki do Malniškega klanca: Hoch-
narr  je 10.236' visok; Ankogl  pa 10.291 s
panogo Savlekom, razprostuje se do Drave in
napolnuje tla med dolinami reke Malte, Jezere
in Dele. Hafnerspitz  je poslednji lednik
alpski na vzhod, verh mu je 9684' visok, od
njega moli' odrastek Faschaunerr  o k najviš.
ost. 8813' razgrinjaje se med dolinama reke
Malte in zgornje Jezere. Prehod kačski je 5030'
visok. Dalje proti vzhodu so ob meji z mnogimi
razrastki murodravske Alpe  ali kerške in
labudske planine z več prelazi. Za reko Gorčico
razprostira se proti jugu 4 milje na dolgo in
2 —3 milje na široko lesnata in travna svinj¬
ska  (Svinečka) planina (najviši verhunec 6557').
Za obdanskim klancem na jugu ob štajerski
meji razprostirajo se st. Lenarške gore;
verhunci so do 7000' visoki; pararelno derži ž
njimi spojeni Golovec (naj višji verhunec 6759'),

78

eegar naj niži odrastek verh sv. Magdalene,
je še 3202' visok nad samo Dravo.

Med Tirolskim in Koroškim se razprostira
od zahoda proti jugu pogorje Vogliško  med
dolinami rek Bele, Izele in Drave od Vel. Zvona;
prehod je samo po izelskem klancu. Med Belo
in Dravo so Kreutzekske gore, ki se z unimi
skupaj derže ; te nimajo prehoda. V zadravji
je skupina Staffberška;  za jezerom mil-
statskim je milstatska  planina med rekama
Kamnico in Jezero. Med Dravo, milstatskim
jezerom in potokom trebenjskim je amberška
planina; daleč vidljiva, lepa Visočica vzdiguje
se nad jezerom osojanskim z verhuncem, viso¬
kim 6627'; med zgornjo Kerko in Zaberdom je
knježevovaška  planina, spojena s planino
bukovško; njej nasproti je št. Vi ds k a planina.
Alpa kerškaje  med rekama Kerko in Ušnico
naj viši verhunec Holm.

J. Dosihmal ste mi pravili od severnih
pomejnih gora, od zemlje, ktero pokrivajo per-
votne Alpe; povejte mi še kaj od južnih pomejnih
gora ob reki Žili, Žilici in ob desnem dravskem
bregu!

79

O. Južno tretjino zemlje pokrivajo tla
južnih apnenčnih Alp; ta pokrajina je pa popol¬
noma drugačna, kakor so osrednje in severne
pokrajine, kar namreč zadeva podobo in sestavo
gora.

Tu so naj prej :

a. Gore možiške (Miesgebirge} imenovane,
od štajerske strani tudi ljubeljske, od kranjske
pa kamniške planine. Te gore so na jugovzhod¬
nem koncu dežele, in pokrivajo kakih 16 □ milj ;
v njih je obilo poprečnih dolov; povežajo se na
ravnost okoli Doberlevasi; notranji planinski
apnenčni svet, ki spada prav za prav k Kara¬
vankam, ima dokaj svinčene rude in je primerno
5000' visok, naj višji verh Peca,  je 6678' visok,
na meji so herbti in planine ena h drugi primerno
visoke 6500'; naj višji verhunci v južnem kotu
zemlje so pa: Storžič  6738', Grintovec
na kranjskih tleh naj višji verh vsega pogorja
8145', Kočna  8050'. Sedla in prehodi so pa
visoki 3000 — 4000', tako je sedlo jezerske
gore na Kranjsko 3802' visoko, na Štajersko je
pa prehod čez sedlo Tolstega verha;  oba
nista ravno težavna.

80

b. Med zgornjo Dravo, Belim jezerom in
reko Belo so pa Alpe zilske,  eno samo mo¬
gočno pogorje.

To pogorje je 8 milj dolgo in 1 — 2 milji
široko, verhunci so visoki 6000 — 7000'. Naj
višji je Iešanski  ver  h 8497', J uk ima 5958',
sverž Reifkogl  7470', Gradišče  6450' mo¬
gočna planina D o brad  je 6816' visoka.

Prehodi so od Kotoč k gornjemu Dravberku,
od št. Moharja na Višprijane v Greifenburg, od
Oač na Pliberk v Belo i. t. d.

c. Ob deželni meji za reko Žilo je mogočno
ozidje apnenčnega pogorja. Do soteske Ponta-
bel v dolini reke Bele se imenuje to pogorje
Alpe karnske,  za to sotesko in za Poziljem
se pa imenuje Canina in Karavanke.

Alpe karnske  so sploh niže, njih slemena
so pa gola in verhunci ostri; cesta je samo na
enem kraji med Kotočami in med Tolmečem na
Beneškem v dolini reke Talmenta čez Ple-
ken  4314' visoka. Iz med obilo verhuncev
imenujemo le Polinika  7356' in pri vzhodnem
koncu Šinaveca  nad Naborjetom 6396' — pa
Koka  6084'.

81

Čanina je med doloma reke Bele, namreč
tiste Bele, ki teče na Benečansko in Žilice, in
je še silna panoga poslednjega lednika v južnih
Alpah. Tukaj se vzdiguje Višja gora  8448',
Kraljev  ver  h 6092' in slavne romarske sv.
Višarje  — 5646' visoke.

d) Prave Karavanke  se vzdigujejo
1 — 3 milje na y  široko in čez 5 milj na dolgo
za dolino reke Žlice (male Žile). Po predelskem
sedlu (3642') pelje edina cesta na Goriško.
Dravo pa spremljajo te gore od sv. Jakoba do
Abolič.

Reka Bela (^železna ali Kapeljska Bela)
prirodno meji z dolinama svojih pritokov Li p en e
inObiršice, Karav  an  k e od Mo  žiš  k ih  gor,
ktere se razgrinjajo pred apnenčnim hribovjem.

Odlikujejo se pa Karavanke tu pa tam
tudi s prelepimi drevnatimi predgorji, v kterih
rudarji dobivajo mnogo svinca. Naj višji ver-
hunci so: Kamen  5244', Kepa  6780', Golicja
5802', pa nad cestnim klancem ljubeljskim 4362'
v nebo stermeča Begunšica  6522' in slednjič
6630' visoko sleme Košuta. Svinčnati Obir,
čegar naj višji verh dosega 6774', se ozira kakor

Zem. v ljud. soli. 6

82

pravo ober (orjak) pod se na nizko Podravje,
pod kterim stoje 2—3000' visoki verhi (na Žili
2085' i. t. d.)

Doline v Karavankah so sploh poprečne,
In razun dola reke Kokre in Bele (Kapeljske)
nič kaj znamenite; prehodi, edini L j u b e 1 j ,
znan po svojih zametih 4362', so zelo stermi in
težavni.

Koroške gore sva tedaj razdelila I. v pra-
gorne ali pervotne Alpe, ktere zagrinjajo ves
sever in nekoliko tudi osredek dežele. Do prelaza
Kačberga se imenujejo Turi in dalje proti vz.
so pa muro-dravske Alpe; 2. v južne apnenčne
gore, ktere se zopet razdeljujejo na vzhodu v
možiške gore, na zahodu pa med Žilo in Dravo
v zilske Alpe, ob meji dežele na Laško pa v Alpe
karnske do Pontabla, od Pontabla naprej med Belo
in Žilico v Oanino in od tod naprej za Žilo
in Dravo pa v Karavanke.

II. Vode.

J. Razkladili ste mi gore po Koroškem,
povejte mi še kaj od voda po tej zemlji!

O. Kjer so visoke gore, tam se nahaja
tudi veliko voda, kajti iz gora pritekajo stu-

83

denci, in ko po ravninah in dolinah prevlada
silna vročina in se že suše manjše vode, taja
se po visokih gorah sneg in pošilja okrepčavno
kapljo žejnemu polju in posušenim travnikom.

Naj več koroških voda priteka pa v Dra¬
vo,  samo Kokra  od sedla jezerskega verha
priteka na Kranjsko v Savo,  in na sev. zah.
teče reka Bela  od Žabnic v okraji terbiškem v
reko Talment  na Laškem. V Muro  pa teče
proti severju potok B 1 a t n i c a.

I. Drava  teče po Koroškem 19*3 av.
milj, globoka je od 3—42'  pade na 1 podolgo
miljo 50. Nje dolina ima do Beljaka gorsko
podobo, niže je prostranejša, reka ima vendar
sedaj na levo, sedaj na desno visoke bregove.
Podravje imenuje se do Sachsenburga gornje,
do Beljaka doljne Podravje, od Rožeka do
ustja železne Bele Rož (Rosenthal}, niže do
Laboda Junska dolina. Po vsi reki plavajo samo
plavi; vožnja z Iadijami se začenja še le pri
Mariboru.

J. Ktere vode pa pritekajo v Dravo!

6 *

84

O. V Dravo priteka na levi in desni več
voda. Pritoki na levi strani so precej dolgi in
vodnati, scejajo se z lesnikov ali se žive iz
neštevilnih gorskih virov in potokov.

Naj večji med njimi so:

a) 10 milj dolga Bela  (Mol), vodnat
odtok lednika pasteričjega. Izliva se v Dravo
pod Sachsenburgom, na 1 podolgo miljo pade 350'.

b) Jezera, z lednika Hafnerspitze, 6 milj
dolga pade na 1 miljo 556'; največi nje pritoki
na desnem bregu so: Malta  (od Ankogla) s
krasnim slapom potaka Lesnega  in na levo v
obertnijskem oziru zanimiva Krem  c a in potok
Rade tinski  (Radenthein) ali Kamenica, ki
živi veliko jezero milstatsko.

c. Potok teržki  (Feldkirchen), ki na-
reja veliko jezero osojansko, vvanj se izliva
tudi potok trebinjski.

d. Velika Kerka,  glavni domači pritok
reki Dravi, zvira pod Konigstuhlom in nareja
podolžno dolino, ki je gornjobelski podobna;
dolga je 16*3 av. milj, široka pod št. Janžem
50 — 80< in pada primerno po 20'. Kotlina pod

85

Starim dvorom se imenuje gnobniško polje
(Krappfeld). Na desnem kraji teče v Kerko
Glina  (Glan), ki prihaja od Kostanja, in vzame
na levi v se Vinico in Blatnico (na nje Blatni
grad) pa Glinico,  ktera je odtok jezera verb-
skega na desni strani; na levem bregu teče v
Kerko Bistrica ali Motnica pri Medvodah, Olza
in Gorčica.

e. Laboda ali Labodnica (Lavant) teče po
dolini enacega imena, je 6 milj dolga, prihaja
iz Štajerskega od planine št. Venceslavske z
majhnimi pritoki.

Na desnem bregu je:

a) Pervi važni pritok Bela  (paterjonska
z malim jezerom belim).

b) Žila nareja ravno in krasno podolžno
dolino, ki se imenuje nad Kotočani lešanska,
niže gornja in doljna zilska dolina in je 12
milj dolga in pri ustji čez 100' široka.

Pritoki njeni so:

Višprijanski  potok na levo, na desno
pa Žilica od Višje gore in Blatni potok.

c) Pod zilskim ustjem je razun Ljubljice,
ki priteka iz Ljubija in potoka borovskega,

86

pervi večji pritok v Dravo reka Bela (železna
ali kapeljska Bela). Njena potoka Lipena in
Obiršica ločita Karavanke od možiških gora
(glej spredaj), potem majhen in neznaten potok
Peč in Možica,  ki slovi zavoljo gospodarske
in geologiške važnosti. Dolga je 4 milje, iz
Štajerskega prejme Mislino od Slov. Gradca in
izteka se pod doljnim Dravbergom v Dravo.

Jezer je na Koroškem sila mnogo, dele
se pa na dve skupini, ki se odlikujete po
začetku in važnosti.

1. Jezera planinska napolnujejo visoka
korita, nahajajo se vzlasti v Turah pod glav¬
nim grebenom med razrastki, na začetku popre¬
čnih dolov. Ti vodnjaki dobivajo vodo iz virov
in manjših potokov, in iz njih zopet potoki in
reke izvirajo. Ker potoki veliko gorskega proda
v jezera donašajo, se tudi njih velikost spre¬
minja. V porečji Bele so skoro vsi potoki jezerski.

2. Jezera nižinska, ali v nižavi niso tako
pogostama, kakor pogorska, so pa prostranejša.
Vsa ta jezera se nahajajo v podolžnih dolih in
so vsa rečna in različno globoka, njih ob-režje
je blatno. Veča jezera so:

87

a) Belo jezero, ktero nareja reka Bela
(2190'), dolgo 3, široko */ 4  ure, pa na zahod¬
nem koncu blatno.

b) Milstatsko  jezero (1900') se pro-
stira pod planino milstatsko, dolgo je 3 ure, in
% — 1 ure široko; je 900' globoko, in ga
imajo za najlepše na Koroškem.

c) Osojansko  ali oževansko jezero
(1543') je dolgo 2‘/a ure, ima visoke in lepe
bregove. Na južnem ertu stoji prestara opatija
Osoje (Ossiach).

d) Zaberdsko  jezero v dolini potoka
trebenjskega.

e) Verbskoaliceljovsko  jezero (1400)
dolgo 2*3 milje, primeroma 635° široko, globoko
45°. Razprostira se to jezero v ravni potezi
med Celovcem ino Beljakom, poleg njega so
najvažniše ceste in tudi železnica, po njem se
vozijo parniki, in obdajajo ga obljudeni kraji,
bogati na premogu in šoti, zato je to jezero
za narodno gospodarstvo na Koroškem zelo
zanimivo.

88

Podnebje, prirodnine.

J. Ali je na Koroškem kaj bolj merzlo,
kakor na Kranjskem?

O. Podnebje koroško je sploh mnogo
ojstrejše, nego podnebje sosednih dežel, ker
je dežela v sredi med visokimi hribi, ter ima
prostrane gojzde in orjaške snežnike in lednike
ob mejah in po notranjem.

Severne doline zaperte proti zahodnim tu
zlasti merzlim vetrovom pa odperte poldnevnemu
solncu in južnim sapam so najtoplejši kraji na
Koroškem; naj toplejši kraj je labodska dolina.

Osredje dežele, dasiravno je nižje in so
prirodna tla bolj gorka, je nekoliko manj toplo;
bolj merzle so pa doline na severni strani Ka¬
ravank in možiških gora.

Toplota je precej primerno razdeljena na
celo leto in na letne čase, kar je treba zlasti
temu pripisovati, da na Koroškem mnogo dežuje
in da je dežela od vseh strani zaperta. Naj
toplejši mesec je navadno po vsi deželi juli,
naj merzlejši na severji že december, kedaj
celo november, na jugu pa mesec december in

89

niarc; januar in februar sta v severnih dolinah
po padlem snegu mirna in jasna.

Letni časi so precej enolično razdeljeni.
Zima terpi po vsi deželi po štiri mesce — od
novembra do marca, v južnih gorah tudi po
pet mescev (od novembra do aprila); ni pa
tako huda kakor dolga, sneg dolgo leži, in po
dolinah so zavetja; v širjih dolinah pa na
osrednjih ravninah je pa ostrejša.

Pomlad terpi navadno tri mesce, na
južnih, ne pa na severnih viših ploščadih samo
po dva mesca; pomladno vreme je sploh nesta¬
novitno.

Poletje terpi povsod po tri mesce, je
vse tri mesce enako in voljno (po velikih
dežjih junija mesca).

Jesen biva povsod po deželi primerno
toplejša od pomladi, jesen je suha, pa navadno
kratka (terpi po dva mesca) in povsod precej
enako topla.

Dežja in snega obilo pada na Koroškem,
ker je dežela v sredi in visoko v Alpah in ima
veliko gozdov. Dni s padavino biva eno leto
premeroma po 124. — Snežnih dni biva v vsi de-

90

želi po 35 na leto, naj več v Zilskem (v Št.
Lorencu 76, v Dropolji 47). V St. Lovrencu,
kjer sneži razun mescev junija in oktobra skoro
celo leto, biva naj več dni s snegom mesca
novembra (18) kakor sploh po vsi deželi; pa
tudi maja mesca mete sploh po vsi deželi.

Megle so navadne po vsem Koroškem.
Naj bolj se derže megle po severnih in južnih
dolinah in po sredi zemlje; naj bolj visoko na
severji so sila redke.

Nevihte (viharji) pritiskajo naj več na
notranje kraje, v tem ko so jih više pokrajine
navadno proste.

Toča pobija naj bolj pogostoma po južnem
koncu zemlje, zlasti po zilski dolini.

V severnih dolinah vlečejo naj raji severni
vetrovi; po sredi zemlje pa po vseh podolgih
dolinah, ki derže od zahoda proti izhodu, pre-
magujejo močno zahodni pa vzhodni vetrovi
(v Celovcu po 41, v Št. Lorencu po 48 dni
na leto). Slane padajo po vsi deželi že septembra
in kedaj celo maja mesca. Plazi so pogostoma
na Karavankah pa na zilskih Alpah (toda samo

91

na južni strani po južnih vremenih), bolj redki
bivajo na severji.

J. Ali je Koroško kaj bogato na pridelkih
iz prirodnine (narave)?

O. Rastlinstvo je sploh tako, kakor posre-
dnje-evropejskih deželah. Na južnih brežinah
tla z rastlinjem segajo vselej po 150 = 200'
više, nego na severnih brežinah. Pšenica in de-
belača ali turšica rodi samo po najnižjih krajih,
rež na nekoliko višjih krajih do 3000' visoko,
oves do 4600'. — Meja vednega snega začenja
na južni strani 9100', na severni 8900' visoko,
ledniki ne segajo na Koroškem pod 6000', ker
svet visi zelo na jug.

Živalstvo je tako, kakor sploh v alpskih
deželah.

Rudnice (mineralni vrelci) pa toplice na¬
hajajo se po Koroškem poredkoma. Najčešče
so slatine ali kiselce, zlasti v dolini labodski.
Naj bolj znane so: železnata kiselica v Prebeli,
pa kiselice pri sv. Lenartu, v Dobravi (blizo
Volfsberka) in v Reli (blizo železne Kaplje).
V Toplicah pri Delaku so dvojne toplice, ki

93

imajo po 21° R. in kterih voda je nekoliko ap-
nata in kremenata. Višprijanski vrelci imajo v
sebi delov premogovih, žeplenih in železnih.

Prebivalci.

J. Ali se kaj ve, koliko je ljudi na Ko¬
roškem ?

O. L. 1857. je bilo popisano ljudstvo po
vsi Avstriji, in ta čas je bilo na Koroškem
332.456 duš; od dosihmal je število nekoliko do¬
raslo, tako da jih sedaj utegne biti 350.079;
domačih prebivalcev bilo je 1856. leta 324.325
duš.

J. Tako pa ni ravno veliko ljudi na Ko¬
roškem; sej dežela ni tako majhna, kakor ste
mi že pravili.

O. L. 1857. se je pokazalo, da živi po
Koroškem na 1Q miljo 1844 duš, tedaj na
Avstrijanskem naj manj, izvzemši Solnograško,
Tiroljsko, Dalmacijo in Granico. To pa pride
odtod, ker je na Koroškem veliko gora in pre¬
malo rodovitnega polja, ter pomanjkuje dovoljne
hrane; tudi je tega nekoliko krivo društveno
in rodbinsko življenje po Koroškem.

93

Naj bolj rodovitna zemlja je po toplem
Podravji, po doljnem predelu zilske doline, po
Turji (pri Beljaku), po grobniškem in gospo-
sveškem polji in po labodski dolini. To so pa
kraji, v kterih je obertnost in rokodelstvo doma,
ali so pa historična deželna središča.

Naj pustejši kraji pod 1000 prebivalcev
na 1Q miljo so: dolina in planina okoli gornje
Jezere; ali okrožje sovodenjsko s 680 preb. na
1 □ miljo, vzlasti pa visočina okoli belske do¬
line, okraj beljanski s 671 in vogljiški s 607 preb.
na 1 □ miljo. Ker so se pa skoro vsi prebivalci
zarad podnebnih razmer in zarad prostranih
gozdov, zarad paš in nerodovitnega sveta vselili
po dolinah in dolih, zato je videti Koroško
kakor zelo obljudena dežela, kjer se v nekterih
dolinah vas vasi derži.

J. Ali na Koroškem tudi kje slovenski
govore ?

O. Kar se tiče narodnosti, je Koroško,
ki je bilo nekdaj središče starega slovenskega
sveta, sedaj po večem nemško; zvezano je
namreč več od tisuč let z nemško deržav in

94

silno ponemčevanje se je že začelo za bavarskih
in koroških vojvodov.

Po vradnem preiskovanji iz leta 1857. na
podlagi narodnega popisa iz leta 1851. je bilo
leto 1857. na Koroškem: 231.558 Nemcev pa
92.767 Slovencev. Kozler stavi po najnovejših
in zelo verjetnih preiskavah Slovence na 113.000
duš.

J. Čegava je tukaj prava, in komu gre
verjeti?

O. Kakošna narodnost je v enem kraji,
naj bolj se kaže v cerkvi, v kterem jeziku se
božja beseda oznanuje. Tu se pa lahko po¬
sname, da je tretjina prebivalcev na Koroškem
Slovencev, kajti tam je 124 duhovnij s 118.909
prebivalci, in v teh se pa samo po slovenski,
in 8 s 9.450 prebivalci, v kterih se pa verstoma
po slovenski in po nemški beseda božja
oznanuje.

Čisto slovenska sta torej samo dva okraja,
in sicer kapeljski in pliberški: jugo-vzhodni
gorati kot dežele (velik 13‘20 □ milj. avst.);
več okrajev na jugo-zahodu in po sredi dežele,
to je: terbiški, podklošterski, st. mohorski,

95

beljaški, rožeški, borovski, celovški, velkovski,
doberloveški in st. pavelski ima namešano na¬
rodnost, pokrivajo ti skupaj 56*19 □ milj, 16
okrajev je čisto nemških. Tla nemške narodnosti
obsegajo 120-87 □ milj ; tla narodnosti slovenske
69-33 n milj staroslovenske zemlje. V glavnem
mestu Celovcu štejejo vradni popisi iz leta
1857. med 9414 domačimi prebivalci 6000 Slo¬
vencev pa 3419 Nemcev.

J. Kakošne vere so pa Korošci?

O. Kar se tiče vere, so Korošci naj
več katoličani. Protestantje (Luterani) (16.666)
so po narodnosti Nemci in Slovenci in so raztre¬
seni po gorah.

Po Koroškem je sploh malo oženjenih
ljudi, neoženjenih je 72 od sto. Nenavadna ta
razmera, je lastna vsem alpskim zemljam (Svajci,
Norvegiji in Svediji), in pride od tega, da so
kmetije (zlasti med Nemci) nedeljive, in da je
težko rodovino živiti; nekoliko se pa to tudi
opira na starodavne šege sosebno nemške.

J. Kako so pa naseljeni ti stanovalci po
deželi?

96

O. Kako so naseljeni, se kaže v teh le
številkah: Na Koroškem je bilo 1. 1857. samo
11 mest, 27 tergov, 2856 vasi, skupaj s 50.140
poslopij, v kterih je prebivalo 65.326 rodovin.

Kakor sploh alpske dežele, ima tudi Ko¬
roško malo večih naselbin ali mest. Zato so pa
tu občine na podlagi osnove iz leta 1851. tem
prostranejše. V vsi deželi jih je samo 281,
tako, da spada na 1 katastralno občino po 28
naselbin. Zato imajo pa tudi občine primerno
veliko prebivalcev.

Narodno gospodarstvo. 1. Kmetijstvo in
gozdnarstvo.

J.  Od česa pa se naj več žive Korošci?

O. Naj več ljudi na Koroškem se živi
od kmetijstva, in le to je tudi naj bolj razšir¬
jeno v deželi. Od kmetijstva in gozdnarstva
se jih živi okoli 230.000.

Rodovitnega sveta po poslednji katastralni
meri je 159.03 □ avst. milj (vse zemlje pa je
480.26-36). Naj veči del rodovitne zemlje po¬
krivajo gozdi, 96-8 □ avst. milj, in v njih je
bogastvo, zlasti nemških gospodarjev. Kalnega

97

polja je samo 23* 1 □ avst. milj, travnikov in
vertov 19'9Q avst. milj, pašnikov nižih in
planinskih 18-2 avst. milj, torej travnih tal
skupaj 38-1 □ avst. milj. Močvirje z bičevjem
pokriva 1306 oralov, vinogradov pa je samo 114
oralov.

Naj boljša ralna tla so v srednjem in
doljnem Podravji po širjih dolinah in kotlinah
na predelih tretje gorne tvorbe. Ondot in po
planinskih lazih so tudi naj boljša travna tla.

J. Kterega žita pa naj več pridelujejo na
Koroškem ?

O. Pridelujejo tam naj več ovsa — po
1,120.000 vaganov na leto — potem pa reži,
ajde, prosa, ječmena, pšenice v krajih, ki leže
do 2100' nad morjem, in debelače.

1 oral ralnih tla odbivši seme nese 10*6
starov reži ali režene enačine, vse polje pa
na 1,196.420 avst. starov. Na Koroško se davažva
pšenica, ajda se pa izvažva. Lan sejejo naj
bolj okoli Terga, Spitala in Paterjona pa sploh
v gornjem Podravji. Vina ne pridelujejo veliko
(po 2800 veder na leto) zato je pa vertnarstvo,
posebno glede sadnega drevja, zelo čislano in

Zem, r ljud. šoli. 7

98

na precej visoki stopnji, zlasti med Slovenci;
pridela se po 324.000 vaganov sadja na leto.

J. Kakošni so pa gozdi po Koroškem ?

O. Gozdi so sedaj še v dobrem stanu,
ker so toliko razprostrani, na 1 □ miljo pride
4621 oralov, da si ravno se mnogo manj za-nje
skerbi, nego na sosednem Štajerskem.

Gozdi koroški so večidel iz jel, smrek pa
iz borov, nekaj tudi iz drenovja; bukve so
sila redke in pritlične. Kar se derv poseka,
se jih naj več doma porabi pri fužinah. Naj veče
gozde imajo severni pomejni herbti, svinjska
planina, Golovec pa kamniške planine.

J. Kranjci dobivajo dostikrat na Ko¬
roškem zasluška, in zemljišča so gotovo tam
velika?

O. Na Koroškem pride na vsakega sta¬
novalca po 4’76 oralov rodovitne zemlje, in na
vsakega gospodarja po 55‘4 oralov plodne
zemlje. Po slovenskih krajih so zemljišča bolj
razkosane, nego po nemških, kjer še pod fran¬
cosko vlado niso opustili starodavne navade,
nedeljivosti zemljišč.

99

J. Ali imajo Korošci kaj lepo živino?

v

O. Živinoreja je na Koroškem, kakor
sploh v alpskih krajih, zelo razširjena in na
visoki stopnji.

Konji so krepkega noriškega plemena;
naj lepši so na Zilskem in v kamniških gorah.

Goveja živina približuje se glede lepote in
moči na gornjem Koroškem tiroljskemu, na dolj-
nem Koroškem pa štajerskemu plemenu.

Planinarstvo je na severji povsod v navadi.
Sira napravi se po 2000 centov na leto. Ovce
in koze imajo zlasti Slovenci; vplemeničene
ovce do sedaj niso drugej, nego po velikih
posestvih. Čebelarstvo je posebno med Slovenci
razširjeno.

Sviloprejke so začeli rediti po Podravji
in po sredi dežele. Lov in ribištvo daje še
vedno nekaj dobička.

Rudarstvo.

J. Praviti sem slišal, da Gorenci ho¬
dijo na Koroško, kjer delajo v rudnikih; povejte
mi, kakošna ruda se koplje tam!

100

O. Na Koroškem živi dokaj ljudi od
rudarstva, ktero daje mnogo dobrega blaga, iz
njega tudi dobivajo obertnije v deželi podlago
za svoje izdelke. Koplje se sicer samo svinec,
železo in premog, pa toliko se ga dobiva, da
njegova vrednost prihaja na 1 prebivalca po
12—14 gold.

Ruda svinčena se koplje naj bogatejša in
naj pravilnejša v Pliberku (po 40.000 centov
na letoj, dalje v Rabelji in na Obiru. Svinčene
rude dobiva se leto k letu po več nego po
250.000 centov — 120.000 iz cesarskih, 130.000
zasebnih rudnikov, ki je vredna čez pol milijona
goldinarjev. Iz te rude se dobiva na leto po
60—70.000 centov svinca in svinčene pene v ceni
900.000— 1,000.000 gld. Leta 1857. kopali so
svinec na več, nego na 60 krajih, in od tadaj
se je zelo pomnožilo število rudnikov, zlasti
na doljnem Koroškem, ko je svinec v ceni
močno poskočil. Skoda ta napotuje obilnišemu
dobitku to, da so rudniški deli (kuksi) preveč
razdrobljeni in prepičli; kraj v samem Pliberku
šteje se čez 250 posestnikov posamesnih koscev.

101

Srebra se dobiva le pičlo, ker se ga po
malem nahaja v svinčeni rudi, s ktero je pome¬
šano (po 250—300 centov rude); koplje se tudi
posebej, zlasti na bliščniku. Na mestih, kjer
je srebro, dobiva se tudi kaj zlata. Rude
cinkove nakoplje se pa po 15—20.000 centov
na leto (posebno pa v Pliberškem in na Obiru),
kalamina 5 —10.000 centov na leto. Antimon
(raztak) dobiva se na dveh mestih špitalskega
okraja. Baker ali kuper kopljejo blizo Bokstanja
v Lošanah beljaškega okraja.

J. Koliko se pa dobiva železnih rud?

O. Železnih rud se dobiva od leta 1855.
okoli 2V, — 3 milijonov centov na leto; iz nje
se dobiva navadno po 700.000 —1,000.000 centov
sirovine. Jeklenčna ruda se dobiva posebno v
Krušni gori Huttenberški na izvoru Goričice,
v ktero kopljejo rudnike od treh strani, od
Huttenberka, Loblinga pa od Mosinca, in ki
potrebujejo za svoje topilne rude 10 visokih
plavežev. Ima na podnožji znamenito železno
obertnost. Dalje so tudi železni rudniki v gor¬
njem Labodu med Št. Lenartom in Volfsberkom,
v kterih se koplje jeklenec in kjer nareja

102

železnati bleščak posebna gnjezda. Hudniki
nad Savodnjem pri zgornji Jezernici spadajo k
premogovi tvorbi. Sicer tudi kopljejo železo na
Reki v okraji belanskem; tudi kopljejo železno
rudo pri Bistrici in Verhu (severnozahodno od
St. Vida) pri Radetinu.

Ker so gozde sosebno okoli rudnikov
močno posekali in so se derva podražila, se
koplje čedalje več rujavega oglja ali premoga
in lignitov. L. 1857. izkopali so 1,041.624 centov.
Naj več dobiva se ga v premožiščih pri Lesi v
pliberškem okraji za potrebe velike fabrike pre-
valske (12'8 centov dobrega premoga = 1°
derv). Opravka ima tam 400 — 600 delavcev.
Sploh se najde rujavi premog v porečji Možice,
ob Dravi, pri verbskem jezeru, pri doljni Žili,
ob Kerki in Labodnici. Vsa premožišča za
grinjajo nekaj čez 1000 oralov.

Šoto režejo do sedaj samo na 500 oralih,
zlasti pri St. Jurji, kraj jezera verbskega pa
ob gornji Kerki in Gorčici. Nareže se je po
200 — 250.000 centov na leto in sicer samo za
rabo nekoliko pudlovnic.

103

Obertnost.

O. Pravil sem ti od rudarstva, ktere rude
se pridelujejo na Koroškem, pa koliko se vsak-
tere dobiva; lahko pa sedaj spoznaš, da tudi
obertnost mora tam precej razširjena biti, ker
se veliko rude nakoplje.

J. Naj bolj razširjena in važna mora
biti obertnost, ki se peča z dobivanjem in iz¬
delovanjem železa, svinca in sploh kovin.

O. Da, tako je. Obertnost živi na Koroškem
okoli 70.000 ljudi. Naj bolj razširjena je
obertnost s kovinami, mnogo manj pa je raz¬
širjeno pivarstvo in žganjarstvo, steklarstvo in
obdelovanje volnate robe. Bombažne robe se
skoro nič ne izdeluje, izjemši barvanje preje na
rudeče, in pertenine se pripravlja samo za domačo
potrebo. Navadni rokodelci ali pa posamesne
fabrike izdelujejo druge obertnije.

Obertnost železna, vdomačena v deželi
od starodavnih časov povzdignila se je potem,
ko so začeli postavljati visoke plaveže namesto
starih štukovih peči, sedaj pa ne obdelujejo
samo domače, ampak tudi 15 — 20.000 centov

104

kranjske, salcburške in štajerske železne sirove
rude. Uradnikov in delavcev imelo je pri njih
opravka 1767, in izdelek je iznašal 905.877 centov
sirovine v ceni 3'305 milj. gld. in 30.772 cent.
itine v ceni 258.528 gld. Iz med 16 plavilnic,
ki so delale leta 1857., nahaja se 6 največih z
10 visok, plaveži in 6—700.000 letnega izdelka
v okolici huttenberške rudne Gore in sicer: V
Letinu (Lotting) 1 s 3 plaveži, ki izdelajo na
leto 280—350.000 centov, tu je naj večja plavil—
niča v deželi, v Možnici (Mosinz), v Heftu
in Trebijah (2) v okraji starodvorskem in v St.
Janži pa v Svincu (2) v ravno tem okraji; vse
so na reki Gorčici in njenih pritokih. Visoki
plaveži omenjenih krajev so najboljši v deželi;
ruda se koplje naj več pri samih plavilnicah, in
imajo dosti vode, kurjave in delavnih moči. Za
njim imajo najvgodnejšo lego plavilnice na
gornji Labodnici; tu se izdeluje tudi največ
železa 120—160.000 centov. Vgodne so tudi
okolnosti 3 plavilnicam v motniški dolini, izdelajo
na leto 60 — 80.000 cent. Zelo majhen pa je iz¬
delek ostalih 7 koroških plavilnic, iz med kterih
ste 2 nad Sovodnjem, 3 v Podravji (v pa-

105

terjonskem okraji} in sicer v Krajci, v Reki pa
v Lazih, ostale dve v Bajtiši (okr. borovskem)
pa v Radetinu. V Krajci, v Tratah in v Baj-
tiših, kjer so delali 1. 1857., izdelale so 15 —
22.000 cent. domačega izdelka. Litino izdelujejo
v plavežih (visokih in na kupolo} samo plavil-
nice motniške, jezerniške, trebijska in bajtiška.
Naj veča livnica je valdšteinska.

J. Ali sirovo železo doma izdelujejo, ali
ga izvažvajo.

O. Vse sirovo železo iz laboških plavilnic
se izvažuje v Celtveg na Štajersko, kjer se
podeluje, drugo se pa doma podeluje. Manjše
fabrike ali fužine so naj gostejše v porečji
glinskem , kerškem , labodniškem , možiškem in
bistriškem po doljnem, pa v porečji Bele in
Žilice po gornjem Koroškem. Vse je gonila
voda, ko so imele veče fabrike že leta 1855.
8 parnih strojev (mašin} z močjo 424 konj. Iz¬
delek je iznašal 559.883 centov različnega ko¬
vanega in valjanega železa v ceni 6,489.544 gld.
Naj več se je izdelalo železničnih sin — 233.350
centov, pa železa v protih ali šibah — 110.354
centov in jekla 34.000 centov kovanega in vle-

106

čenega. Dratu se je napravilo 31.535 centov.
Jekla se pa izdeluje vedno manj; leta 1851.
izdelalo se ga je še 65.460 centov, čemur je
glavni vzrok popraševanje po litem in cementnem
jeklu, in konkurencija s švedskim jeklom, kteremu
ni kos domače koroško. Šine in osi so delali v
Prevalih, plehe v Lipici, Rožčici v Kosorinih
in na Tratah (Železnih); sirovo jeklo na 12
krajih, naj več v Ponovi (v špitalskem okraji),
jeklo kovano tudi na 12 krajih. Drat so delali
na 9.tih in žreblje na lO.tih krajih (dratu naj
več v Bistrici in v Prevalih, žrebljev v Jezernici).
Pri vsi rafinujoči obertnosti imelo je opravka
1. 1857. do 3318 (v Prevalih 600, pri druzih
valjavnicah povsod okoli 200) ljudi, kterim
se je plačalo mezde okoli 800.000 gld.

J. Kteri rokodelci pa izdelujejo železo ?

O. Rokodelstva, ki obdelujejo železo, na¬
hajajo se, kolikor delajo robo za tergovino, kakor
povsod tudi na Koroškem blizo rafinujočih fabrik.
Naj več se to godi po fabrikah , in malokdo se
peča več s to obertnostjo. L. 1857. vdeleževalo
se je takih rokodelstev samo 600 oseb, izdelki
so imeli javalne ceno 40.000 gold. — Kosarnie

107

je bilo 6 (v Volfsberku, v Bukovi, v Mali GIo-
drnci, v Vinici, v št. Vidu pa v Spitalu, ki so
izdelale 235.075 kos, 4100 šerpov in 925
kosirjev, v ceni 90.000 gl. Kosarnice dajo naj
boljše blago te verste v Avstriji, ki gre
močno na Rusko. V Borovljah je od nekdaj
slavno društvo puškarjev, ki razdeluje delo med
družabnike, in ki je štelo še leta 165.1 do 253
mojstrov z 218 pomagavci.

J. Povejte mi še kaj od svinčene
obertnosti!

O. Obertnost svinčena, perva za železno
v deželi, daje dela s kopanjem vred 4500 ljudem
in izdela po 600.000 centov robe, cenjene pa
3 — 3V 2  milj. gld. na leto. Plavi se pa svinčena
ruda in druge rude, ki se je navadno derže
zdaj v kakih 32 — 35 plavilnicah, ktere stoje
naj več pri samih rudnikih. Mnogo plavilnic
se nahaja v pliberškem okraji (8), potem v
kapeljskem (6), v beljaškem (13) in paterjonskem
(2). Fabrike za svinčeno belobo (po 30.000
cent. na leto) so v St. Vidu, v Celovcu, v Bel jaku
in Volfsberku, za cinkovo belobo je ena v
Beljaku. Svinčene barve delajo zlasti v Kut-

108

norfu v Holemberku (v okraju celovškem) pav
Čajni (v okr. beljaškem); tu delajo tudi barve
cinkove.

J. Kako pa je z drugimi obertniškimi
rečmi ?

O. Ostala obertnost ima odmerjene oske
meje. Kotlovino valjajo v Bukovi (po 100 cent.
na leto), grafitna torila narejajo v št. Martinu
pri Beljaku. Steklarnice so v Cernihajmu (pri
Grajfenburku) pa v Dravberku in nad Labodom
pri št. Lorencu; obe poslednji narejate tudi da-si
ne preobilo sercal.

Za moko nahaja se veliki (ameriški)
mlin v Medgorju nad Celovcem, ki zmelje po
12—20.000 centov moke iz banaške pšenice na
leto.

J. Torej tožijo naši mlinarji, da ne gre
več moka tako na Koroško, kakor nekdaj.

O. V  Celovcu je cesarska fabrika za
tobak; v tej so naredili 1860 iz 1011 centov
listja 740 centov pivnega tabaka in skoro 10
milj. cigar ali smodek. Pertenina tke se zlasti
v špitalskem in greifenburškem okraji za prodaj;
preja iz bombaža se na rudeče barva v Celovcu

109

pa v Seebachu pri Milstatu. Na obeh teh dveh
krajih so tudi fabrike za usnjene izdelke,
zlasti za jermena in sedla; fabrike za volneno
robo, zlasti za sukno, so v Celovcu, v Tre-
bezniku pri Celovcu pa v Vetrinji (bratov Morov);
poslednja je že 100 let stara in izdeluje zlasti
belih suken pa škerlatov. V Zrelci pri Celovcu
je tudi fabrika za bukova sukna.

Tergovina ali kupčija.

O. Sedaj ti pa povem še nekaj od kup¬
čije v tej deželi. Po tej dobiva dežela potrebne
kmetijske surove pridelke, kolonialno blago
in obertnijsko robo, ki se ne izdeluje v
deželi; izvažva se pa iz nje surovina, izdelki
rudniške obertnosti in vsakoverstno drugo obert¬
nijsko blago, dalje govedina in drobnica in nekteri
poljski pridelki. Stanovitno se izvažva zlasti
oves, seno, deteljno seme (ki gre posebno na
Beneško in sploh na Laško, kedaj tudi na Nemško),
v dobrih letinah tudi krompir.

Mnogo imenitnejša je, to se ve da, izvožnja
železa, zlasti valjanega, kovanega in jekla,
posebno v protih, ploščah in plehih, pa že-

110

lezničnih šin in osi; vse to gre na druge av¬
strijske dežele. Cerna železnina pa šerpi in
kose gredo v vzhodne dežele avstrijske, tudi
celo na Turško, na južno Rusko pa v jutrove
dežele, jeklo skoro po vsi vzhodni Europi tudi
na Francosko. Tudi svinčene ploščice in cevi
s sirovim svincem vred gredo na tuje. Tako
poprašujejo tudi po svinčenih barvah v vsem
cesarstvu in je ž njimi kupčija zelo živa.

Cena vsega izvoza iz dežele smemo deti
na 8 — 10 milj. gold., od kterih spadajo na
železo kaki 3 milijoni. — Cena vsega vvoza
iznaša kakih 6—8 milijonov gold.

Prevozna tergovina, ki je bila pred letom
1849. morda naj veča v cesarstvu, peša in je
skoro že popolnoma opešala, odkar so odperli
južno pa beneško - bolzansko železnico, tako
da je samo prevoz od vzhoda na zapad še
besede vreden.

J. Kteri kraji so pa v domači deželi
imenitni zavoljo tergovine ?

O. Notranja kupčija ima središča v Beljaku
(kjer je skladišče svinčenine iz okolice in izpod
Rajbla, pa za železnino (zlasti od Sovodnja),

111

v starem Dvoru in Št. Vidu za železo, posebno
pa v Celovcu za vso obertnost deželno in za
vpeljano žito. Za poljske pridelke in blago
imajo veče sejme Celovec, Velikovec, St. Vid
in Beljak.

Kupčijska pota pa je zelo spremenila
železna cesta, ki pelje iz Maribora v Celovec
in Beljak; ta cesta se ima podaljšati po
dravski dolini in po drugih do gore Bren na
Tirolskem. Jugo - izhodna cesta, ki se bo
napravila iz Beljaka v Ljubljano , vtegne biti
zmed naj važnejših železničnih čert na Avstrij¬
skem, kajti ona bo vodila od teržaškega morja
in od ogerske Donave po naj bližnjem potu v
Nemčijo.

J. Ktere so pa naj imenitnejše ceste v
deželi ?

O. Od vzhoda proti zapadu derži ena
sama 16  milj dolga, deržavna cesta; ta veže
Štajersko s Tirolsko. Na Koroška tla stopi pri
doljnem Dravberku in pelje potem čez Labud,
Velikovec in poleg verbskega jezera do Beljaka,
od koder derži po dravski dolini na Tirolsko.

112

Iz Beneškega stopi cesta pri Pontablu na
koroška tla; ko pride do Trebiža se zedini s
tisto, ki pride iz Goriškega čez Predel po raj-
belski dolini na Koroško. Ta cesta pelje od
Terbiža naprej do Beljaka, nad Voceljem se
združi s kranjsko cesto, ki derži čez Koren.
Od Beljaka se nekoliko časa derži podravske
ceste, ter jo zapusti pri Špitalu in potem gre
po dolih reke Jezere čez Kačberg na Štajersko
in Salcburško. Ta cesta veže tedaj vzhodno
Bavarsko na ravnost z Goriškim, Beneškim in
celo Italijo.

Srednja cesta stopa na Ljubelu v deželo
in gre čez Celovec, Št. Vid in Brež po Novo-
Terškem sedlu na Štajersko; ta cesta veže tedaj
po najkrajši potezi Češko in Avstrijo nad Anižo
(čez Linec) z Ljubljano in Terstom.

Najvzhodniša cesta stopa pod jezerskim
verhom na deželna tla, derži na Kaplo, Velkovec
in od ondukaj na Št. Andraž v labodski dolini,
prestopa meje na obdanskem sedlu in veže
tako na Judenburk in Bruk pod Severnikom
ali Semeringom naravnost Dunaj z Ljubljano in
s Terstom. Pa izgubile so, kakor smo že

113

odmenili, vse te ceste po železnicah, ki so
povsod njim paralelno izpeljane, nekdajno svojo
po svetu znano veljavo.

Glede notranje zveze ali stike so naj važ-
niši kraji, kjer se ceste križajo na gornjem
Koroškem: gornji Dravberk. Grajfenburk, od
tod cesta v zilsko dolino , Sachsenburk (cesta
v belsko dolino), Spital (kjer se ločite dravska
in cesta na Solnograd), Beljak, Terbiž (od
koder pelje romarjem na Višarje dobro znana
cesta čez Fužine [Weissenfelsj na Kranjsko),
druga na Podkloster in dalje na Beljak; neko¬
liko nad Podklostrom pelje cesta v Žilo; na
notranjem Koroškem so pa: Medvodje (v ker-
škem okraji) in St. Vid pa Terg in Celovec;
na doljnem Koroškem: Velkovec, Pliberk,

doljni Dravberk in kraj južno pod St. Lenartom
v gornjem Labodji, od koder derže na vse
strani postranske deželne ceste v poprečne
dole, združevaje, kolikor se da med sabo tudi
drugo k drugi paralelne doline.

Drava nosi plave po 80 — 100 centov
težke, na kterih se poglavitno železni izdelki

Zem, v ljud. šoli. $

114

(v ceni 280.000 gl.) izvažujeje iz dežele. Po
verbskem jezeru plavajo parniki.

J. Koliko je pa železnih cesta na
Koroškem ?

v

O. Dosihmal je le ena, ki veže Štajersko
s Koroškim in derži od Maribora v Celovec in
Beljak: ravno kar delajo drugo cesto, ki pelje
iz Celovca čez St. Vid na Unzmarkt (Štajersko);
delala se bo tudi v kratkem cesta, ki bo po
savski dolini peljala na Terbiž, od koder se bo
pa dalje v Beljak izpeljala; od tod bode pa po
dravski dolini peljala na Tirolsko. Potem bo
vvoz in izvoz v deželo na vse kraje mnogo
zlajšan.

Telegrafiška poteza je v deželi 24 milj
dolga, ter stika Beljak in Celovec z Dunajem,
z Ogri pa s Terstom.

Ljudskih šol je bilo 1861. leta 333 in sicer
299 katoliških pa 34 protestantiških, tako da
je prišla 1 šola na 8 naselbin. Glavnih šol je
bilo med njimi 10; za dečke 5 katoliških in za
deklice tudi 5. Po nemško se je učilo v 249
šolah; po slovensko v 28, v obeh jezikih v
56. Podučevalo je vseh skupaj 459 oseb (med

115

njimi 107 katehetov, 313 učiteljev in učiteljic
pa 39 učiteljskih pomočnikov}. Med učitelji
je bilo 38 protestantov. Otrok za šolo vgodnih
je bilo 32.217, v šolo jih je pa le hodilo 24.484
ali 70^ otrok za šolo. Nedeljskih šol je bilo
300, v ktere je hodilo 5.174 dečkov in 4.189
deklet. Viša realka je v Celovcu, in tudi viši
gimnazij benediktinski. V Celovcu je tudi za¬
sebni zavod za gluho - neme obojega spola 5  tu
ste tudi oskerbnišnici s 4 učitelji pa s 312 go¬
jenci.

Za povzdigo slovenskega jezika in slo¬
venskega slovstva dela

a. društvo sv. Mohorja v Celovcu, ktero
je imelo 1868. leta 10.174 letnih in 284 duš do-
smertnih udov in izdaja podučne, pobožne in
zabavne knjige;

b. čitalnica v Celovcu.

Uprava.

Deželna uprava je taka, kakoršna sicer v
deželah cislajtanskih. V Celovcu stanuje lastni
deželni poglavar, v sodnijskem oziru spada

Koroško pod višo deželno sodnijo v Gradcu.

8 *

116

V deželni zbor voli Koroško 37 poslancev,
in v deržavni zbor jih pošilja 5.

Čistih dohodkov je dežela dala 1860. leta
2,554.895 gold., torej po 7 gold. na glavo; čistih
stroškov za deželno upravo pa je bilo 1,218.633;
ostaja toraj čistih 1,336.262 gold., ktero je dalo
Koroško za osrednjo deržavno upravo.

Deželno ime, po latinsko Carantanum, se
nahaja pervič v VIII. stoletji.

Kranjsko.

J. Povedali ste mi od Koroškega, kako
veliko je; pravili ste mi od ondašnjih gora,
hribov in dolin; popisovali ste mi ondašnje sta¬
novalce in tudi ste pripovedovali, da je bil tam
starodavni dom Slovencev.  Povejte mi,
kje pa je sedaj dom Slovencev, v kteri deželi
prebivajo sedaj sami  Slovenci, kje je njih
središče?

O. Kranjsko  je sedaj središče
Slovencev,  ker razun nemških Kočevarjev
in nekterih nemških ali ponemčenih ljudi po
mestih žive tu sami  Slovenci.

J. Koliko pa meri kranjska zemlja?

117

O. Kranjsko meri 173-5694 □ milj avst.
ali 181.42[J milj zemljepisnih. Kranjsko je torej
samo 6 59 □ milj. avst. manje od Koroškega.

J. Ali je tudi Kranjsko tako gorato kakor
Koroško?

O. Več nego polovico zemlje zalega gorati
svet (večje višave), drugo je pogričje in rav¬
nine. Že potem, kakošne so gore in kako so
sestavljene, se Kranjsko deli v Gorensko,
Dolensko in Notranjsko.

Gorensko je višavje, in kaže celo planinsko
lastnijo. Pod velikimi gorami so nižje planinske
planje, v nje pa sega pogričje. Pod tem po-
gričjem razprostira se proti vzhodu velika
ravnina ljubljanska; med tem pogričjem in na
njem so lepe, dolge koritne doline. Vzhodno
za ljubljansko ravnino kažejo se na Dolenskem
razna pogričja visoka do 3000'. V tem pogričju
so planji in verhe posebne oblike; tam so lepe,
široke doline pa tudi kotline in rupe s ponikvami,
ktere spominjajo na pravi kraški svet. Ta se
pa razgrinja v vseh svojih lastnostih, da mu
ni na svetu para, še le po Notranjskem, ktera
je ali koritasta, suha in kamenitna planota,

118

ali pa z gozdi obraščeno gorovje s kepastimi
in ostrimi verhi in stermimi rebri.

J. Kje se pa začenja gorensko višavje?

O. Gorensko višavje se začenja na se-
vero-zahod:

1) z grebenom ali herbtom Mangarta. To
gorovje je 27 2  milj dolgo, poprek 5000 — 7600'
visoko pa ozko, razrastki se spuščajo na sever
in jug; med njimi se razgrinjajo visoke po¬
prečne doline s hudourniki, ki teko v Savo in
Sočo. Znamenitnejši verhi so: Mangart
(Babji zob) 8462', Mojstroka  7466', krasna
piramida Pri si ne k 8100', Rasur  8244'; pa
v panogah R o g i c a 8135' in Čemi verh
4806'. — V dolinah stoji veče lansko jezero
nad Radečami 3023' visoko, jezerni izvor pod-
korenske Save 3960', drugi njeni izvor 2544'
visok, prehodi ali sedla so 5000—6100' visoki.

J. Ktero gorovje pa pride za Mangartom?

O. Za Mangartom pride :

2) Triglavsko pogorje,  ktero po¬

kriva kakih 13Q milj. V njem so koritne in
dolinate planote, goli herbti, široki milj

pa ozka in kljukasta slemena z mnogimi rogi in

119

deskastimi verlii; tu pa tam zlasti na južni
goriški strani se spuščajo razrastki s stermimi
in iglovitimi rebri navznoter, kakor tudi k
široki savski dolini. V njih krilu leži bohinjska
dolina, dolga je 4y„ milje, široka % milje;
rodovitna je, od nekdaj naseljena in obertna;
Sava  (doljna ali bohinska) jo preteka in na-
reja tu prelepo jezero (bohinjsko), po neko¬
likih soteskah odhaja proti jugu iz doline. Severno
od te doline pa nji vštric na (paralelna) je
dolina reke Radovne in nje pristranskega
pritoka Kerme. Ta dolina je v svojem višem
predelu široka in ljudnata ; odpira se v nižem
tudi po ozkem žlebu k veliki Savi proti Žerov-
nici na sever je pa ta dolina po dveh viših
poprečnih dolinah (deržečih k Mojstrani in
Javorniku) zopet v zvezi s dolino savsko.

Drugih poprečnih ni v vsem tem gorovji
na kranjski strani, planot je pa šest. V svojem
prodnem nanosu imajo te planote, ktere raz-
oravajo mnoga tratna korita, gručasti doli,
jame in razpokline z izverstno bobovčno rudo.
Prehodov ali sedlov ni v tem pogorji. Po trav¬
natih planjah in po koritih stoji dokaj staj,

120

na drugih so prostrani gozdi, — na bleško
planoti pa je glasovito izvorno (iztočno) jezero
bleško  (Veldes), naj krasnejše na Kranjskem
in eno iz med naj krasniših v Evropi. Herbti
triglavskega gorovja so na jugu 4—6000' visoki,
slemena na severo - zahodu 6 — 8000', planote
(ziasti na vzhodu} 2—5000'. Najviši verhovi so:
Triglav,  najviša gora; ima tri veršace
(najniži 8505') nad malim lednikom, je visok
9037'. Ta velikan se vidi iz vse dežele, na
njem se odpira lep razgled tje k jadranskemu
morju in na Benetke, kakor k samemu Or-
telesu in k Turam: drugi verhovi so 8000—6000'
visoki. Iz južnih herbtov kipi rastlinoznancem
dobro znana Cerna perst  5826', Ratitovec
5236'. Na zahodni koritni planji Ogradniški
ima verhPeršivec  5560'; na notranji naj veči
in gozdnati planoti (pokluški) ima rudnik K o-
privnik  3271'; na radovniški planoti verh
Jerebikovec  4986', Možaki  j a 4095', na
bleski planoti, ki je naj niža in naseljena ima
Bled  (Grad) 1839', jezero 1503; planota
Jelovica, naj bolj na jug, polna gozdov in

121

planinskih pašnikov ima skupaj 4407', na Rihu
pa 4041' visokosti.

Na jugo - vshodnili ploščatih dolih ima
Kamnagorica  2470', Kropa  1514', Č r e š-
nica  1524', na južnem boku ali podolju
Sorica  2614', in v krasni dolini reke Sore
Železniki  1900' visoko; na najvzhodniši
gorski rozgi ima cerkvica Št. Jošta  nad
Kranjem 2668' visokosti. — Podbersko sedlo,
ki pelje na Goriško proti jugu, ima 4068' viso¬
kosti. Dolina, po kteri teče podkorenska Sava,
je dolga 3V, milje in primeroma */ 4  ure široka,
ta dolina je med Mangartom in Triglavom
na eni strani, na sever pa stoje Karavanke.
Podolžna savska dolina ali Posavje ima torej
med Ratečami in Že rov ni c o primeroma
2100', radoliška kotlina pa samo primeroma
1600' visokosti (Lesce, 1609').

Verhne vode prebijajo zkozi vse kamnitne
sklade do naj dolnejših peščencev in premo¬
govnih škrilnikov, tedaj planote in herbti nimajo
voda, podirajo pa tudi notranje sklade in lege
ter napravljajo, da se vsedajo korita in doline,
udirajo tla, ter narejajo jame in brezna, kar

122

vse daje tej visočini lice nekakega višegaKrasa?

J. Kako se pa imenujejo gore, ki so na
jug od triglavskega pogorja?

O. To pa je tako imenovana loška
goratina, obsegajoča 9n milj. Le to višavje
ima na zahodu en sam širok gozdnat herbet,
čigar ploščadi in rebri se polagoma nagibljejo
na sever v sorško dolino, na jug pa v dolino
Poljanščice,  na vzhod pa se razpleta v
3Q milje široko goratino polhovgraško, ktera
se oblokoma po nekoliko dolinah odpira v ljub¬
ljansko ravnino. Znameniti verhovi so: Blegaš
na glavnem ali zadnjem herbtu 4927'; Por e zen
5150'. Skofjaloka  sama (grajski turen}
nad ustjem Sore in Poljanščice 1261'. V spre-
lepih polhograških gorah stoji na Severji St.
Ožbolt  2701', nad Polhovem Gradcem Št.
Lorenec  2560'; najvzhodniši razrastki (nad
Ljubljano} so samo nekoliko čez 1000' visoki;
Sinja gorica  nad Verhniko 1032'. Te gore
so od juga in vzhoda po dolinah rek Poljanščice,
Gradašice in Sujce pristopne in prehodne.

J. Kako se pa imenujejo gore, ki se z
laškimi hribi ozko stikajo ?

123

O. To so pa idrijske gore. Zagrinjajo
kakih 6.5 □ milj narejaje bodi planote, bodi
razna pogričja in širje, toda nizke herbte. Vsa
ta gorata stran je ali obdelana, ali z gozdi
pokrita. Žleb potoka Bele  (teče v Idrico), nad
kterim stoje tudi naj veče planje te višave, deli
jo prirodno od hrušiške planote, ktera spada že
h Kraševim. V oni visočini ima verh Goljaka
nad Vojskim, na jug 4719', Idrija  na Idrici
1488', gora sv. Magdalene (vzhodno od Idrije)
2625'.

J. Kad dolino gornje Save je pa še druga
versta gor, kako se pa tem pravi?

O. To so pa gore Karavanke; siva kita
z golimi ostrimi herbti in stolpastimi verhi se
vidi celo iz Novega mesta ali Rudolfovega na
Dolenskem. Ozidju enako delajo prirodno mejo
proti Koroškemu, ter se rasprostirajo 9 milj
daleč tje do jezerske doline in do reke Kokre,
tam pa se začenjajo njim po tvorbi podobne
kamniške Planine ali Alpe. Karavanke se ime¬
nujejo na Kranjskem zarad grobljastega lica
sploh Grintovci. Herbti ali grebeni so visoki
5000', verhovi pa 5700'. Tudi Karavanke so,

124

kakor triglavsko pogorje in sicer zbog enakih
vzrokov nevodne in kažejo ravno tako grob-
Jjate in razprezane brežine na jugu in pa enake
prisekljine na severji. — Na mejah sterme kviško
od zahoda proti izhodu: Peč (nad Ratečami)
4517', Kepa  6759', Veliki stol  s piramido
Vertačo  6950' panoga 6506', Begunšica
5506', dolgi herbet K osuta  6441', Grintovec
manjši 5358' in pa ponogati Storžič  6735'.

J. Ali je v teh gorah kaj dolin?

O. Veče doline so, na zahodu : belopeška
podolžna; po svojem potoku spada h koroškej
Žili; primeroma je 2600' visoka in je ločena od
savske po nizkem predelu, čez kteri pelje naj
lože cestni prehod na Koroško; na vzhodu je
dolina lipnega potoka (ki teče k Javorniku) in
dolina brezniška, ki se začenja pod ljubeljskim
verhom, ktero prekriža ljubeljska cesta (pri tej
cesti Sv. Ana 2928'); dolina teržiške Bistrice
(Teržič 1728') s postransko dolino potoka Mo-
šenika, po kteri se polagoma vzdiguje ljubeljska
cesta odTeržiča do sv. Ane; na samem vzhodu
slednjič dolina reke Kokre, ki se začenja že
na Koroškem (pod sedlom jezerske gore 3878'

125

visoko); po njej derži cesta na vzhodnje
Koroško.

Najvažniša sedla (prehodi) cele te kite so
od zahoda proti izhodu: glasoviti Koren  na
temenu ali predelu 3372' visok, s četerto stermo
cesto na Koroško v Belak in Tiroljsko; sedlo
nad Dolgo Poljano,  sedlo jeseniško  pod
Golico, sedlo javorniško,  sedlo 1 j u b e 1 s k o,
h kteremu pelje v stermih ključih cesta, ima na
samem temenu 3900' visokosti. Podolžna široka
dolina podkorenske Save, nad ktero mole Kara¬
vanke primeroma 2000' kvišku in ki loči te gore
od Mangarta in Triglava, je primeroma 2050'
visoka; znižuje se pa naglo.

V zvezi s Karavankami so pa kamniške
planine, ki se vzdigujejo za dolino reke Kokre
in se ž njimi strinjajo po rebru jezerskega
verha. Podobne so te gore triglavskemu po¬
gorju ; imajo namreč kakor uno eliptično po¬
dobo, veliko planj in herblov in kakor uno tudi
podolžne doline (Savine, Ternavke, in nekoliko
tudi Pake).

Razvijajo se te gore res da bolj zunaj
dežele (na Štajerskem), na Kranjskem so samo

136

južni pomejni herbti in koritaste injezerne pla¬
note. Herbti so na Kranjskem prim. 4000' — 7000'
verhi 4500' — 8000', planote 2000' — 4000' visoke;
sedla so redka in visoka; rup in dolinic pa ni
na teh planotah toliko, kolikor na triglavskih.

Gora Veliki Grintovec  je visoka
8088', na panogi veršač K r i v a v e c 5865' 5
mogočna Ostrica  4722', med njimi se vzdi¬
gujejo špikasti rogi: Skuta, Brana, Iiinka
in M e r z 1 a do 7200'. V južnem širokem
herbtu podobnemu triglavskemu gorovju ima
Ostri Verh  okoli 5000', Gora  ali Manja
Planina (sev. zah. od Motnika) 4750'. Po
sedlu med Brano in Merzlo 5976' visokim se
pride iz doline kamniške Bistrice v logarsko
dolino pri štajerski Savini. Po sedlu nad Kali  š e m
2735' derži pot v dolino štajarske Ternavke k
Gornjemu Gradu, po štajerski strani še ni zde¬
lana. Izmed poprečnih dolin je na kranjski
strani največa dolina kamniške Bistrice, izmed
podolžnih dolin ste največi d oljska pa ne¬
veljska,  obe v eni potezi. Leta dolina v
premogovnih peščencih je tudi geologična in
goropisna meja kamniškim planinam na Kranjskem

127

V

in na Štajerskem, kakor dolina reke Sore v
triglavskemu gorovju.

J. Kako se imenuje gorovje ta stran dol¬
ske in neveljske doline?

O. To pa je podpeško ali berško
pogorje; razgrinja se z mnogimi razrastki na
jug tje do savske doline in na zahod tje do
ljubljanske ravnine. Sega to pogorje čez mejo
na Štajersko in se konča nad celjskim poljem
in nad Savino. Geologiška njegova sestava
je enaka sestavi loških gor, ima pa to pogorje
obilo skladov rujavega premoga v svojem krilu,
stene v savski dolini so gole ali obraščene, pa
sterme. Herbti in vzrastki so sila plani in
ravni, breze se v lepih stenah v doline in so
samo po 2000', verhi pa navadno po 2700'
visoki. V  severnem pravem podpeškem herbtu
je naj krasniši proti zahodu verh Kertina
1149', sredi pogorja rovški verh  2216', na
vzhodu pa pomejni Dos ali Sveta planina
še 2729' vis. V južnem herbtu vzdiguje se
na zahodu verh Slivno  2756', na vzhodu
V ačica  2901' visoko. Trojansko sedlo ali
reber, čez ktero derži glavna cesta ljubljanska

128

od Celja v deželo ima 2770' višine; ob cesti v
dolini Radomlje stoji Št. Ožbolt  1671', Pod¬
peč  1070' visoko. Vsa tla te goratine pokrivajo
gozdi, kjer niso kmetijsko obdelana.

Velika ljubljanska ravnina, največa v
vsi planinski sestavi loči Gorensko od Dolen¬
skega. Pokriva več kakor 10 □ milj; kjer
je najdaljša, meri 6 milj, široka je pa 2 — 4
avst. milje. Srednja visokost njena znaša 950';
naklonjena je proti vzhodu, razgrinja se pa
na severo - vzhod in jugo - vzhod. Krasne
(samotere) gorice: Velika in mala Šmarna
gora  2080' in V r a n š i c a 2020', pa niže
(nad Ljubljano) grič Šiška in ljubljanski
grad  (1153') dele celo ravnino na tri neeno-
like in tudi glede imenitnosti neenake ravni.

Ravnina ta se začenja pri Podbrezji in
se konča pri Dolu, kjer stopa Sava na Vaško
goratino, osrednja ali gameljska ravan je naj
manjša, na južni (ljubljanski) ravni stoji Ljub¬
ljana  908', Studenec  958', Verhnika  pa
zopet 1168' visoko. Naj bolj obdelana je se¬
verna ravnina, naj pustejša južna, naj bolj
ljudnata srednja.

129

J. Dosihmal ste mi govorili od gorenskih
hribov, povejte mi še kaj od dolenskih!

O. Dolenski kraji, ktere obmeja Sava,
Kerka pa ljubljanska cesta na Višnjo goro, imajo
eno podobo in ene lastnosti, kakor v podpeški
hriboviti strani; ploščati herbti z množim
širokimi razrastki narejajo takisto vse polno
lepih in potočnih dolov, ki se odpirajo na jugo¬
vzhod ali severo - zahod v veče podolžne, po-
gostoma v ravnino zagerjene doline.

Mična ta pokrajina, ktere srednja visokost
iznaša 1200', deli se na sledeče predele:

a. na goratino litijsko  med Savo in viš-
njegorsko cesto s kotlino litijsko na severji in
s široko dolino reke Mirne (mokronoške) na

j«g«;

b. na pogričje trebansko  ob obeh
straneh novomeške ceste med zgornjo Mirno
na severo-vzhodu in zgornjo Kerko do nje za¬
voja pri Soteski na jugu;

c. na goratino mokronoško,  ktera se
je derži s kerškim poljem na jugo-vzhodu, pa

d. na Gorjance  za doljno Kerko na
hervaških mejah.

Zem. v ljud, šoli.

9

130

a) Litijska višava je 4 milje dolga, 1
milje široka, nagnjena na vse strani in sega na
zahod do Ljubljane, na vzhod tje do Save.
Herbte ali grebene ima tri vštric deržeče in
široke. Na najsevernejšem koncu je Kum ali
Holm, iz visoke planote vzdiguje se nad samo
Savo pri Zagorji 3846'. V savski dolini ima
Zagorje  834', Sava sama 648', na južnem
kraji ob ljubljanski cesti imajo Šmarje  1617',
Višnjagora  1262. V mokronoški dolini ima
Mirna  787', potok Mirna nad izlivom v
Savo 600'.

b) V trebanskem  pogričji ali berdji,
ki je videti kako čudna zmes dolinic ali rup,
ima cesta med Trebnim in Mirnopečjo 1102'.
V dolinah ima Trebno  877'. Na zahodnjem
nagibu (h Kerki) ima izvor Kerke 870', Novo-
mesto  608' vis.

cJ Goratina mokronoška  take tvorbe,
kakoršne litijska, dosega na glavnem herbtu in
sicer na zahodu nad Dobencem, kjer se derži
trebanske (goratine) 1711' visokosti, v sredi
nad Trebelnom 1092', na vzhodu v Novigori nad
Družemi 1800'. — Na vinorodnem 2y a  milje

131

dolgem in 1% milje širokem kerškem polji ima
Kostanjevica  441', Sava pri Sevnici 540',
pri Brežicah štajerskih 414'.

d) V sprelepih Gorjancih, ki kažejo lične
kljukaste obrise pa gozdnate rebri z dokaj
razrastki, obrobljaje 2y 2  milje na dolgo kerško
polje, ima najviši verh Trebež južno od Ko¬
stanjevice 2543'. Sedlo na cesti med Novim
mestom in Metliko je še 1980' visoko.

J. Kakošna pa je druga dolenska stran?

O. Vso drugačno podobo dobiva Kranjsko
za kerško dolino in na zahod od Višnje gore,
če potegnemo ravno čerto od Severina (herva-
škega na Kolpi} k Gabru (Gabrovcu) v met¬
liškem okraji, in če se ozremo po globoki
dolini čermošniški h Kerki proti Soteski in če
se ozremo na severo-vzliod okoli sterme ap-
nenčne brežine Gorjanca najdemo pogričje vse
drugačne sestave. Neravne planote so primeroma
tu 1200' visoke ter imajo nizke in kepaste verhe,
ti pa napolnujejo dolge in globoke (600—350')
doline, ktere se odpirajo ali h Kerki ali h
Kolpi. Ta kraj se imenuje sploh metliško ali

9  *

133

čem omel  j s k o pogričje. Naj višja sotla severja
(4000—1200'), valovita ravnina je primeroma
800' (doline 300—350') visoka, dasiravno se
vzdiguje iz nje kepa Cirknika  3628' visoko.
Metlika stoji samo 592', Cernomelj (na Lahinji)
458' visoko. Breg reke Kolpe imana jugu pri Vinici
487', nad ustjem Kamenice na meji 328'. Met¬
liška berdovita stran je torej najniža v deželi.

J. Dosihmal ste mi pravili od gorenskih
in nekaj od dolenskih gora, povejto mi še kaj
od drugih krajev, ktere še ni sva v mislih
imela!

Oče govore dalje:

3. Nad metliškim pogričjem pa nad dolino
gornje Kerke na severo-zahod in od Višnje
gore do Babne gore na ljubljanski ravnini
začenja povsod s skoro stermimi stenami od
poprejšnje popolnoma različna pokrajina, se¬
stavljena iz visokih gozdnatih planot in širokih
na jugo-vzhod stegnjenih berdov, med kterimi
leže tudi na jugo-vzhod deržeča, kamnita ko¬
rita in globoke doline s ponikvami. Ker jej
manjka virov in tekočih vod, imenujejo to stran
Suho Krajino.  Na severji vzdiguje se stermo

133

s skalnatami verhi nad ljubljansko ravnino, na
zahod odkazujejo jej mejo (goropisno in geolo-
giško) planinska, cirkniška pa loška dolina; na
jug sega nje tvorba povsod za Kolpo na Hrvaško
in na Krajino vojaško ali Granico.

To stran pokrivajo veliki gozdi, vendar
nima potokov, ki bi po verh zemlje tekli, njene
vode, kar jih je, so vse ponikvarnice, ki časi
prihajajo, razun treh tekočih na sever v
Ljubljanico in reke Čubranke, ki teče v Kolpo;
vzrok temu so različno viseči skladi, kteri se
tako čudno prepletajo in podirajo. Viših planj
in lierbtov se šteje v tej strani čez 10, in
vsa ta sestava derži od severo-zahoda na jugo¬
vzhod. V tej strani so veliki bukovi gozdi,
suhe doline in kotline pa globoki debri; tekoče
vode se izgubljajo tu v votline in požiravnike,
tam zopet previrajo na dan, verhovi in gorske
kepe so zelo različne, trate in pašniki zlasti po
planjah so zelo prostrani; vse to podaja tej
pokrajini nenavaden obraz. Planote in berda so
navadno 2 — 3000', kotline 1400', globokejše
doline 800' visoke. Nagnjena je samo na severo¬
zahod in jugo-vzliod (k Ljubljanici pa h Kolpi).

134

J. Kako pa se deh’ to gorovje?

O. Deli se:

a. Na severo-vzhod je sterma logaška
planote, ktero obrobuje teržaška železnica,
ljubljanski verh 2168', cirkniška planota se
spušča z dvojno versto v glasovito dolino ena-
cega imena; tu ima Bločak  nad Studencem
3283', vas Slemje 2485', vas Obloke 2114'; na
ložki planoti (ki je še viša} ima Slivnica 3523',
Javornik 4006'.

b. Na severji je rakitniška planota,
od logaške jo loči globoka struga Borovnišice
in od mokriške pa Ižica, stermi kljukasti
Krim,  viden daleč od ravnine, je 3498' visok,
vasi Planinica in Rakitna imate 2520' pa 1741'
visokosti. V turjaških gorah, ktere deli globoki
žleb potoka Borovnišice na dve gozdnati planoti
polni jam, spenja se Mokreč do 3337', cerkev
sv. Primoža do 2661', grad Turjak sam pa do
1706', nadmorske visokosti.

c. Ribniška planota, ktera opasuje na
zahod ribniško dolino in ložke čez 2 milji dolge
dole. Ta planota je na sever mnogoverstno
pretergana. Ostri  v e r h ima 3552' visokosti; na

135

vzhod pa opasuje ribniško dolino Mala gora ali
lipovsko berdo. Verhovček ima tu 2802', na
južnem (nad Kovlerji) 3016', na Cernem verhu
3032', sv. Ana 3045' visokosti.

d. Za lipovskim berdom leži vštricema iy 2
milje dolga in rodovita dobrepoljska kotlina, nad
ktero se razprostira na vzhod prostrana (1 l / 2  milje
široka in 2 milje dolga), da si primeroma samo
1400' visoka; povsod obdelana tisovška planota,
stoje s stermimi stenami nad dolino zgornje
Kerke. Naj višji kraj tega predela, verh Mač¬
kovec nad zgornjo Kerko, ima 2238'. Dobrepolje
odpira se proti Turjaku po poprečni dolini Ra¬
šice, v kteri stoje Ponikve 1508' in ponor Rašice
vode 1389'.

e. Kočevsko polje ali kotlovino obrobuje
na vzhod 3 milje dolgo in primeroma 1 miljo
široko višavje Roga (Honnvald). Naj višji kraj,
gozdnati Rog na sredi, ima 3578'.

f. Nad Kočevjem vzdiguje se na zahod
planota kočevska, ktera se derži na severji
ribniške. (Sedlo med Slovensko vasjo in Gerča-
rico je 2691' visoko.)

136

g. Zopet proti zahodu je suho polje
goteniško, ktero loči goteniško berdo od druge
više pa ravno tako suhe in velike kotline travske
(Trava 2411'); nad poslednjo pa se začnejo za¬
hodno skalnate stene ložke planote (Snežnik
4006').

h. Obe te kotlini s kočevsko vred vzdi¬
gujete se polagoma proti jugu k reki Kolpi.
Banjaloka 1826'. Izvor Čubranke je 1720' visoko.
Kolpa teče pri Srobotniku 817', pri Dolu pod
Poljano 685' nad morjem.

III. Notranjsko  je pravi kraški svet,
obsega pa 24 □ milj. Lega teh gora derži na
jugo-vzhod proti jugo-zahodu. Po novem na
vzhod deržečem povzdigu, ki je tedaj poprejšno
mer ali pot križal, nastale so valovite gube, in
podolžne do tedaj pravilne doline so bile
spremenjene v kotline (rupe) , na viših planotah
so se pa vderla pogosto korita ali kadunjaste
doline različne globokosti in podobe. Na pod¬
nožji teh gora nahajajo se povsod verstoma do¬
line, deržeče na jugo-vzhod, ki jih opasujejo
na eni ali na obeh podolžnih straneh skalnati
in stermi herbti iz numulitnih apnencev, kakor

137

jih tudi navprek zapirajo. Poznejši, navpik der-
žeči potresi, napravili so one mnoge livkaste,
globoke jame (breznaj, ki so polne starših in
mlajših naplavov in se tako vidijo v starih
planotah in dolinah po vsem Krasu, zlasti pa po
Dolenskem. Ti potresi so tudi zvekšali in pom¬
nožili stare predore, špilje, preduhe, prehode in
jame, ki so pravo čudo teh krajev. Ker so
skale po verhih in herbtih razpadale in se je
gozd izsekal, so postale te gore tako kamenite
ingrobljaste; tam, kjer skladi na dan stopajo,
se vidijo po vzhodnem naklonu ostre skrivljene
prisekline; na vzhodni in jugo-zahodni strani se
pa razgrinja ogromno skalovje, grobljevina in
razmet, razsejano tudi po spodnjih planotah in
celo po dolinah, tako da je v enih krajih viditi
kakor puščava, kjer je malo rodovitnih tla. Ome¬
njene lastnosti teh gorskih tla so tudi krive temu,
da so planote in tudi nektere doline sploh suhe
in da je toliko jamskih potokov, jezer in vrelcev.
Samo tam, kjer stopajo na dan apnenci v stiku
s peščenci in laporji in sicer v pravilni legi,
deržeči na zahod privirajo v kadunjah in do¬
linah studenci po kladih peščencev na beli dan.

138

Tako se izcejajo celi predzemeljski potoki, cele
reke v zaperte doline, kjer nemogoč odtekati
iz njih ali napravljajo občasna jezera ali pa
se zopet izgubljajo v nove prepade med pe¬
ščenci, in povračajo se v drugi ali tretji dolini
deržeči v eno mer na dan in po dolgem blojenji
združijo se z večimi rekami, ali pa zginejo za
vselej v podzemnih luknjah.

Razpada pa Notranjsko po posebnosti tal
na več predelov:

1. Ložka, cirkniška in planinska
dolina (planinski logi) ločijo kraško tvorbo od
jurske in triasne v Suhi Krajini.

a) Najjužniša, ložka dolina. Potok Oberh,
izviraje iz jam 1838' in izgubljaje se v ponikve
1723' jo preteka.

b) Za poprečnim čez 3457' vis. berdom
razprostira se na zahod cirkniška dolina s slavnim
cirkniškim jezerom; toda močvirna je; vse
naselbine so na višem nje robu. Preteka jo z
nekoliko pritoki potok Oberh, ki se na severo¬
zahod v malem pa globokem dolu St. kocijanskem
(St. Kocijan 1314') pod imenom Rakek zopet
prikazuje in po večkrat izgublja.

139

2 .  Planinska dolina, ktero preteka reka
Unec, ločena je od cirkniške po pogričji;
sama pa je obdelana in logata. Na severji
jo zopet pogričje, srednje visokosti 1450', zapira;
tu je prehod za ljubljansko cesto in želez¬
nico; na severni strani tega pogričja so pol-
hovgraški hribi po ozki soteski od ljubljanskega
verha. Vzhodni kraj te planote podeljuje doli¬
nama, ložki in cirkniški, velikolepno podobo;
na zahod se pa vidijo sivkaste in slemenite
rebri in goli verhunci viših verhov v kraških
planotah.

J. Velikrat sem že slišal od Krasa in od
njegovih pustih gora; razložite mi, prosim,
kteri kraji spadajo prav za prav h Krasu?

O. Kraške planote začenjajo se na severo¬
zahodu z goro Hrušico. Ta gora je med
Logatcem in Vipavo. Na sever jo loči viša dolina
Bele od idrijskih gora, na severo-vzhodu raz¬
grinja se pogričje postonjsko; na jug se pa
spušča v doljno kotlino rek Nanošice in Pivke.
Nanos je 4323' visok, na sami Hrušici ima
P i 11 e 2346' visokosti. Za postonjskim pogričjem
vzdigajo se zopet griči primeroma 2500' in

140

ti se imenujejo Pivka, ktera se razprostira 2
milji na široko in 4% milje na dolgo proti
jugo-vzhodu zavzema 6 Q milj in dosega v
skupku nad cirkniškim jezerom 4006' visokosti.

Nad južnimi koriti in ravninami pivške pla¬
note vzdiguje se na samih deželnih mejah do
1500—2500' ozirne visokosti sicer malo (samo
27 2  milje obsegajoče) toda daleč vidno po¬
gorje ložkega Snežnika. Tudi to pogorje je
prav za prav koritna prim. 3000' visoka planota;
tu goli, tam travnoti stog pravega Snežnika
ima 5682' visokosti.

V krilu ložkega Snežnika začenja se dolina
deržeča od juga proti severju; derži pa poleg
cele pivške planote, in se razgrinja široko pod
samim Nanosom; imenuje se dolina po svoji
glavni vodi ponikvarici Pivka  (pivška dolina).
Dolga je 5 ur, široka nad Postojno samo %
ure, niže pod Postojno, kjer se združi potok
Nanosica z reko Pivko, pa tudi 1% ure. Med
Zagorjem in Radovo-vasjo je dolina samo
nekoliko sežnjev široka, in po tej soteski je
tudi prehod iz više koritaste doline v pravo
Pivko. Do Radohove vasi je Pivka suha in

141

pusta; od ondukaj verste se pa lepi logi z
rodovitnimi njivami in iz med njih mole tu pa
tam obrastle kepe in gole apnenčne skale med
kterimi nosi ta ali una lepo cerkvico ali kapelico.
Dolinski žleb je primeroma 1600' visok in
najvišji mesti v nji na vzhodu Postojna, llaz-
derto na zahodu imate samo 1759 pa 1791'
visokosti. Izvir reke Pivke pod Ternom 1646'
in nje izliv v jamo postonjsko dela to dolino
posebno glasovito.

J. Kje pa je vipavska dolina, od koder
pridejo tako zgodaj češnje in drugo sadje?

O. Sedlo pri Razdertem (1791') deli'
Pivko od doline reke Vipave.  Ta globoka
dolina, Št. Vid 490', Vipava ali Ipava 239' je
na svojem gorenjem kraji pogričje, a še le
nad Ipavo začenjajo tolsta alluvialna tla, ki
delajo, da je pod milim skoro italskim ne¬
bom ta dolina najblaži kraj na Kranjskem.
Na vzhodu obdajajo to dolino sterme stene
Nanosa in Hrušice, na zahodu pa herbti, ki
zasegajo tudi navznoter v dolino 1000—1200'
ter zakrivajo zadnje strani teržaškega Krasa;

142

to podeljuje tej dolini neko posebno prirodno
ljubkost in mičnost.

O. Govoril sem ti dosihdob od gora po
Kranjskem ; sedaj ti pa hočem še nekaj pove¬
dati od jam po tej deželi.

J. Od česa pa pridejo te jame?

O. Ravno tisti, ki je hribe postavil, skopal
je tudi te jame. Učeni možje, ki zemljo preis¬
kujejo, pa to tako razlagajo, da postali so
takrat , ko se je iz srede zemlje vzdigoval
sklad za skladom, vmez votli prostori tako n.
pr. kakor se iz hleba skorja vzdigne, sredica
pa je sim ter tje pri rahlem kruhu votla ali
lukinčasta. Ker se pa že tavžente in tavžente
let v nektere teh jam reke vlivajo in zopet
iz njih izlivajo, so pa postale te jame toliko
prostorne, kakor so sedaj. Naj glasovitnejše so
v porečji Pivke, Unče pa Reke.

a) Postonjska jama  steguje se v
podzemlji pri Postojni 1450' na dolgo, in je v
tako zvanem Domu 24° široka in 15° visoka.
Izmed obilnih postranskih jam je Ferdinandova
jama, ktera iz Doma nad glavnimi prehodi

143

pelje, največja in 900° dolga. Reka Pivka vije
se po tem pozemeljskem svetu.

b) Bližnja jama sv. Magdalene  ima
jezero, ob kterem živi glasoviti močerad člo¬
veška ribica"; v hraški kotlini je pečina v
Predjami; tam notri je stari grad s kapelo; v
pečini so še višeji tri jame.

c. Planinska jama,  glasovita po
svojih velikanskih kapnikih, po kteri teče Pivka
v 10° široki strugi, prihajaje po tem iz pod nje
na dan pod imenom Unca, ki je 2000' dolga,
se razcepi v dve roki in je 15—40' visoka.

d. Jama pri sv. Kocijanu,  v ktero
se izteka potok Rakek, ima prelepe okolice.

e. St. Kocijanske jame  (4), ki jih
preteka Reka, izgubljaje se v poslednji izmed
njih, niso sicer velike, pa so pogleda vredne.

f. Tudi na Dolenskem so goste jame s
ponikvami, izmed kterih slovi zlasti mo kriška
pri Turjaku. Tudi v pečinah po vsi kranjski
deželi se nahaja dokaj jam, v kterih se najdejo
zverinske kosti iz časa potopov; bolj pogosto
se pa dobivajo po kraških podzemeljskih
luknjah.

144

Vode.

O, Poprej sva govorila od gora, poglejva
pa sedaj vode, ktere pritekajo iz njih!

J. Kako pa teko kranjske vode in kam
se izlivajo?

O. Kakor je lega gora zelo različna in
je velik razloček med Gorenskim, Dolenskim in
Notranjskim, tako je tudi pri vodah. Gorenske
tekoče vode so sploh odperti in vodnati toki,
toda, ker je Gorensko visoko in tla naklonjena,
so prave bistrice. Na vzhodnem Dolenskem ima
edini metliški svet odperte toke. Suha Krajina
pa spada k povodju ali porečju ponikvaric; po¬
rečje Kolpe in nje pritoka Čubranke obsega
samo njeno dolino; potoki, ki se na njeni
severni strani izcejajo in v Ljubljanico teko,
imajo še le na ravnini očitna ustja. Tudi No¬
tranjsko, izvzemši ipavsko dolino, spada v pod-
rečje samih ponikvaric. Kranjske vode, dasi-
ravno je dežela majhna, teko vendar k dvojnemu
morju.

J. Ktero je to morje?

O. K jadranskemu morju teko:

145

a. Vipava,  na Kranjskem samo iy 2
milj dolga, zelo plitva in neznatne širine,
pada po 600' na miljo, izliva se po 6 milj dol¬
gem teku v Sočo pod Zavodno na Gradiškem.

b. I dri c a ima v kranjski deželi samo
2% milje dolg tek (ves skup 6 milj dolg),
izliva se v Sočo pod sv. Lucijo na Goriškem.

c. Reka  izvira pri Podgrajah naisterskih
tleh, in ima v kranjski deželi čez 6 milj dolg
tek, pod zemljo se skrije v st. Kocijanski
dolini, pa prikaže se po 1 % milje dolgem pod¬
zemeljskem teku pri Trebiču nad Terstom,
pod imenom Timav prikaže se pri Devinu
kakor močna 150' široka in morskim Iadijam
priležna reka, ter se po 500' dolgem teku
spušča v morje. Od njenega ravnega, 8% milje
dolgega teka je 4% milj pod zemljo. Ne manj
nenavadna so razmerja njenega pada. Od
virov (2100') do pervih ponikev iznaša nje pad
1000' (naglost 250' na 1 miljo), pred poslednjim
ponorom v zemljo 360' na 1 miljo, od tu do
Trebiča 461' na 1 miljo; ves ostali pad tje do
ustja 16' na 1 miljo. Nje pritoki, ki jej dohajajo
malo ne vsi iz lukenj, niso nič kaj znatni.

Zera, v ljud. šoli. ^ ^

146

O. Vse druge vode, ki izvirajo na
Kranjskem, pridejo po Dravi in po Savi in
dalje po Donavi v Černo morje.

a. V Dravo pride belopečki potok, ki
izvira iz dveh jezerov pod Babjim Zobom
3023' visoko, ter prestopa po kratkem teku na
Koroško, izlivaje se pod Rutami v Žilico. Vse
druge vode ali teko na ravnost, ali z drugimi
večjimi pritoki v Savo.

b. Sava,  najmočnejša in v gospodarskem
oziru naj imenitnejša tekoča voda na Kranjskem,
steka se iz dveh rek nad Radolico.

a. Gornja Sava, imenovana tudi podko-
renska ali dolinska, izvira pod grebenom Pre-
sineka v mangarških gorah. Dolga je ta Sava
od zgornjega jezernega izvora do Radolice
6 milj.

b. Doljna Sava, tudi bohinska Sava ali
Savica, izvira v Bohinju na ogradniški planoti,
nareja 8 malih jezercev ter se spušča po neko¬
liko pragih ali slapih (najviši 35°) v Bohinjsko
dolino. Dolga je kakih 5 milj.

c) Pri Radolici začenja se srednji tek
Velike Save, iz začetka še v ozkem žlebu, od

147

Kranja pa že po ravnini. Pod Zalogom začenja
se nje doljni tek na Kranjskem, in ob enem je
tukaj tudi plavna. Nje srednji tek iznaša 7
milj, nje spodnji tek do pod Jesenic na ravnost
8% milje, z mnogimi zavoji vred pa okoli 11
milj. Dolgost cele Save iznaša tedej na kranj¬
skih tleh 24 milj, pad 3560' in srednja naglost
148'. Pri Javorniku je Sava 54', pod Zalogom
120', pod Brežicami pa že čez 300' široka.
Globoka je nad Zalogom 1—3', od tod niže
5—7'. Od vsega njenega 94 milj dolgega teka
pride na Kranjsko 1 / i .

d. Levi savski pritoki so sploh na Go-
renskem. Veči so:

1) Teržiška Bistrica  3 milje dolga,
z Lomščico na levo in Mošenikom na desno
izliva se v Savo pri Podbrežji;

2) Kokra,  ki izvira na Koroškem pod
jezerskim Verhom, dolga na Kranjskem 3
milje, izliva se s Kokrico pri Kranji;

3) Gameljščic  1 miljo dolga, izliv
nad Černučami;

10 *

148

4) Ka m n i šk a Bis t r i c a, z Neveljco
na desno, Radomljo in Račo na levo, dolga 5
milj, ustje pod Dolom in

5) Medija  pod Zagorjem, 1 miljo
dolga.

Desni pritoki imajo obilo vode, in nekteri
so važni v gospodarskem oziru, in ti so razun
mojstranske Bistrice s zanimivim slapom Perič-
nikom v vratski dolini, pa potoka Radovnice
s Kermo pa Bohinske Save, še ti le:

1. Sora  5 milj dolga, v ktero priteka
Poljanščica po 4 milje dolgem teku. Po poljanski
dolini derži stara tovarska cesta, ki je vezala
Beneško s Notranjo-avstrijskim; Poljanščica se
izliva v Soro pod Loko, Sora v Savo pri Med¬
vodah.

2. Znamenita Ljubljanica,  naj važniši
savski pritok, začenja se iz jamaric Pivke pri
Postojni in Unice pri Planini in pririva v
nekoliko tokih iz velike votline nad Verhniko
izpod zemlje že kakor močna ladije noseča
reka. Vseskupna njena dolgost pod imeni
Pivke, Unca in Ljubljanice pa iznaša 112
avstrijskih milj. Izmed nje levih pritokov je

149

Nanosica, ki se zliva v Pivko pa Gradašiča,
ki pride iz polhograških hribov, nekake važnosti.
Nje desni pritoki so sila vodnati pa skoro
sami ponikovalci. Potok Rakek pride pod
imenom Oberh v cirkniško jezero, — vanj
se izlivate tudi Cirknica in Stebesica, — prihaja
iz jezera, poskriva se niže še trikrat pod zemljo
ter se zadnjič zliva z Uncem. Potok Bistra z
močnim virom pri Bistri i miljo dolg in potoka
Ižica pa Borovničica oba ponikovalca prišedši
iz Suhe Krajine, izlivajo se po versti v
Ljubljanico.

3. V doljno Savo se izlivajo litijska
Reka,  Zapotka pri Radečah, 3 milje dolga
in Mirna, 1 miljo dolga, z ustjem nasproti
štirske Sevnice;

4. K e r k a čes 10 milj dolga. Izmed
nje levih pritokov so važniši: Čatežica prihajoča
od Višnje gore; 4 milje dolga Temenica, 1
miljo teče pod zemljo, kedar poslednjič pririva
iz zemlje, pravi se jej Brusnica. Na desni
strani ste Čermošnica in Senuša nekoliko znatni.

5. K o 1 p a ali Kupa, najdaljša reka po
Savi, teče ob meji ter izvira pod Razlogami na

150

hervaških tleh, je na Kranjskem 14 milj dolga*
široka do 100', globoka 1—5'. Porečje nje ob¬
sega v Suhi Krajini edino nje dolino (razne
Čubranke, 2 milji dolge vode) v metliškem
hribovji pa prejema v-se 2 milj dolgo Lahinjo
pri Primostku, Sušico pa Kamenico.

3. Notranje povodje ponikvaric obsega
do malega vso Suho Krajino. Izmed mnogih
potokov, ki se tu izgubljajo v ponore, izvirajoči
tudi po večem iz podzemeljskih votlin so, ti le:

Studenec  pri Oblokah na severo-vzhodu,
1 miljo dolga Kopajca ali Rašica pod Turjakom
v Dobrepolji; Račna (severo-vzhodno od Tur¬
jaka) pa Žalna (v rasupeljski dolini); v ribniški
dolini Ristrica, potok Sajevec in Ribnica; v
kočevski kotlini potok Oerni (Ilinnse) nekoliko
potokov pod Rogom pa pod Goteniškimi
gorami.

4. Koritasta podoba visokogorskih planot,
še bolj pa kraške doline in rupe podeljujejo
napravljanju jezer zelo ugodna tla.

Zlasti glasovita so:

a) Bohinsko jezero,  ki ga nareja
v višini 1654' Savica in obstopajo okoli in okoli

151

gole apnenčne stene, je dolgo 3000' in široko
900°, globoko pa 240°. V temne valove gleda
mu starodavna cerkvica Sv. Duha z višine
(ozirne) 400'.

b) Izvorno bleško jezero  obsega
uro hoda, v sredi je na skalnatem otočiču lepa
romarska cerkvica Marije Device, na visoki
skali poleg njega je starodavni bleški grad.

b) Cirkniško  jezero v dolini enacega
imena občasno presihuje in se zopet napolnuje
(kar pride od notranjih breznov in votlin). Ze
do nekdaj slovi to kakor pravo čudo tega kraja.
O srednjem stanu vode pokriva jezero 9875
oralov, je čez 1 miljo dolgo pa 3 / 4  milj široko
ondi, kjer je najširje. Vzhodni kraj jezera je
nizek, na zahodu pa ga opasujo herbet Javor¬
nika hriba 3000' vis. in piramida Slivnice.
Mnogi erti sterleči v jezero, skalnati otoki v
njem, na enem iz med njih stoji vas Otok in
plešaste vzhodne gore in strani dajo vsi okolici
neko posebno podobo.

Močvirjev je malo več v deželi. Nekdajno
ljubljansko močvirje (34000 oralov), čez kterega

152

je izpeljana železnica v Terst, je sedaj večji del
vsušeno in v njive in travnike obdelano.

III. Podnebje.

J. Ali je Kranjsko gorkeji od Koroškega?

O. Sploh je Kranjsko gorkeji od Koroš¬
kega, vendar dežela ni tako gorka, kakor bi
bila lahko, ker sploh bolj proti jugu leži in je
naklonjena na jugo-vzhod in na zahod, ter je
blizo morja. Vzrok temu je, da dežela visoko
leži in je blizo visokih Alp, in da jo gore proti
morju zapirajo.

V vsaki deželi so naj nižji kraji tudi naj
topljejsi, tako tudi na Kranjskem. Naj toplejši
kraj na Kranjskem je Vipava  primeroma le
250' visoka, pa odperta na zahod in bližnje
morje; ima pravi talijanski značaj. Za tem
so naj toplejši kraji kerško polje in sploh
doline severo-vzhodnih goratin pa metliško in
černomeljsko gričevje in dolina zgornje Kolpe
in Cubranke, tedaj sploh kraji, ki niso čez 800'
visoki. Te strani so skoraj, kar toploto zadeva,
v enaki versti kakor Varaždin in Zagreb na
Hervaškem.

153

Drugi okrog glede podnebja obsega naj
prej vse kraške doline z njih okolnim pogrič-
jem pa gameljsko in ljubljansko ravnino. Raz¬
merje toplote po kraških dolinah kaže nam
Postojna, 1471' nad morjem. Vendar ima Ljub-
jana sploh bolj kontinentalno podnebje, to je
po letu večjo vročino in po zimi huji mraz,
kakor Postojna, ker morje, ki je v ravni potezi
samo 6 milj daleč, ima tu že neko moč na
toploto tako po leti, kakor tudi po zimi. Merzli
vetrovi so pa krivi, da je november že dostikrat
zelo merzel. Naj toplejši mesec je tukaj avgust,
naj merzlejši december; v Ljubljani je pa naj
večja toplota v avgustu, naj niža pa januarja.

Tretji klimatični okrog se ne odlikuje
mnogo od dolnje ljubljanske ravni; obsega
dolinsko na severo-vzhod odperto stran in niže
doline na Gorenskem, ktere derže na jug ali
vzhod v kranjsko ravnino in nektere niže fdo
1500' visoke) kotline v Suhi Krajini, v kterih
se sadje še sploh dobro ponaša. Naj topljejši
mesec je julij, naj merzlejši december.

Četerti okrog obsega idrijsko gorato stran,
više gorenske doline in skoro vso suho Krajino.

154

Kjegova toplotna razmerja kaže nam podnebje
2628' visoke gore sv. Magdalene, vzhodno nad
Idrijo. Sploh je tukaj takošno razmerje, kakor v
doljnem Ziljskem na Koroškem, samo da je
zima tu mnogo ostrejša. — Naj merzlejši kraji na
Kranjskem so, se ve da, više planje in temena
Triglava, Blegaša, gor Karavanek, kamniških
Planin, Suhe Krajine in Krasa, ki so nad 3000'
visoki; na taki visočini je na Kranjskem malo
stalnih človeških prebivališč.

Na Kranjskem zelo dežuje — več nego v
kterikoli deželi avstrijskega cesarstva, kar
prihaja od tod, ker je morje blizo in je dežela
zaperta in gozdnata, in ker vetrovi radi vlečejo.
Dni s padavino (v kterih dežuje ali sneži) šteje
se v vsi deželi po 130 na leto, v pervem klima-
tičnem okrogu po 133 5, v drugem 127, v tretjem
134, v četertem 150. Spomladni dežji so na
Kranjskem zelo pogostoma; jesenski so redkejši,
pa sila obilni in pravi nalivi. — Sosebno je
deževnih dni v vsi deželi po 104 in snežnih
dni po 20 na leto, to se pravi: eden k drugemu.
Postojna ima februarja pa marca navadno po 7
dni s snegom; Ljubljana ima meseca decembra

155

in marca po fr —7  dni, februarja tudi po 10
snežnih dni. Po višjih krajih nad 2500' sneži
celo maja pa septembra meseca. — Toča pobija
najraji na Krasu (v Postojni po 4—5); v
Iijubljani pa po 2—Škrat na leto.

Silno različni so v deželi vetrovi. Na
severo-vzhod pa na vzhodu dežele vlečejo
vzhodni in zahodni vetrovi skor v enaki meri,
po zahodnem Kranjskem vlečejo pa zlasti severni
pa zahodni vetrovi; po sredi dežele in na jugu
(na Krasu) prevagujejo pa vzhodni vetrovi; se-
vero vzhodni vetrovi (na Krasu pod imenom
burje naj huji piši) gospodujejo zlasti avgusta
pa decembra meseca in prizadevajo poleti naglo
in veliko ohlajenje zraka, po zimi pa obilo
snega, ki zapira ali ustavlja na Krasu mnogo¬
krat za več dni ves prehod ljudi in blaga.

J.  Povejte mi, kakšne rastline se nahajajo
na Kranjskem

O.  Rastlinstvo  kranjsko ima v obče
lastnijo in podobo rastlinstva sredo-evropskega ,
samo na Vipavskem se vidijo nektere verste
sredomorskih rastlin. Gozdi  so po vsej deželi
list ovci;  poglavitno drevje je hrastje pa

156

bukovje mešano z jesenovjem, jelšami, kostanji,
kleni, javorji, lipami, gabri, topolami, jerebič-
jem, hruškami, jablani in verbami. Izmed
hojevcev  so najnavadniši jele, smreke pa
mecesni. V šumah, pritlično, raste na Kranjskem
že marsikteri germ sredomorskih verst: ruj, ci-
bara, lovor. Hojevci segajo do 4000' visoko,
travniki do 5400', planinski pašniki do 7200'.
Rež, ječmen, oves, krompir, zelje in repa se
ponaša na Gorenskem še 3300' visoko, vsako-
verstno sadje in vino na ravninah, v kraških
dolinah, po vzhodnem Dolenskem pa po doli¬
nah južnega Gorenskega. Debeljača (turšica,
koruza) rodi po vsem Dolenskem, nižem Go¬
renskem in Notranjskem. Rež dozoreva sploh
konec junija; po viših legah na Gorenskem
še le avgusta; pšenico žanjejo konec julija,
ajdo (drugo setev) konec septembra. Seno se
spravlja sredi junija, otava sredi avgusta;
planinske trate kose še le konec avgusta. Na
Dolenskem je nekoliko prezimujočih rastlin; že
februarja cveto zvončeki, žafran, čašnice, a-
prila pa cesarski venec (fritilarie).

J.  Ali ima Kranjsko ktere posebne živali?

157

V

O. Živalstvo je sredo-evropejske lastnije.
Posebna živalca kranjske dežele, ki biva v
kraških jamah (zlasti v sv. Magdalene) in
tudi na Dolenskem v podzemeljskih vodah, je
glasoviti, po škargah in po pljučih dihajoči
močerad: človeška ribica.

J.  Ali je na Kranjskem kaj rudnine?

O.  Rudnih ali mineralnih vod ni mnogo
v deželi. Naj bolj glasoviti so topli vrelci v
Toplicah (na jugo-vzhod od Novega mesta) , ki
imajo 29°25  R. toplote pa v 1000  delih 14  delov
magnezije, 93  delov apnene ogljeno-kisline,
nekoliko kremenokisline pa 70  rastlinstvenih
delov. Na Bleškem jezeru pav Poljanskih Top¬
licah je mlačen vrelec, ki ima tudi obilo ogelj-
nate kisline.

Prebivalci.

J. Rad bi zvedel, koliko ljudi živi na
Kranjskem ?

O. Na Kranjskem je bilo 1. 1868. 527.902
ljudi,*) tedaj več, kakor po 3000 na 1 []
avstr, miljo, tedaj manj, kakor na Štajerskem,

*) cf. Diocesan-Schematismns anno 1869.

Pis.

158

pa več, kakor na Koroškem. Naj bolj oblju¬
deni kraji v deželi so vzhodna dolenska pa
kranjska in ljubljanska ravnina. Naj pustejše
strani v deželi so okoli Snežnika pa severo-
zahodnji rogelj kranjske dežele. Naj gostejše
ljudstvo v vsi deželi ima Ijublanjska ravnina,
za njo pa prihaja koj vzhodno Dolensko z
metliškim pa černomaljskim pogričjem.

Kar se pa spola tiče, pride na 1000
moških 1056 ženskih oseb. Kakor je sploh na¬
vada, je več ženskih kakor moških, posebno
v večih mestih.

Po narodnosti je Slovencev največ na
Kranjskem, njih je več kakor 90 %  (ali od¬
stotkov) v deželi; Hervatov je okoli 3^, a
Nemcev okoli 6 %  vsega prebivalstva v deželi.

J. Kod pa prebivajo Slovenci ?

O. Slovenci so posedli vso deželo razun
okraja kočevskega, černomaljskega, pa metli¬
škega in nekih kosov okraja kostanjeviškega,
kerškega pa novomeškega, tako da njihova last
zalega brez malega 148 □ avst. milj ali 86 %
vseh kranjskih tal. Slovensko narečje razpada
na več podnarečij. Kranjski Slovenci se ime-

159

nujejo Gorenci, Dolenci in Notranjci. Ne toliko
po jeziku, kolikor po obleki, šegah in domačem
življenji sploh, odlikujejo se od ostalih Kranjcev
Kraševci, Pivčanje pa Ipavci.

J. Kje pa stanujejo Beli Kranjci, od
kterih sem že slišal pravili; in kakšni so ti
ljudje?

O. Ti so prav za prav pohervačeni Slo¬
venci, ter govore lastno slovensko - hervaško
narečje; ločijo se pa tudi po obleki (beli suknji
iz domačega sukna, po kožuhu iz ovčje kože)
ostalih slovenskih prebivalcev (Černih Kranjcev).
Prebivajo po jugo-vzhodnem okraji kočevskem,
to je, po dolinah gornje Kolpe in Cubranke
(v osivniški, farski, banjaloski fari), v černo-
maljskem okraji, po zahodnem delu metliškega
okraja, kakor tudi ob veliki cesti, ki derži iz
Kostanjevice v Kerško mesto. V jugo-vzhod-
njem kotu černomaljskega okrožja v Vinici in
Bojancih pa pri žumberski vojaški Krajini na
vzhod od Metlike v Preloki, Hrastu prebiva
stara naselbina hercegovinskih Uskokov, Serbov,
ki govore po stokavško ohranivši se v svoji
starodavni čistosti. Na brežini ali pobočji

160

Gorjancev v okraji kostanj e viškem prebivajo
Hervatje (Čakavci), ki se ne odlikujejo po ničem
od Čakavcev v Granici. Belih Kranjcev je
kakih 40.000, Čakavcev 12.000, Štokavcev
3000; če torej prištevamo onih 40.000 Belih
Kranjcev, ktere smo zgoraj prišteli Slovencem
in Serbo - Hervatom, imamo na Kranjskem
56.000 duš ali 12 %  vseh prebivalcev narodnosti
serbsko-hervaške. Imajo pati vsi v svoji lasti
samo 1510 Q milj deželnih tal. V Bojancih in
Hrastu je 600 Vlahov, ki so pa čisti Her¬
vatje gerško-vzhodne vere; sosedje katoličanje
jih le tako imenujejo , zato so nekteri hotli iz
njih narediti Rumunce.

J. Koliko je pa Nemcev na Kranjskem?

O. Pravi Nemci na Kranjskem so Ko¬
čevarji, potomci stare naselbine franških pa
durinških meščanov in kmetov, kteri so prišli
pod nemškim cesarjem Karolom IV. na posestvo
grofa Fridrika iz Ortenburka v Suho Krajino.
Kočevarjev, znanih po svoji posebni obleki pa
po ohranjenem starem franškem narečji, vseh
skup je 23.000 duš.

161

Tirolski Nemci v Sorici pa v Dajnah na
gornji Sori (kakih 1000 duš), ktere je tje pre¬
selil 1. 1160. frižinski škof na svoja posestva,
so se že precej poslovenili. V Ljubljani stanuje
več Nemcev; uradni zapisi 1. 1857. štejejo jih
5000 (?). Nemci prebivajo torej skupaj na samo
H □ avstr, miljah.

J. Ali so pa na Kranjskem sami katoli-

čanje ?

0. Naj več prebivalcev na Kranjskem več
nego 99^ je rimskih katoličanov. L. 1868. se
je štelo 527.456 rimskih, 229 vzhodnih, 125
pravoslavnih ali gerško-vzhodnih vernikov, 319
avgsburških pa helveških protestantov. Kato¬
ličani gerškega obreda in pa verniki gerške-ne-
zedinjene cerkve nahajajo se samo med Serbo-
Hervati, protestantje skoro samo v Ljubljani.

Prehodnost prebivalcev na Kranjskem ali
hoja po svetu je precej znatna, naj večja pa
pri prebivalcih kočevskega kraja, ki košarijo
po domači deželi in druzih mestih in krono-
vinah avstrijskih in zlasti z južnim sadjem. Naj
večjo stalnost kažejo večidel na kmetovanji
živeči prebivalci rodovitnega vzhodnega Do-

Zem. v  ljud. ioli. 11

162

Jenskega. Večina Kranjcev, ktera gre na tuje,
je na Nemškem: tujci pri nas so pa veči del
iz nemških deržav ali pa iz Svajce.

Naseljenost.

J. Rad bi zvedel, koliko je na Kranjskem
mest, tergov in vasi, po kterih so ljudje na¬
seljeni.

O. Na Kranjskem je 14 mest, 17 tergov,
3195 vasi. Mesta so torej na Kranjskem po
šegi južnih Slovanov sploh redka, vasice po¬
gostne, toda majhene. Naj bolj redko so na¬
seljeni ljudje po visokogorskih okrajih, če tudi
ravno tam doli in doline, v kterih se nahajajo
po večem vsa selišča, predstavljajo potujočemu
podobo goste naseljenosti in ljudnatosti. Naj
bolj gosto so naseljeni ljudje na vzhodnem
Dolenskem pa na osrednji ravnini; srednje mere
derži se v tem oziru Suha Krajina, kjer tudi
vzhodne planote dopuščajo gostejšo naselbo.
Najborniša poslopja so na vzhodnem Dolenskem
(zlasti med Hervati), naj bolje in naj čednejše
po mestih in na ravnini, pa tudi na kraških
tleh, kjer so vasi in tergi naj več zidani.

163

Porok je na Kranjskem po 17 letnem pri¬
merjanji po 663 na leto; navadno ženijo se
moški v 28., in može se ženske v 25. letu.
Zakoni terpe primeroma čez 27 let.

Porodov je na Kranjskem primeroma po
3169 na leto. Na 1000 deklet rodi se po 1046
dečkov, na sto zakonov pride po 464 otrok.

Na sto prebivalcev prideta dva merliea na
leto, v Ljubljani pa trije.

Na 10.000 mertvih ženskili umerje v obče
9850 moških. Naj bolj merjo otroci in stareji
ljudje (čez 50 let stari}.

Srednja dolgost življenja na Kranjskem
je sploh 34*28 (pri moških 32*26, pri ženskih
36*37 let), za Dalmacijo, Gornjim Avstrijskim in
Koroškim pač naj daljši v avstrijanskem cesarstvu.

Prebivalstvo prirašča na Kranjskem z 0*828°
na leto, t. j. na 100.000 prebivalcev enega leta
prihaja jih 100*828 drugo leto.

Narodno gospodarstvo.

J. Koliko pa je rodovitega sveta na Kranj¬
skem ?

O. Rodovitega sveta na Kranjskem je
164*92 □ avst. milj, to je, 9503 %  vse

li *

164

kranjske zemlje. Naj prostranejša so gojzdnata
tla pa pašniki in pogorske planine. Bolj natančna
števila bomo pa izvedili, kedar bo katastralna
mera, ktera se je vlani začela, do dobrega
izveršena.

Ker je na Kranjskem več travnih tal
(travnikov in pašnikov), kakor pa ralnih tal,
je pa kranjskim kmetovalcem potreba, da se
derže bolj živine, in da prideljujejo več živinske
klaje.

J. Kje pa je na Kranjskem naj več
polja?

O. Naj več polja je na kranjski in
ljubljanski ravni, na vzhodnem Dolenskem in
južnem nižem Gorenskem. Na Notranjskem imajo
samo doline (zlasti Vipava} pa reško gričje, v
Suhi Krajini samo južne pa vzhodne niže pla¬
note prostranijše oranje. Naj rodovitniši predeli
zemlje so srednja posavska ravnina, sorško
polje, sorška in poljanska dolina pa št. jernejsko
polje pri Kostanjevici in po nekem delu kerško
polje.

J. Kterega žita se pa naj več prideljuje
na Kranjskem?

165

O. Naj več se prideljuje ajde, zlasti iz
druge setve. Na visokem Gorenskem pa v Suhi
Krajini je naj navadniši poljski pridelek oves.

Sadjereja, do sedaj premalo razširjena po
deželi, začenja se, kakor tudi reja murbovega
drevja in sviloreja, povzdigovati na višo stopnjo,
zlasti po gorenskih dolinah, po vzhodnem Do¬
lenskem pa v reški dolini. Tod in po Vipavskem
ponaša se vsakoverstno južno sadje in sicer
brez posebne ohrane po zimi. — Naj več vino¬
gradov imajo na severo-vzhodnem Dolenskem,
pri Reki pa v Vipavi. — Tergovskih ali kup-
čijskih rastlin seje in ravna se sploh malo.

J. Ali zraste na Kranjskem dosti žita za
vse prebivalce ?

O. Kmetije so na Kranjskem zelo raz¬
drobljene, to je nasledek francoske vlade (od
1809 — 1814); kajti na vsakega gospodarja
prihaja primeroma samo po 13 oralov rodovite
zemlje. Porabi pa Kranjsko v enem letu na 1
glavo 47 2  vagana; dežela mora pa, ker ne
prideljuje dosti lastne reži in pšenice , krušne
pridelke vvažati.

J. Kako pa je z živinorejo?

166

V

O. Živinoreja, kteri so deželne razmere
zelo vgodne, ni tako razširjena, pa tudi ne na
taki stopnji, kakor okolnosti dajejo.

Konj se je štelo I. 1857. 20.753 repov.
Konjsko pleme je različno; na Dolenskem rav¬
najo bolj majheno, na Gorenskem bolj močno
teško pleme, podobno pincgavskemu; na Krasu
in v Suhi Krajini imajo konje tako imenovanega
kraškega plemena, ki so majheni, terdni, močni
in grivati. Kobilarnica cesarska nahaja se v
Prestranku blizo Postojne.

Goved imeli so leta 1857. samo 189.063 glav.
Na 1 □ miljo prišlo je torej 120 konj, pa
1093 goved; na 100 prebivalcev pa samo 4 konji
in 42 goved. Ker je zemljišče razkosano, ter
primeroma pomanjkuje piče (pa tudi, ker jo
rabijo za vprego), biva goveja živina na Kranj¬
skem sploh slaba, a samo na večih posestvih
po koroškem in štajerskem plemenu nekoliko
požlahtnjena.

Ovac je bilo 1. 1857. na Kranjskem samo
82.068 glav , koz 23.852, praset pa 94.689. —
Za čebelarstvo imajo pa Kranjci od starodavnih
časov veliko skerb in veselje. V  deželi je čez

167

100.000 panjev; voska in medu se dobi na leto
čez 40.000 centov.

Svilarstvo je bilo do poslednjih let zelo
zanemarjeno, dasiravno se dado svilni červi,
zlasti po Dolenskem in kraških dolinah, vspešno
ravnati. — Masla se naredi po 30.000 centov,
sira 2000 centov, volne se spravi po 2000
centov na leto. Ribištvo daje v Savi, v Kerki
pa po jezerih še precej dobička.

J. Kako pa je z gozdi na Kranjskem ?

O. Pri gozdnarstvu živi dokaj ljudi, in
gozdnarstvo je toliko imenitnejši, ker so gozdi
z izverstnim lesom skoro po vseh predelih
enako gosto razširjeni.

Naj več gozdov je po Gorenskem, Do¬
lenskem pa v Suhi Krajini; na kraških tleh
(okoli Snežnika, na Hrušici, in po nekem delu
Pivke) so sicer tudi tii pa tam prostrani gozdi,
toda po gričih in po rebrih, nekaj tudi po
viših planotah videti so pleše ali goličave,
ktere so zavolj pomanjkanja persti, zlasti na
zahodnih straneh, skoraj zgubljene za novo
zarejo. Gorenski lesi so ali hojevci, ali pa
listovci, ravno tako tudi notranjski; nahajajo

168

se med njimi tudi celi predeli hrastovja; dolenski
gozdi imajo skoro samo bukovje in hrastje.

Les še sedaj ni drag na Kranjskem, ker
pa že nekoliko časa kmetje in gospoda po
nekdanjih grajščinskih gozdih eden pred drugim
sekajo in prodajajo in kmet pri vsaki priliki,
kedar ga ima hudo za denar, po gozdu sega,
utegne kmali nastopiti sila za kurjavo. Kedar
bo povsod izdelala komisija za odvezo gozdov
svoja opravila, bo vedel grajsčak in kmet, kaj
je njegovega, toda po nekterih krajih bodo
kmetom odmerjena prazna gozdna tla, in leta
in leta bodo čakali, zlasti na Hrušici, preden
zopet gozd zraste tam, kjer so bili pred letom
1848. pragozdi, in ker se toliko piše za pogoz-
denje Krasa, nastaja pa pred našimi očmi če¬
dalje več golega Krasa.

Rudarstvo.

O. Sedaj ti pa hočem še kaj od rudarstva
na Kranjskem povedati. Le-to nima sicer one
razmerne važnosti, ktero ima na sosednem Ko¬
roškem , pa vendar se stavi letni dobitek rud
na 1 — iy 2  milijon gold., tako da prihaja po
2 — 3 gold. na 1 prebivalca iz cene dobljenih

169

rud. Pri rudarstvu ima opravka 2000 — 2500
delavcev, in živi se iz njega kakih 6000 ljudi.
Na Kranjskem se koplje živo srebro, kuper ali
kotlovina, železo in premog. Tudi šote je na
Kranjskem precej.

J. Kterih rud se pa nahaja naj več na
Kranjskem ?

0. Nahaja se različnih rud na Kranjskem.

1. Živo srebro se dobiva v Idriji, v
daleč slovečem rudniku na Kranjskem in naj
večjem v Evropi, izvzemši Almaden na Spanjskem.
Deblo ali zaloga rude je 800° dolga pa 145°
globoka. Dobiva se pa ruda v pisanem peščencu
ali pa ravno pod njim na globokih skladih smolnih
skrilnikov.

V idrijskih rudnikih dela po 500 — 600
mož, ki se verste v službi, 2 mašini na paro in
11 mašin na vodo z močjo 88 in 120 konj in
pa železnica 3800° dolga podpirajo delo v jami.
Idrijski rudniki dajo po 300.000 — 700.000 centov
rude na leto.

2. Svinec je po Kranjskem mnogo raz¬
širjen, in nahaja se po Gorenskem in Dolenskem
v dolomitnih in triasnih apnencih, združen s

170

cinkovcem in kaluminom. Kopljejo ga pa sedaj
Je še v lvnapovšah. Drugi rudniki so pa časno
zapuščeni, pa tudi rudnik v Knapovšah že zelo
pojema.

3. Od leta 1850. kopljejo na Kranjskem
tudi kuprene ali bakrene (slov. medne) rude,
ki se precej pogostoma nahajajo v deblih in
gnjezdih triasne tvorbe kakor pisane rude in
prodniki na gornji Poljanščici in doljni Sori pod
Škofjo Loko in nad doljno Savo pri Kamenici
blizo Vač. Kufrenih rud se je dobilo 1. 1867.
113.500 ct., ki imajo po '1% ¥ bakra v sebi.

4. Naj imenitnejši za deželno gospodar¬
stvo je dobitek železa. Kraji pa, kjer se že¬
lezne rude nahajajo po Gorenskem, so zelo
različni od onih na Dolenskem; na Dolenskem
so jim okoliščine celo nevgodne.

a. Rude na severo-zahodnem Gorenskem
pod Karavankami so jeklenične, in imajo 34 °/»
železnatosti v sebi. Spadajo te rude pod
okrožje savskih pa javorniških plavilnic. Je-
klenec savskega okroga je v mogočnih deblih
večkrat 80° na dolgo, 30° na visoko in pa
8° močen; ruda javorniškega okroga je pa

171

mnogo bolj pretergana. Od tod pride, da je
tukaj pridobitek drag, da ni zmirom enolik,
tako rekoč bolj naključbi ali sreči podveržen.
Rude bistriškega okraja v Bohinji, ravno tako
tudi rude, ki se tope v kropenskih, železniških
in kamnogorskih plavših ali plavilnicah, so
lečnati ali kroglasti rjavci (Bohnenerze), imajo
sicer po 30—50 %  železa v sebi; čeravno je
pa ruda bogata, vendar se rudarjenje javalne
izplača; cent rude pride na 45—50 kr., v sav¬
skem okrožji pa samo na 25 krajcarjev. Vzrok
te visoke cene je, da so rudniki zelo raztreseni,
v nekterih krajih silno globoki, in da je rudna
zaloga prav malo široka. Poleg tega je še čas
za kopanje kratke (skoro samo po leti), ruda
se mora dostikrat od posestnikov kupovati, od
rudniških mer so veliki davki; te okolnosti so
pa zelo napoti, da se po plavilnicah v teh krajih
več železa ne izdeljuje.

b. Nahajajo se tudi železne rude v litij¬
skem in kranjskem okraji, pa tudi pod sv. Joštom
in Podlipo v okraji verhniškem, kjer se dobivajo
rjavci ali rude rjavice na verfenskih skladih
v deblih in gnjezdih čisto bobaste oblike.

172

c. Železne rude na Dolenskem so rjavci
s 40 — 50 %  železa, ali peščenati rjavci z
20 %  pa glinavci z 10—15 %  železnatosti v
sebi. Išče se pa ta ruda, ktera je v lasti treh
dolenskih plavilnic, malo da ne v vseh okrajih
vzhodnega Dolenskega pa v metliškem, černo-
maljskem, ribniškem, loškem in ljubljanskem
okraji. Pridelek plavilnic, ki se pečajo s temi
rudami, je zelo nestanoviten in neenak.

J. Kje pa kopljejo premog, s kterim
kurijo vozove pri železnici?

0. Premog je več versta. Na Kranjskem
kopljejo čern iu rjav premog. Černi premog
se je dosihmal našel blizo savskih in javor-
niških plavžev v Karavankah in je zato velike
veljave, da se nahaja v skladih, kjer so železne
rude in celo ž njimi skupaj. Kopajo pa ta
premog po malem in sicer samo toliko, kolikor
ga potrebujejo plavilnice. — Itjavi kranjski
premog je različne oblike in obilnosti. Staršega
premoga, ki spremlja peščence, laporje in il-
nate tvorbe, ste dve močni malo da ne ne-
pretergano deržeči debli ali poli v kranjskem,
berdskem pa tudi v litijskem okraji. Severna

173

pola začenja na zahod pri Šmartnu v kranjskem
okraji in derži proti vzhodu na Komendo , na
Križ, Kamnik pa po tuhinjski in motniški dolini
v Štajersko, terobrobuje tu pobočje Karavanek
3V, milje na dolgo napolnjevaje kadunjasto do¬
lino. Južna pola se začenja v berdskem okraji;
JJri Verhpolji pa derži na Moravče, Loke ?
Seminik in Zagorje 6 milj daleč do Trebovelj ,
Laškega in Planine na Štajerskem. V severni
poli koplje se dosedaj samo pri Motniku, v
južni so pa naj bolj znamenita premožišca
kranjska pri Lokah, Šeminiku in Zagorji.
Premog je čern z zamolklim leskom. Imenitnost
južne pole zvišuje še bolj podolžna, nepre-
gorljiva glina, ktera je nji zadnja stran, pa
škrilnik in laporno apno, ktero ji d ela prednjo
steno in iz kterega se žge hidravlično apno.

Premog se dalje dobiva po vseh dolinah
na vzhodnjem pa zahodnjem Dolenskem, toda v
drugačni zemljini sestavi (mlajši tretjegorni
tvorbi). Odpert je pa samo v rateškem, mokro-
noškem, trebanskem, černomaljskem in kočev¬
skem okraji. Naj močnejša so ležišča pri dolini
reke Mirne v treh posebnih kotlinah. — V

174

černomaljski kotlini nahajajo se ligniti pa navadni
rjavi premog, sosebno pri Dobličah. Zaloga na
Kočevskem pri Salki-vasi na severo-izhodu v
podobi kolobarne kotline je 1 — 3° močna,
zaloga pri Ribnici pa samo 3—4', in ima premog
prebit ali namešan z glino in s peskom tako, da
ga malo rabijo. Koplje ga društvo za kemijske
izdelke na Reki.

Rjavega premoga so na Kranjskem 1867.
leta dobili 1,752.719. cent., kteri je bil vreden
306.231 gold. 11 kr. Od tega da Zagorje
1,560.178 cent. z 283.382 gold. 34 kr. vrednosti;
drugo pride na St. Janž, Gradac pri Cernomlju
in Kočevje.

Iz med šotišč na Kranjskem je ljubljansko
naj imenitnejše. Meri 34.000 oralov zemlje, in
njegova šota se je cenila na 330 milijonov
centov. Podlaga mu je diluvialna prodina (melj);
viša lega je apnati s sladkovodnimi školjkami
pomešani il. Šota že iz sušenega močvirja je
vlaknata. Porabi se je pa od leta do leta več,
kolikor so derva višej v ceni.

O b e rt no st.

J. Kako pa je z obertnostjo na Kranjskem ?

175

O. Obertnost na Kranjskem ni še dosihmal
dosti razširjena. — V nekterih krajih imajo sicer
posebne, tem krajem lastne izdelke. Kakor n. pr.
med Kranjem in Loko v 2—3 vaseh so skoraj
sami sitarji. Okoli Skofjeloke tkejo posebno
veliko platna. Na Gorenskem okoli Bleda i. d.
narejajo domače sukno. Naj bolj oberten kraj
na Gorenskem je Terzič, ki razpošilja svoje
izdelke čevlje in drugo na vse kraje. Naj
manj rokodelcev je pa pri Belih Kranjcih in
Hervatih, ker si sami napravljajo, česar po¬
trebujejo. Tam, kjer priganja nerodovitna zemlja
prebivalce k obertnosti, kakor v Ribnici, ali
tam, kjer je zemlja bogata železnih rud in ima
še gozde za oglje, je obertnost na boljši
stopnji.

J. Ktera oberstnost je pa naj starša na
Kranjskem?

O. Izdelovanje železa je naj starša obertnost
v deželi, posebno pa v severo-zahodnih krajih
naše dežele. Upati je, da bode železna obertnost
v teh krajih zelo oživela, kedar bode enkrat
zdelana železnica, ktera pojde iz Ljubljane po
savski dolini v Terbiž.

176

Bile so pa leta 1867. plavilnice na Savi,
v Javorniku, v Bistrici, v Kamnigorici, v
Železnikih, v Kropi, v Dvoru in v Gradacu.

Sirovega železa se je izdelalo 63.368 cent.,
vrednega 187.018 gold. 33 kr.; litega pa 7282’29,
vrednega 47.484 gl. 56 kr.

Kovno železo izdeljujejo naj več savske
fužine.

Rokodelstva, ki obdeljujejo železo za ter-
govino, so v Kropi, v Železnikih in Kamni
Gorici, v Teržiču pa v Fužinah pri Šturji v
okraji Vipavskem. Velika fabrika za kose je
v Fužinah na Gorenskem poleg Šenfelsa (VVeissen-
felsa), ktera razpošilja svoje blago po vseh
deželah; kose te fabrike so dobile pri neki raz¬
stavi sreberno svetinjo. Vgodno je tej fabriki
velika vodna moč in bližina velikih gozdov.
Kose izdeljujejo tudi v Teržiču. Žeblje delajo
v Železnikih, v Kamnigorici in Kropi, spod¬
rivajo pa to obertnost fabriški žeblji. Mašine
parne pa tudi druge mašine izdeljujejo mašinar-
nice dvorskih pa graških plavilnic, ki imajo
tudi zlivarnice, nekoliko tudi savske pla¬
vilnice.

1T7

Druge kovine se obdelujejo na Kranjskem
za tergovino le po pičlem.

a. Živo srebro pripravlja se samo v der-
žavnih plavilnicah idrijskih, in sicer se ga je
dobilo 1. 1868. 4854-13 cent., kteri ima vrednost
592.474 gold. 64-9 kr.; J. 1868. pa 5121 centov
cenjenih na 572-090 gold.

b. Svinec se izdeluje v 2 plavilnicah: v
Zagorju pa v Knapovšah; 1. 1867. so dobili
svinca 2019-18 cent. cenjenega na 25,064.94 gl.,
I. 1868. pa 956 cent. iz Knapovša in Zagorja.

c. V Zagorji je tudi plavilnica za to¬
pljenje cinkovih rud, ktere dovaževajo iz Koro¬
škega, južnega Štajerskega, nekaj pa tudi iz
Mokronoga; 1. 1867. se je dobilo 16.941 cent.
cenjenih na 218.254 gold. 17 kr., 1. 1868. pa
17.587 centov.

v

d. Železnega vitriola so dobili 1. 1867.
1215 cent. po 1 gold. 80 kr., tedaj vrednosti
2187 gold., 1.1868. pa 4815 cent., ki ima vred¬
nosti 8667 gold.

e. Medi ali kotlovine se je dobilo I. 1867.
1327 cent. cenjene na 71.658 gold., 1. 1868. pa
931-35 cent. po 50 gold. tedaj 46.567 gold.

Zejn. t Ijud. šoli. t2

178

50 kr. Dobiva se ta kotlovina iz rude po novi
metodi.

Dobivajo se na Kranjskem še nektere
druge rude.

Cena vseli rudarskih pridelkov
I. 1867. je ... . 1,036.646 gold. 28-5 kr.

Oglja ....  306.231 „ 11-5 „

Izdelkov v plavežili 909.639 „ 36 — „

2,252.516 gold. 76—kr.

J. Kakošna in ktera obertnost se nahaja
se na Kranjskem ?

O. Med tako obertnost šteje se tudi
umetno obdelovanja kamna. Prostranejši lomi
so pa večidel samo v kranjskem in vipavskem
okraju, kjer obdelujejo tudi marmor. Tudi je
na Kranjskem več opekarnic, največ v okraji
kranjskem pa v ljubljanski okolici, kjer kurijo
s šoto. — Navadna lončarska roba dela se po
fabrično v Radolici, v Ljubnem, v Šmartnu
(pod Šmarno-goro), po rokodelsko vzlasti v
kamniškem, v ribniškem, v radoliškem, v kerškem
okraji pa v okolici glavnega mesta. V Zagorji
in v Kamniku izdelujejo cementno apno.

179

Dasiravno pa ima Kranjsko prostrane gojzde
in obilo mineralne kurjave, si vendar steklarstvo
ne more povzdigniti, pomanjkuje dobrega kre¬
mena. Steklarnice so v Zagorji in v Kočevji,
in izvažujejo svoj pridelek tudi čez morje.

Klej (lim) delajo v Terziču, čistilni prah
(Putzpulver) pa v Kamniku.

liUgaste soli ali pepelika (potašeljna)
nažge se sila mnogo v Suhi Krajini, vzlasti pod
Snežnikom, v Tergu, pa v ribniškem in kočev¬
skem okraji; na Gorenskem, vzlasti v rado-
liškem okraji.

Mjilo in sveče delajo po labriško v Ljub¬
ljani, na Verhniki pa v Ratečah. V Ljubljani
je tudi labrika za prižigalne klinčike, v Kam¬
niku pa je solitrarnica.

Žganje se žge na Kranjskem iz domačih
pridelkov, na kmetih iz sadja: slivovca se na
Kranjskem nareja mala reč.

Pivarnice so na Notranjskem v Senožečah,
na Razdertem, v Postojni, Idriji, na Verhniki,
na Gorenskem v Mengšu, v Kranju in Kamni
Gorici. Naj večja pivarna na Kranjskem je pa
pivarna bratov Kozlerjev med Ljubljano in Šiško.

13  *

180

V Ponoviču za Savo (okraj litijski) čisti
se z mašino na paro in s porabo 20—24.000 cent.
oglja vinski cvet (alkohol) iz okolnih in daljnih
žganjarnic (po 40—50.000 veder na leto). Po¬
sebno vgodna tej fabriki je okolnost, da je tik
železnice, ki pelje iz Ljubljane v Celje.

Veliko je število mlinarjev na Kranjskem.
Naj več jih je tam, se ve da, kjer je voda
zadosti močna in so dobre ceste, kakor na Go-
renskem v kamniškem, kranjskem, radoliškem
okraji, pa v okolici ljubljanski. Veliko moke
so nekdaj izvozili na Koroško, to je pa nekoliko
prenehalo, od kar je parni mlin za moko blizO
Celovca. — Parni mlin za moko je samo v
Ljubljani; v Kranji na Savi je velikanski mlin
za moko, kakoršnega mu na Kranjskem ni para,
še le letos izdelan, svoje izdelke pošilja celo v
Aleksandrijo; kedar bo ljubljansko - terbiška
železnica, bo še bolje stal ta mlin.

Obertnost v tkaninah je tudi še malo raz¬
širjena. V Ljubljani je predilnica pa tkalnica
za bombaž. O času amerikanske vojske je pre¬
nehala, sedej pa zopet dela, pa menda le po¬
lovico časa.

181

Barvarji in nogovičarji se nahajajo večidel
na Jeseniškem in pa v Terziču.

Na Gorenskem v okraji kranjskem in
radoliškem delajo bukovo sukno, pa koce. Tudi
v kočevskem okraji in v Černomlju izdelujejo
sukno za domače potrebe. Kocev narede v
kranjskem pa v radoliškem okraji za 40.000 gl,
na leto. Fabrika za izdelovanje umetne volne
iz cunj, je z novim letom letos nehala, ker je
volni cena padla. Obilno vodno moč pa mi¬
slijo za drugačne fabrike porabiti. — Platno za
domačo potrebo in nekaj za tergovino delajo v
Kočevji in okoli Loke. Opomniti moramo tukaj
tudi izdelovanja slamnikov, ktero se je močno
povzdignilo, od kar smo Italijo zgubili. Obert-
nost ta cvete okoli Mengša, in se tudi že iz¬
deluje roba v fabrikah nalašč v to narejenih.

Strojarstvo stroji skoraj le za domačo
potrebo. Samo v Terziču je nekoliko strojarij,
ki so po fabriško napravljene in ki delajo za
tergovino. V Stražišu in Bitnji je znani zavod,
v kterem se izdelujejo sita in druge pletenine
iz konjske žime. Živi se od tega čez 1500
ljudi, ki narejajo blaga za 30.000 gl. na leto.

183

Papirnice so v Vevčah pri Ljubljani, v
Ladji pri Goričanah, v Njivicah O okraji ra-
teškem) in v Žužemberku; izmed njih so perve
3 po fabriško napravljene.

Kranjska dežela ima nekaj večih žag,
kakor se tudi ponaša z drugim obdelovanjem
lesa, ker ima dokaj drevja, sploh tudi še precej
vodne moči in se blago v bližnji Terst lahko
speča. V Kočevji so žage na paro in izde¬
lujejo deske in furnirje. Veči vodne žage so še
v kranjskem, kamniškem in ljubljanskem okraju
(v Fužinah pa nad Bistro 4). V Ljubljani
je tudi fabrika za kočije.

Skoro po vseh vaseh gorenje ribniške
doline izdelujejo prebivalci različno leseno suho
robo, zlasti pohišno in sploh gospodarsko po¬
sodje; to pa izvažvajo in iznašajo v sosedne de¬
žele. — V Ložu izdelujejo posebno veliko dog
in sodov, ktere potem izvažvajo v Terst in
drugam.

Tergovina ali kupčija.

J. Kranjsko je blizo morja; tergovina
je tukaj gotovo prav živa.

183

O. Njega dni je bilo res tako, kakor si
ti misliš, odkar pa so odperli dunajsko-teržaško
železnico, je prevozna kupčija popolnoma usah¬
nila, dosihraal zgubljenih dohodkov čez dva
milijona na leto, ni bilo mogoče nadomestili z
izvozno tergovino, zlasti zbog drage voznine za
vse težje blago na južni železnici.

J. Tedaj pa Kranjsko, ktero si je s
prevozno tergovino 2  milijona zaslužila, čedalje
bolj peša v blagostanji.

O. Števila to kažejo. Predno se je
začela vožnja po južni železnici, bila je v
Ljubljani prav živa kupčija z žitom za Terst in
morje; odkar pa pelje na Koroškem železnica
do Celovca in Belaka, je tudi žitna kupčija za
gorenjo gorensko stran prenehala. Kupčuje se
na Kranjskem z blagom, ki prihaja na Terst
iz prekmorskih krajev, dalej pa z vsakoverstnim
dunajskim pa graškim blagom; volnena roba
prihaja pa večidel iz Češkega in Moravskega.
Za notranjo tergovino so naj živejši kraji
Ljubljana, Loka, Teržič, Kranj (žito), Kamnik
(goveja živina in drobnica), Novomesto pa
Kočevje.

184

Izvzemši Suho Krajino pa Černomaljsko
ima Kranjsko še zadosti cesta. V Ljubljani se
stikajo konci vseh 4 cesarskih cesta kranj¬
ske, (hervaške, štajerske, koroško - goriške pa
teržaško-reške). Drugi važniši vozli cesarskih
in okrajnih cest so na Gorenskem: Koren, Otok
pri Radolici, Terzič, Podbrezje, Kranj, Loka,
Medvode, Kamnik, Terzinj (pod Mengišem); na
Dolenskem: Mirna, Studenec (pri Žužem¬

berku), Novomesto, Kočevje, Ribnica, Lašče;
na Notranjskem: Postojna pa Razderto.

Železnica, ki derži od Zidanega-Mosta
do Podgorice v senožeškem okraji po sredi
dežele, ima 16 milj dolgosti; dokaj dragih stavb
zlasti v Posavji pa na Krasu pod Postojno, pri
Borovnici je pa daleč znan 257° dolg pa 20°
visok cestovod (viadukt), kteri veže dva hriba
med sabo, v dolini pa je vas Borovnica; po
zimi so po tej železnici zameti. —

Železnica zagrebška je izpeljana od Zi¬
danega-Mosta po levem bregu Save ; derži se
vso pot meje med Kranjskim in Štajerskim ter
obeta vzhodnemu Dolenskemu mnogo koristi.
Gorenci, vzlasti mesti Kranj in Loka, potem pa

185

fužine v Kamnigorici, Kropi, v Javorniku in na
Savi. pričakujejo mnogo koristi od Ijubljansko-
belaške železnice, ktera se že ravno sedaj po
nekterih krajih dela.

J. Tako se imamo boljših časov na Kranj¬
skem za kupčijo nadejati, ker slišati je, da se
bode tudi železnica iz Ljubljane v Karlovec
napravila.

O. Od železnic imajo koristi le večji
kapitalisti, in pa revno ljudstvo zaslužka toliko
časa, dokler se dela; potem pa vozniki in drugi
manjši obertniki z žalostnim sercem gledajo za
železnim vozom, kteri jim odpeljuje vez za¬
služek.

Kranjsko pa ima vendar primeroma veliko
gozdov in mineralne kurjave, Gorensko pa dosti
vodnih moči, ako se v deželo naselijo tuji kapi¬
talisti, bo to deželi dajalo mnogo zaslužka, in
tako utegne res železnica obertnost v deželi
povzdigniti.

Telegrafa je 20 milj. llazun telegrafa, ki
spremlja vso južno železnico, kakor je dolga,
veže še Ljubljano (na Kranj, Teržič in na
Ljubelj) s Celovcem telegrafska poteza, ktera

186

je tudi speljana od Terziča v Bled. Vzhodno
Dolensko spada k telegrafski potezi poleg za¬
grebške železnice tekoči, južno Kranjsko pa k
telegrafu, ki je iz Zagreba na Reko napeljan.

Nekdaj so šle tudi iadije po Savi, ktera
začenja na ustji Ljubljanice pri Zalogu nositi
Iadije. Ljubljanica nosi po 300 ct., Sava pa po
300 — 1000 centov na dolgih ladij ah; ker je
pa Sava v nekterih krajih zelo dereča („na
Slapih*J, je vožnja navzgor bila zmirom zelo
težavna, sedaj se pa večidel vse blago pre-
važnje po vstrični železnici. S tem je popol¬
noma izgubil svojo važnost tudi Zalog, poprej
sila živo skladališče za žito. Kerka nosi blago
od Novegamesta, pa le po malem.

O. Kakor sem ti že pravil, manjka na
Kranjskem sploh kapitala, ker skoraj ves denar
je založen v kreditnih listih. Hipotečna posojila
narodne banke za Kranjsko iznašala so leta
1868. samo 77.250, menjična in druga posojila
368.163 gl. na leto. Podružnica kreditnega za¬
voda prevede v Ljubljani po 25.000 — 40.000
gld. na leto. Deželna hranilnica v Ljubljani,
edina na Kranjskem, je imela konec leta 1868.

187

395.119 gld. 58 kr. lastnega premoženja (eigen-
thiimlicher Reservefond). Vloženih je bilo
1,256.47? gl. — izplačanih pa 1,082.538 gl. 17 kr.
Vsega hranjenega premoženja je bilo 5,553.161 gl.
58 kr. — Zastavljavnica sklenjena s hranilnico
imela je 18.99i zastav, 93.961 gld. vrednih.
Zavarovalne družbe po deželi razširjene so:
notranjo-avstrijska v Gradcu, peštanska in
nektere teržaške. V Ljubljani je od leta 1856.
društvo pripomočne posojilnice, ktera je I. 1868.
obravnala 168.280 gl., vlog pa je imela 33.647 gl.
50 kr.

Govoriva sedaj nekaj od šolstva! Ljudskih
šol je bilo 1868. leta v 288 duhovnijah : glavnih
14, trivialnih 248, za silo 29, za učitelje 1,
ženskih obertnijskih 7, obertnijskih za roko¬
delske učence 3, navadnih ponavljavnih nedelj¬
skih 194 — katehetov 202, učiteljev glavnih
šol 38, učiteljev trivialnih šol 164, podučiteljev 40,
obertnijskih učitelic 13, učiteljskih pripravni¬
kov 25, za vsakdanjo šolo vgodnih otrok 49.449,
v šolo jih je hodilo 32.315, ni jih hodilo 17.134;
po jeziku je bilo slovenskih 167, nemških 21, slo-
vensko-nemških 60; lastnih šolskih poslopij 162.

188

Realka je ena sama; niža realka je bila
vstanovljena 1852., v višo se je spremenila
1883., ta je imela 1869.1. 236 učencev, učenikov
je bilo vseh skupaj 12.

Gimnazije ima kranjska dežela 3, dve više,
1 v Ljubljani, 1 v Novem mestu, in eno nižo v
Kranji; vse tri so deržavne.

a. Ljubljanska viša gimnazija je imela
1869. 1. 23 učenikov za obligatne , 6 pa za ne-
obligatne predmete. Učencev je bilo konec
leta 557, med njimi 473 Slovencev in 84
Nemcev.

Novomeška viša gimnazija, na kteri uče

o. o. frančiškani, je imela 1869.1. 12 profesorjev,
učencev je bilo 158.

Niža gimnazija v Kranji s štirimi razredi
je 1869.1. štela 7 profesorjev, 78 učencev.

Posebne ali predelne šole so na Kranjskem
in sicer v Ljubljani:

1. Kmetijska šola, ki je pa začasno
nehala;

2. Tergovska šola Marova;

3. Učilnica za živinozdravilstvo in pod-
kovanje konj, čisto v slovenskem jeziku ;

189

4. Učilnica za babištvo ;

5. Nedeljske šole za rokodelske in obert-
nijske učence so tri, ena je sklenjena z višo
realko, ena z poprejšnjo normalko in ena z mestno
glavno šolo pri sv. Jakopu.

6. Godbina šola sklenjena z normalko;

7. Godbina šola, ki jo vzderžuje filharmo¬
nično društvo, in

8. Pevska učilnica, ki jo vzderžuje na¬
rodna čitalnica.

Zasebnih odgojilnicje v Ljubljani 1 (Wald-
herjeva) za moške in 4 za ženske; uršulinska
samostana v Loki in v Ljubljani imata tudi no¬
tranje šole (odgojilnice za ženske).

f) Izmed omi kovalni h zavodov in
društev  v Ljubljani so: kmetijska družba
(osnovana 1767. leta), historično, filhar¬
monično, muzejalno  (z bogatim muzejem
glede prirodnin in starin, zlasti rimskih) ,
rokodelsko, učiteljsko in zdravniško
društvo.  Bogata licealna knjižnica  ali
biblioteka, ki šteje 36.000 zvezkov, in pa be¬
ta n i š k i v e r t.

190

Za povzdigo slovenske narodnosti
poganjajo se:

a. 6 a s n i š t v o s 4 časniki, vsi v Ljub¬
ljani: „Novice“ Murnik-ove,  „Danica“ Je-
ran-ova,  ^Učiteljski tovarš“ Praprotnik-ov,
„TrigIav“ Alešovčev.

b. Narodne čitalnice  v Ljubljani,
Kranji, Loki,  Kamniku, Idriji, Bistrici, Ipavi,
Metliki, v Novem mestu idr.

c. Telovadno društvo „ Južni Sokol“ v Ljub¬
ljani zlasti pa

d. „Matica Slovenka",  osnovana 1863.
1., a poterjena s cesarjevim sklepom 4. febru¬
arja 1864. leta.

g) V cerkvenem oziru  je vsa kranj¬
ska vojvodina od 1.1830. ena škofija pokneženega
ljubljanskega škofa, osnovana leta 1463. De-
kanstev ali tehantij je 20 (V Ljubljani. Loki,
Kranji, Radolici, Kamniku, Moravčah, Šmarji,
Litiji, Trebnem, Kerškem. Novem mestu, Metliki,
Kočevji, Ribnici, na Verhniki, v Idriji, Cirknici,
Postojni, Bistrici, pa v Ipavi) ; far bilo je 1866.
leta 194 (pa protestanška v Ljubljani), lokalij
81, cerkva sploh 1329 pa 152 kapelic, svetnih

191

duhovnikov in klerikov 707 (pa i protestantki),
7  samostanov (3 frančiškanski, 2 kapucinska in
2 uršulinska), redovnikov 55, nun 93. V Ljub¬
ljani je semenišče pa bogoslovski zavod, ki je
štel 1869. leta 6 učiteljev pa 82 bogoslovcev;
tam je tudi Alojzišče (seminar za gimn. dijake,
kterih je bilo 1869. 1. 60).

V Ljubljani je deželna bolnišnica, pa
blaznica, otroška bolnica (vstanovljena 1865.
leta) in zavod, iz kterega dobivajo pomoč bolni
tergovski pomočniki, pa tako imenovana kraj-
carska družba v pripomoč revnim delavcem.

Oskerbovalnic  je v deželi tedaj 16 s
2900 oskerbovanci (1162 bilo je moških in 1740
ženskih) s 14002 gld. stroškov (po 4 gld. 50
kr. na vsako glavo), ubožnic  (zavodov in
hiš za uboge) 171 s 5677 oskerbovanci in
40792 gld. stroškov (po 7 gld. 11 kraje, na 1
glavo na leto).

0. Potreba je, da ti tudi povem, kaka
uprava in vladaje na Kranjskem. Poslušaj tedaj:

1. Kranjsko spada pod deželno pogla¬
varstvo v Ljubljani, kar se sodništva tiče, pa
pod višo deželno sodnijo v Gradcu. V politiškem

192

oziru ima Kranjsko 11 okrajnih glavarstev (Be-
zirkshauptmanschaften), namreč:

1. v Ljubljani, 2. Kranji, 3. Radolici,
4. Kamniku, 5. Litiji, 6. na Kerškem, 7. v Novem
mestu, 8. Černomlji, 9. Kočevji, 10. Logatcu
in 11. v Postojni.

Preiskovalne sodnije so v Ljubljani, kjer
je tudi deželna sodnija, potem v Postojni, Kranji,
Radolici, Novem mestu, Kočevji, Trebnem in v
Černomlji. Na ljubljanskem Gradu je tudi kazno-
valnica za moške hudodelnike, odkar je jenjala
v Lepoglavi na Hervaškem.

Finančno okrajno ravnateljstvo je samo v
Ljubljani.

2. Deželni zbor je sedaj sestavljen iz 37
udov; veliki posestniki volijo jih 10, mesta in
tergi 8, kupčijska in obertniška zbornica v Lju¬
bljani 2; okraji pa 16. Knezoškof ima oseben
glas. V dunajski deržavni zbor pošilja dežela
6 poslancev.

Za leto 1865. je bilo neposrednega davka
prejpisanega 1,575.720 gold.

Plačalo se je pa:

193

od zemljišč.817.431 gold.

„ poslopij (rednega davka) . 144.403 „

„ „ najemščine . . . 108.502 „

„ obertnije. 90.727 „

„  prihodkov.80.702 „

„ dediščine. 88 „

1,241.913 gold.

Odpisanega davka je bilo 113.891 „

Na dolgu ga je ostalo . 251.251 „

Posrednji davki so iznašali
1. 1861. 1,082.680 gold.

Ta števila se ve, da se vsako leto nekoliko
spreminjajo.

Na to pride pa še deželni naklad po 16^
od direktnih in 10 # od indirektnih davkov.

Po novi katastralni meri se ve, da se bo
marsikaj spremenilo; veliko pašnikov in gozdov
je od poslednje mere bilo v travnike in njive
spremenjenih.

Gerb Kranjski je v srebernen« polji kronan
višnjev orel, kteri nosi na persih luno na dve
versti z rudečimi in srebernimi čveterokotji de¬
setkrat razdeljeno.

Gerb stare slovenske pokrajine ali meje,

Zem. v ljud. šoli. 12

194

ktera se je nekdaj prostirala ob obeh bregovih
reke Kerke po vzhodnem Dolenskem, je čem
klobuk v srebernem polji obšit z dvema od znotri
visečima, križem eden prek drugega djanima
rudečima trakoma s čopki.

Vodil sem te, ljubi J., to leto po Kranjskem;
odkazoval sem ti njegove gore|, vode, pod¬
nebje, prirodni ne, prebivalce;  povedal
sem ti tudi nekaj od narodnega gospodar¬
stva, od upravein vlade.  Karnisi še sedaj
mogel razumeti, boš pa potem, ko prideš bolje
med svet, ko se bodo tvoje dušne moči bolje
razvile; le pozornega sem te hotel storiti, da
opazuješ svet, po kterem hodiš, kraj, v kterem
prebivaš, da primerjaš domače šege in običaje
z inodeželskimi. To je potem sad, kterega dobiš
od teh verstic ali od zemljepisja, ktero ni le v
tem, da si spomin bogatiš s temi ali drugimi
imeni, marveč, da se z učenjem tvoj um vedri
In razsoja bistri. O priliki ti hočem še kaj pove¬
dati od slovenskega Stajera in poslednjič tudi
nekaj iz zgodovine Slovencev bivajočih po slo¬
venskih pokrajinah Koroškega, Kranjskega in
Stajera. Za sedaj pa naj bode dovolj. Z Bogom!