leto 1873.	«93
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane.
Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 12. aprila 1873.
LS
Postava od 29. marcija 1873,
1 Opuščanji vnanjim zavarovalnim družbam po kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih opravila zvrševati.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§• 1-
V cesarskem ukazu od 29. novembra 1865 (Drž. zak. št. 127) izrečeni izimek vna-zavarovalnih družeb, da ne smejo po tukajšnjih deželah zvrševati svojih opravil, je Zlepljen (preklican).
§• 2.
Vsakokratno veljajoča postavna določila o pripuščanji vnanjih druzeb k zvrsevanji 8v°jih opravil po tukajšnjih deželah naj se po zdaj z utesnitvijo v naslednjem §. 3 obseženo ^porabljajo tudi na vnanje zavarovalne družbe, tako delničarske in komanditske na delnice, V*e prevzemajo zavarovalna opravila, kakor tudi vzajemne zavarovalne družbe, kar se lce dopuščanja, zvrševati svoja opravila po kraljevinah in deželah v državnem zboru za-
§- 3.
Ako v kateri vnanji državi veljajo taki propisi, po katerih je zasebnim (privatnim) ^Varovalnim družbam' ta ali dni predel zavarovalnih opravil celo ali deloma zaprt, to druz-^ iz tiste države nij dopuščeno, zvrševati todi zavarovalnih opravil tega predela.
f A-
Ta postava pride v moč tist dan, katerega bode razglašena.
Zvršiti jo naroča se ministrom za notranje reči, pravosodje in finance.
Na Dunaji, dne 29. meseca marcija 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. <*laser s. r. I*retis s. r.
(“•»«Uri.)	33
48.
Ukaz pravosodnega ministerstva od I. aprila 1873,
o premenah v razsežaji okolišev več okrajnih sodišč v kraljevini češki.
Na podlogi §/* 2 postave od 11. junija 1868 (Drž. zak. št. 59) odločujejo se te Ie občine :
1. Sudomerska in Lgotska iz okoliša Vodnjanskega okrajnega sodišča ;
2. Z g o r s k a iz okoliša Ustskega okrajnega sodišča in Visoko-Mitskega preiskovalnega sodišča;
3. Labavnska iz okoliša Libanskega okrajnega sodišča ;
4. D o ljnjo-Br a nk a (Hennersdorf) iz okoliša Jilemniškega okrajnega sodišča ;
5. Ja ne s senska iz okoliša Laketskega okrajnega sodišča ;
6. Milešovska iz okoliša Miroviškega okrajnega sodišča in Peseškega okrožnega kakor preiskovalnega sodišča
ter se odkazujejo občini pod 1 v okoliš Peseškega m. deleg. okrajnega sodišča, obcma pod 2 v okoliš Litomi šeljskega okrajnega in preiskovalnega sodišča, občina pod v okoliš m. deleg. okrajnega sodišča Jičinskega, občina pod 4 v okoliš okrajnega sodisc8 Vrhlabskega, občina pod 5 v okoliš Karlovarskega okrajnega sodišča, zadnjič obcina pod 6 v okoliš okrajnega sodišča Milevskega in okrožnega kakor preiskovalnega sodi«ca Taborskega.
Ta ukaz začne veljati 1. julija 1873.
Glaser s. r.
44
Razglas ministerstva za poljedelstvo od 3. aprila 1873,
o prihodnjem upravljanji (oskrbovanji) državnih in založnih gozdov in grajščin.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je najmilostneje blagovojilo z najvišjo odloka od 23. marca 1873 odobriti naslednje glavne ali osnovne črte za prihodnjo upravo gozdov in grajščin, ki so svojina države in javnih zalogov (fondov).
Chlumecky s. r.
Osnovne črte
upravi državnih in založnih gozdov in grajščin
(razen posestev Bukovlnskega grško-vzhodnega verskega zaloga).
Da se v gozdih in grajŠčinah državnih in takih, ki so last javnih zalogov, vvede P° edinstvenih načelih uravnano upravljanje, prigledovanje in vodstvo gospodarstva, ustanavlj3 se tako:
§. 1. .
Uprava gozdov in grajščin tako državnih, kakor onih, ki so svojina javnih zalogov, J izročena:
a) gozdnim in državno-grajščinskim upravnikom (oskrbnikom),
b) gozdnim in grajščinskim ravnateljstvom,
c) ministerstvu poljedelstva.
Gozdni in državno-grajščinski upravniki.
§. 2.
Zan ^Sa*£emu gozdnemu in grajŠčinskemu upravniku (gozdarju, višjemu gozdarju) je odka-2 n določno	omejen	okraj	—	gospodarstven	okraj	—	da	ga	na	ravnost sam upravlja in
Os‘alno pod	svojo	osebno	odgovornostjo v	njem	gospodarstvo	oskrbuje.
<51 .	§	3.
ilo| ► keno navodilo (instrukcija), izdano gozdnim in grajščinskim upravnikom, tanje
0cuje njih področje in službene dolžnosti, katere sploh merijo na izpolnitev vsakovrstnih
, P°darstvenih ukazil ali naredeb na podlogi potrjenih preudarkov, na dobivanje primerne
tiv.*** iz kacega blaga, na izpodrejo gozda in obdelavo zemljišča, na sodelovanje pri delih
°cih se uredbe gospodarstva, potem na voditev in pazbo v obrambi gozdov in lova.
n	§-	4.
• delovanje gozdnega in grajščinskega upravnika naj po pravilu obsega vse nepremično
Veli *e državno in javnih zalogov, ležeče v okraji, kateri je njemu odkazan; ali tam, kjer
... ost in znamenitost grajščinskega posestva tako zahteva, sme se za opravo čistih graj-
^o-upravnib del posebej poskrbeti.
P	S-	S-
6 “o načelu ravnanje z denarji (novci) nij delo gozdnega in grajščinskega upravnika,
°n piše samo račune o blagu.
Hirn ^avnanJe z sonarji in pisanje računov o denarjih je izročeno prejemalcem (percepcij-°rganom) v to nalašč postavljenim po danem jim navodilu.
§-6.
^ faradi varovanja gozdov in v podporo pri tehničnem delu pridano je vsakemu gozdne-'0 grajŠčinskemu upravniku potrebno število pomočnih organov (gozdnih varuhov), ki rav v vrs^° stanovitno postavljenih in za penzijo služečih služabnikov ter so, stoječi na j. °8t pod upravnikom, sploh dolžni dejavno pripomagovati v gospodarstvenih in upravnih à» ' katera mu so izročena. Zlasti so gozdni varuhi v prvi vrsti odgovorni za to, da *^aVn° in javnih zalogov lastnino, katera je njihovemu nadzoru izročena, branijo krivičnih e*0v (napadov) in vsakovrstnih škodljivih vplivov.
Službene dolžnosti gozdnih varuhov tanko določuje dano jim službeno navodilo.
§- 7.
*islt ^ Posebnih krajevnih razmerah, kodar je zemljišče močno razkosano, ob hudem pri-^ a gozdnih tatov, potem za osamljene tako male kose, da bi troški bili neprimerno veliki, ° ki se hotel postaviti gozdni varuh, moči je, dokler bode potreba, sprejeti ne stanovitne Z(*ne nadzornike“ z dolžnostmi gozdnega varuha.
Pod
v	S-«-
v oskrbovanje pisarskih opravil, katera je stesniti na najpičlejšo mero, in v drugo P°ro v uradu odkaže se vsakemu upravniku po en „gozdni pomočnik“.
Gozdni pomočniki nimajo stanovitne službe in sc zaprisegajo samo na gozdno varstvo.
Gozdna in grajščinska ravnateljstva.
§. 9.
v Ga bodo gospodarstvo po okrajih in vse delovanje gozdnih in grajščinskih upravnikov 'a *n nadzirala, postavijo se nalašč srednja oblastva, stoječa neposredstveno pod mini-
sterstvom poljedelstva, z naslovom „Gozdna in grajšcinska ravnateljstva“, katerih načelnik1 so „višji nadgozdniki (Oberforstmeister)“ in katerim se pridoda po en ali po več nadgoz -nikov, potrebno število gozdnih inženirjev — med temi tudi eden, ki ume staviteljstvo, kjer bode potreba, en v pravdoznanstvu izučen uradnik (tajnik, koncipist), kakor tu potrebno pomočno osebje.
§. 10. v
V službo pri gozdnem ravnateljstvu in v praktično porabo po okrajih odkazejo s v primernem številu gozdni priročniki ali asistenti in elevi	(vadbeniki,	praktikanti).
Kdor hoče biti sprejet za gozdnega eleva, mora razen	splošnih	potrebnosti	še izkaza >,
daje na gozdarskem učilišči dobil višjo gozdarsko izomiko, in da bode kdo imenovan za priročnika, mora vrhi tega izkazati, da je z dobrim uspehom storil državno preskusnjo za gozdne gospodarje ali preskušajo tej enako.
§• H-
Gozdna in grajšcinska ravnateljstva se postavijo :
a) Za nadvojvodino Avstrijo pod Anižo;
b) za državne soline „Salzkammergut“ in druga državna in javnih zalogov posest'3
ležeča po nadvojvodini Avstriji nad Anižo;
c) za vojvodino Salcburško;
d) za vojvodino Štajersko in vojvodino Koroško;
e) za pokneženo grofovino Tiroljsko in za Predarelsko;
f) za vojvodino Kranjsko, Primorje in kraljevino Dalmatinsko ;
g) za kraljevino Galicijo in Vladimirijo.
Ker po kraljevini Češki leže državna in založna posestva majhnega razsežaja, ne P° stavlja se jim gozdno in grajščinsko ravnateljstvo ter bodo ondukajšnji gozdni in grajsdn ski upravniki z razširjenim področjem stali neposredstveno pod ministerstvom polj edelst3'
S. 12.	J
Gozdnim in grajščinskim ravnateljstvom je glavna naloga ta, da uradovanje svojih p° ložnih organov po mnogokratnih razgledih na tanko preiskavajo in da neprestano pazijo °3 pravilni hod gozdnega obdelovanja in na redno gospodarstvo po gozdih in grajščinah.
Zlasti je višjemu nadgozdniku izročena voditev vsega opravilstva in disciplinarna obla nad vsemi podložnimi organi po posebnem za to danem propisu.
Posebno navodilo določuje, katero področje imajo gozdna in grajšcinska ravnatelj3^3 in kako se pri njih vrše opravila.
Ministerstvo za poljedelstvo.
> 13-	.	.
Najvišjo voditev gozdovnega in grajščinskega upravstva zvršuje ministerstvo poljede^ stva. Pri njem je v ta namen gozdnotehničen oddelek, katerega načelnik je vrhovni na gozdnik (Oberland-Forstmeister), ki so mu pridani višji gozdni svetovalec, dva goZ svetovalca in potrebno število gozdno-tehnično izobraženih pomočnih uradnikov.
Med najvažniša opravila gozdnotehničnega oddelka spada:
Ustanavljati, vzdržavati in pregledavati gozdarstvene uredbe;
uravnavati službeno ustrojstvo in sestavljati navodila za gozdarsko službo ;
voditi zaporedoma tehnično gospodarstvo po državnih in zalogovnih gozdih, presojati Per>jodične črteže o gospodarstvu in eenovnike gozdnih proizvodov;
sodelovati pri vseh razpravah o dajanji lesa ali drv, o sekanji lesa in sploh o spravljanji gozdnih pridelkov v denar, potem pri uravnovanji mezde ali plačila delavcem in drugih razmer med pogodnimi delavci kolikor se tiče gozdno-tehničnega in gospodarstvenega
stališča;
poslednjič voditi in prigledovati strokovno delavnost vseh podložnih gozdarskih organov, presojati njihovo dotično usposobilo (kvalifikacijo) in dajati nasvete o jemanji v službo 10 povišavanji gozdovnih postavljencev. Take nasvete daje načelnik tehničnega oddelka v Dieševitem odboru (komitetu), kateremu je prvosednik sam minister.
Računska in prigledna služba.
§. 14.
Računska in prigledna opravila oskrbujejo po danih jim navodilih računski oddelki, ki 80 pri gozdnih in grajsčinskih ravnateljstvih in pa pri ministerstvu poljedelstva.
Imenovanje gozdovnih organov.
§.15.
Imenovanje vrhovnega nadgozdnika, višjega gozdnega svetovalca in višjih nadgozdni-k°v je pridržano Njegovemu Veličanstvu.
Minister poljedelstva imenuje v službo gozdne svetovalce, nadgozdnike, tajnike in kuncipiste gozdnih ravnateljstev, gozdne in grajščinske upravnike, višje inženirje, inženirje 'n priročnike (asistente), in pa vse računske uradnike ; imenovanje pisarničnih uradnikov pri Sozdnih ravnateljstvih, gozdnih varuhov in drugih služabnikov in sprejemanje gozdnih VaJeneev (vadbenikov) in gozdnih pomočnikov pristoji višjim nadgozdnikom.
Minister poljedelstva določuje, če je kje po §. 7 časno potreba za varstvo gozdov Posebej poskrbeti, a dotične gozdne nadzornike vsled take doloke sprejemajo višji nad-STOzdniki.
§- 16.
Priloga ima činovni razkaz državno-guzdnih organov, razen računskih in pisarniških
uradnikov.
Priloga.
Činovni razkaz
državno-gozdnih upravnih organov.
Vrsta službena
Činovni
razred
Vrsta službena
Činovni
razred
Vrhovni nadgozdnik . Višji gozdni svetovalec Viiji nadgozdnik . . . Gozdni svetovalec . . , Nadgozdnik . . • • . Viäji gozdni inženir . .
V
VI
VI
VII
VII
VIII
Tajnik...................
Višji gozdar . . . . Gozdni inženir . . . Koncipist ..'...
Gozdar...................
Priročniki (asistenti)
VIII
IX IX
IX
X
XI
®P0mnjn, O prejemkih državno-gozdnih uradnikov bodo veljala določila postave o uravnavi prejemkov državnih uradnikov.
Vajenci dobivajo adjutum, gozdni varuhi in uradni služabniki plače; prvi po 400, 500 m t>00 gl. poslednji po 300 in 400 gl. Gozdni pomočniki in gozdni nadzorniki se sprejemajo za dnino.
(6Ur.ii.el,.)
LS
Postava od 4. aprila 1873,
s katero se dovoljqje devet milijonov sedemkrat sto tisoč goldinarjev (9,700.000 gl.) kredita svetovno ali vesvoljno razstavo leta 1873 na Dnnaji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
V opravo vseh troskov, kar se jih nabere tja do časa, ko bode podjetje svetovne razstave Dunajske v letu 1873 popolnoma izvedeno in dokončano, dovoljuje se k šestim mih' jonom goldinarjev ustanovljenim v členu I postave od 21. julija 1871 (Drž. zak. št. 87) nov kredit za devet milijonov sedemkrat sto tisoč goldinarjev avstrijske veljave.
Člen II.
Vsota skupnega kredita od petnajst milijonov sedemsto tisoč goldinarjev za svetovno razstavo dovoljena naj se šteje za brezobresten državen zajem.
Člen III.
Vsi dohodki iz podjetja svetovne razstave naj teko v državno blagajitico ter naj se, — nekratéc določil člena IV postave od 21. julija 1871, — v prvi vrsti obračajo na založbo tega državnega zajma.
Člen IV.
Ministroma trgovinskemu in finančnemu je naročena zvršitev te postave.
Na Dunaji, dne 4. aprila 1873.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Kanhans s. r.
I*retis s. r.