Poštnina plačana * g< Leto XX* Upravnlštvo ..Domovine" v L|ubl]anl, Knaflova ulica S Uredništvo »Domovine", Knaflova alloa 5/11, telefon 3122 da 3128 Izhaja vsak četrtek Naročata ta tazemMMt tetrtletaa lenatrt nuea Inerittt četrtletna tncrika Mm I dolat. — Ra£«» paitat t Dla. ptuetaa It Dla, eeloietao M Olat m m-II Dla, p«neia* M Dla, celoletao <8 MU Km hranilnica, prtrafidca tljBMJui. it 10 JU. Sokolstvo odločno koraka k svojemu smotru Ob veliki udeležbi odposlancev iz vse države in mnogih zastopnikov narodnih in prosvetnih društev je bila v nedeljo v Beogradu glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije. Nj. Vel. kralja je zastopal major g. Po-korny. Navzočni so bili tudi zastopniki češkoslovaškega in ruskega sokolstva in bolgarskih Junakov. Zborovanje je vodil prvi podstaro-sta SKJ br. Engelbert Gangl, ki je v lepem govoru opisal delo in uspehe sokolstva. Na njegov predlog je bila med burnimi počastitvami sprejeta vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Po pozdravih predstavnikov češkoslovaškega in ruskega sokolstva in bolgarskih Ju-nikov je sledila razprava o poročilih, ki so izšla natisnjena v debeli knjigi. Vsa poročila kažejo izreden napredek vsepovsod, zlasti tam, kjer je sokolstvo pri svojem nesebičnem delu naletelo na težave. Vsa poročila so bila soglasno odobrena. Pri volitvah je bila v glavnem izvoljena dosedanja uprava s pod-starosto Ganglom na čelu. Predložena resolucija je bila sprejeta soglasno. Iz nje povzemamo: Vera v jugoslovensko misel je živa in neomajna v vseh sokolskih vrstah. Jugosloven-ska misel bo vodilna misel vsega sokolskega delovanja in vere v bodočnost. Sokolstvo je nepolitična organizacija. Glavna skupščina Sokola kraljevine Jugoslavije najodločnejše odklanja vse poizkuse s katerekoli strani, da bi se sokolstvo zavleklo v dnevno politiko. Glavna skupščina prav tako najodločnejše odklanja vsa podtikanja nasprotnikov, ki ali namerno ali zaradi neobveščenosti označujejo Sokole za komuniste ali fašiste. Jugoslovenska sokolska organizacija naj bi zajela vse narodne vrste v mestih in na deželi, da bi mogla v polni meri delati za narod. Glavna skupščina je po sprejetju poročil župnih starešin z zadovoljstvom ugotovila, da sokolstvo izvršuje v vseh krajih svoje sokol-ske dolžnosti in kaže svojo sokolsko zavednost in borbenost. Skupščina izraža sokolskim bratom vseh žup, kjer je sokolstvo v borbi, bratsko vzajemnost. Zlasti izreka polno priznanje, občudovanje in bratsko ljubezen onim bratom, ki so hrabro izpovedovanje sokolskih načel plačali z glavami, z uničenjem imetij in drugimi preganjanji. Glavna skupščina ugotavlja z zadovoljstvom, da je zamisel sokolske Petrove petletke naletela na navdušen sprejem in polno razumevanje ne samo sokolskih, temveč tudi v drugih nacionalnih vrstah. arodna skupščina je sprejela zadružni zakon Pretekli teden se je v narodni skupščini obravnaval tudi načrt zadružnega zakona. Razpravo je po poročilih poročevalca večine in manjšine otvoril z daljšim govorom mini. ster za kmetijstvo dr. Svetozar Stankovič. Izvajal je med drugim: »Čeprav naše zadružništvo še ni tako razvito, kakor bi bilo želeti, imamo vendarle v naši državi okrog 8.000 zadrug z več kakor 30 zvezami. Naše zadružništvo razpolaga z več kakor dvema in polovico milijarde dinar, jev; od tega je okoli pol milijarde njegova lastna glavnica, za dve milijairdii je pa vlog. Kot glavna naloga zadružništva se navajata ukinjenje posredovanja in posredovalnega elli trgovinskega zaslužka med pridelovalcem in rabnifcom in razdelitev tega zaslužka med Oba. Poborniki zadružništva mislijo, da prihajajo današnja velika nasprotja v gospodarskem in družabnem življenju od posredništva in posredovalnega zaslužka. Zadružništvo je torej v gotovi meri naperjeno proti trgovinskemu in podjetniškemu zaslužku. Toda tudi trgovci in celo industrijci se lahko poslužujejo zadrug. Tako dobiva zadružništvo čedalje splošnejši zn/ačaj in njegova ostrina postaja vse manj nevarna. Zavoljo tega mu mnogi pripisujejo vlogo ustvarjanja novega gospodarskega reda. Pred seboj imate zakonski predlog, ki daje zadružništvu kar najširšo možnost delovanja in razvoja. Vse kar ni prepovedano z drugimi zafccmd, more biti področje gospodarskega delovanja zadrug. Nikomur ni prepovedan vstop v zadrugo in zakon tudi ne določa, v katero zvezo naj vstopi katera zadruga, čeprav mora vsaka biti članica vsaj ene zveze. Zakon dolicča neko razlikovanje zadrug, a izrecno je samo kreditni zadrugi določeno področje. Kreditna zadruga in kreditna zveza se ne moreta baviti z blagovnim prometom, to je z nakupom in prodajo razen za svoje lastne potrebe. Zadružništvu se s tem zakonskim predlogom zajamči popolna samouprava. Država ima sicer pravico nadzorstva nad delovanjem zadrug in zadružnih zvez, toda upravno oblastvo nima nikakega neposrednega vpliva na delovanje zadružnih ustanov. Kjer zaslede oblastva nepravilnosti y delovanju zadirug, morajo to prijaviti pristojnemu sodišču. Novost tega zakona je, da se morajo poročila zadružnih revizorjev v celoti prečitati na skupščini, preden se odobre letni sklepni računi in preden se podali raz-rešnica upravnemu in nadzornemu odboru. Zakon uvaja obvezno revizijo zadrug in zvez. Vsaka zadruga mora biti članica zveze, ki ima pravico do revizije, vse revizijske zveze pa morajo biti članice glavne zadružne zveze, ki postane vrhovna zadružna revizijska ustanova. Medtem ko se revizijska organizacija zadružnikov končuje v glavni zadružni zvezi, se poslovna organizacija končuje v zadružni banki, katere ustanovitev odreja zakon hkratu s pomembnimi ugodnostmi. Bna izmed teh ugodnosti je brezplačna vožnja zadružnih preglednikov na vlakih i« itdjah v državnem izkoriščanju. Najpomembnejša je pa ustanovitev sklada za podpiranje zadružništva. "VB ta sklad pri Privilegirani agrarni banki set bosta stekala po 2°/» letnega čistega dobička) Državne hipotekame banke in Poštne hranil* niče in 10%> čistega dobička državne razredne toterije. Razen tega se bodo pa zbirale v! tem skladu tudi vse globe, ki jih določi tat zakon in ves čisti dobiček zadružne banke. Zakon določa v posebnem poglavju tudi kazni za prekrške svojih določb. Te kazni bodo imele dvojen blagodejen učinek: slkrbel0 bodo za ohranitev redla v zadrugah, kad aH se bodo pa morale denarne kazni izrekati, pojdejo v že omenjeni sklad za podpiranje zadružništva. Naš naimen je bil, da ustvarimo kar najboljši zakon, dia bo zaradi morebitnih napak ali neuspehov v zadružništvu čim manj krivde na zakonodaji. Slišijo se očitki, da je zakonski pred'>g hotel omejiti svobodo organiziranja in de o. vanja zadrug. Toda naglasiti moram, da je Glavna zadružna zveza sama zahtevala večjo omejitev svobode organiziranja, ko je zabavala, da mora biti število zadrug, ki smejo ustanoviti svojo zvezo, čim večje. O zalkonu, ki ne kraiti pravice glede tega, v katero zadrugo naj kdo stepi, in ki ne predpisuje, v katero zvezo mora stopiti kaka /.aduuga, se ne more reči, da bi omejeval svobodo založniškega organiziranja. Glede omejitve de'o. vanja zadrug pa ni mogoče trditi, da bi bila to kakšna novost. Ločitev ktreditmiih zadrug od drugih vrat zadrug je zakonski načrt odredil, da se preprečijo bolj ali manj opasne kupčije in izgube, ki bi se utegnile prioetiti, če bi se kreditni posli mešali z drugimi.« Pri. razpravi so govorili še številni pos'an-ci, med njimi Ivsm Mohorič, ki ga je vsa zbornica poslušala z veliko pozornostjo, je najprej poudarjal, da bi moral biti zakon o gospodarskih zadrugah prav za prav sestaven del trgovinskega zakonika, ker te zadruge predstavljajo samo poseben način pridobile gospodarske delavnosti. Gotovo pa je, da je ta zakon važen. Zadružništvo ima in bo še imelo pri nas v Jugoslaviji, kjer moramo šelft po'agoma zbirati svoj lastni kapital, veliko ini. važiro vlogo. Zaradi tega je potrebno, da s®'-temu vprašanju posveča še prav posebna poa-zornost. i Govornik je dalje opozarjal na zgled kres*, ditnega zaidiružništva v Sloveniji v dobi nate rodnih borb in gospodarske osamosvojitve )*£T P|V)] i iT. TpVn DoloTrrji VTTIH ie PU-stil svoiim članom svobodne roke. Predsednik vlade dr Stoiadinovič je ob raznih prilikah dal dališe iziave in naglašal potrebo, da se konkordat snreime. O tem vprašanju ie razpravljal preišnii teden tudi sv. sinod pravoslavne ^prVvo :r> ci^rp-Sol Vt cn bil1 oh- 113 MIRKO BRODNIK^ LJUBEZEN NE UMRE ; Preden se je oddahnila, je vlak že potegnil. In potem je šlo od postaje do postaje, povsod izginjajoči stari in prihajajoči novi obrazi. Sprevodnik je Kačarici preščipnil listek in ji povedal, da mora v Ljubljani prestopiti. V Ljubljani je Kačarica že bila, toda spoznala se ni v njej prav nič, saj je bilo najmanj dvajset let, kar je stopala že po njenih rihlicah. Toda še precej dolgo je minilo, da je "sprevodnik zaklical: »Ljubljana!« 4 Koliko ljudi je bilo tu na postaji. K&čarica le nikoli ni videla toliko zbranih in zdelo se ji je, da vidi pred seboj mravljišče, ko je stopala po stopnicah vlaka in se potem spustila *ned množico, ki jo je pogoltnila vase. Z rokami si je odpirala pot, da ne bi zgrešila neznanke, ki je bila kakor ona namenjena v Zagreb. toda vse zaman. Med ljudmi je kmalu »izgubila njeno sled. , »Kaj zdaj?« . Ni vedela, kam naj se obrne. Ljudje so jo smedli, ker jih ni bila vajena. In čedalje več se jih je zgrinjalo z vseh strani. Hladno je bilo. Zavila se je v črno ruto, ki jo je imela že najmanj dvajset let, pa ni dosti zaleglo. Hladna burja je šla skozi obleko in meso do Ji osti. Ko je prišla pred postajo, je slepo zavila Itar naravnost. Poldrugo uro časa je imela do odhoda svojega vlaka. Kako naj ga prebije? Ob ozki Kolodvorski ulici je gledala po napisih na hišah. Potem je zavila v stran in prišla do sodnije. Poznala jo je, ker je morala ■■■■■■■EHMeEaBHgHBIMSegB^BBaBBHB iti nekoč tja pričat. Fantje so se pred leti ste-pli na vasi in ona je bila slučajno priča tega pretepa. Kako je takrat plašno hodila okoli te hiše! Zdelo se ji je, kakor bi bili sodili njo in ne drugih. Komaj so ji prišle izpovedi iz ust in besedo za besedo so morali sodniki vleči iz nje. No, zdaj se sodnije ni več bala. Samo čudila se je novim hišam v okolici, ki jih je bilo toliko. In potem je prišla do trgovinice z ozkimi vrati, na kateri je bil nanis »Mlekarna«. »Ne bo škodovalo, če se malo ogrejem,« si je rekla in vstopila. Samo nekaj delavcev je sedelo tam. Ura se je že bližala poldnevu in začutila je, da ima prazen želodec. Naročila si je vročega mleka, vzela iz cule kos kruha in tako poobedovala. Nekaj časa je ostala v mlekarni, da se je pogrela, potem pa je odšla. Ura ji je povedala, da ima komaj še dob™ uro časa. Še malo je pogledala po mestu. Pri tem ie iznenada izgubila smer. Hitela je naprej in naprei. toda nikakor ni hotelo biti nikjer postaje. Nazadnje je spoznala, da je morala zgrešiti pot. Kaj zdaj? Če ne bo mogla priti več dovolj hitro na postajo! Prestrašila se je. Pred seboj je zagledala starejšega gospoda in ga vprašala. kam mora iti. »Mati, saj greste ravno narobe,« ji je rekel. »Kar nazaj pojdite v tisto smer odkoder ste prišli.« »Jej,« je zajecljala, »zamudila bom. Vlak mi bo ušel.« »Pa stopite na tramvaj « ji je svetoval gospod. »Kar tu počakajte in sedite na prvega, ki pride. Peljal vas bo naravnost do postaje. Tn tako se ie zgodilo, da ie Kačarica le še ob pravem času prišla do vlaka Komaj je zlezla v vagon, že se je vlak premaknil. Tn potem ie šla pot dalie proti Zagrebu V vlaku ie bilo toplo, skoraj prevroče Oddelek ie bil poln. da se je morala stiskati v kotu. Sami tuii liudie so bili. Ni se uoal* z nobenim sosedom izrtresovoriti besede Vedela ie, da se bo vozila štiri ure in kar tesno ii ie pri-Saialo. ko ie pomislila, kako dolgo bo še mo- Počasi so se vrstile postaje. Še pred Zidanim mostom je zaspala in se zbudila šele pri Brežicah. ' Ko se je predramila, se je zdrznila in planila kvišku. Ali se ni morda peljala predaleč? Zmedeno je pogledala okoli sebe. »Kam na ste namenjeni, mati?« io je vprašala soseda, gospa, ki je morala biti iz mesta. »V Zagreb, k hčeri.« je povedala Kačarica. »Ali se nisem že peljala predaleč?« je še vprašala. »Ne. Še precej poti nas čaka,« je dejala soseda. Kačarica se je pomirila. Potem je vprašala gospo, ali pozna Zagreb. Ta je pritrdila. Marijina mati ji je začela pripovedovati svojo zgodbo o moževi smrti, ki se je je gospa spomnila iz časnikov. In ko je še povedala, da je Mariji pisala, pa ji ni ona nič odgovorila, se je začela zgražati. javljeni vernikom v vseh pravoslavnih cerkvah. Poslanski klub JRZ je nastopli proti temu stališču in je obsodil niškega škofa, ki je prvi začel izvajati sklepe sv sinoda. V takem razpoloženju se je začela razprava v narodni skupščini, ki se ob sklepu našega lista še ni končala. V Londonu spremljajo z veliko zaskrbljenostjo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu. Vse kaže, da je vojna med Kitajsko in Japonsko postala neizogibna. Kitajci slej ko prej odločno odklanjajo japonske zahteve, ki pomenijo prav za prav zasedbo vse severne Kitajske, kjer bi se morala kitajska vlada odreči slehernemu vplivu in prepustiti vse ozemlje Japoncem Kitaiska nacionalna vlada je izdala razglas, da ne bo sprejela zahtev, ki niso v skladu s častjo in samostojnostjo kitajskega naroda. Zato vlada tudi ni ustavila prevozov vojaštva v severne pokrajine, kakor je zahtevala japonska vlada V vseh kitajskih mestih so priredili te dni velika zborovanja, na katerih so zahtevali od vlade, naj brezpogojno brani čast naroda in se z orožjem upre nadaljnjim osvajalnim načrtom Japoncev Nankinška vlada ie včeraj imenovala maršala Čangkajša za vrhovnega poveljnika vseh kitajskih čet. Tudi Japonci se marljivo pripravljajo na oborožen spopad Zadnje dni ie bilo v severni Kitajski izkrca-nih 50.000 mož novih japonskih čet Na For-mozi je pripravljenih 400 vojnih letal, s katerimi nameravajo Japonci bombardirati mesta v srednji in južni Kitaiski. V ponedeljek že pozno ponoči je bil izvršen atentat na polkovnika Koča, voditelja nacionalnega gibanja na Poljskem. Polkovnik Koc se je mudil v svoji vili v Malem Svideru, letoviškem predmestju Varšave. Nenadno je nastala v njegovi vili silna eksplozija, ki je porušila del hiše. Kakor se je pozneje ugotovilo, se je napadalec skril v veži pod stopnicami. Iz neznanega vzroka pa se je velika bomba, ki jo je imel pri sebi, v atentatorjevih rokah prehitro razpočila. Atentatorja je dobesedno raztrgalo. Polkovnik Koc in ostali prebivalci hiše so ostali nepoškodovani. V zvezi z atentatom je bilo izvršenih več aretacij. Po vesteh iz Madrida, se je v ponedeljek začela nova Francova ofenziva pred Madridom Frankovci srdito nanndnio. vendar po- hvaležnost jih je. Da ne pride na očetov pogreb, to je pa že prehudo « Potem ji je Kačarica povedala naslov svoje hčere in gospa jo je poučila, kaj mora storiti, da jo.be dobila. Svetovala ji je, naj vprašuje kar stražnike. Ti ji bodo že pokazali pravo pot. Stražniki pa v Zagrebu niso takšni kakor v Ljubljani. Tam imajo okrogle čelade in po niih jih bo spoznala. Med pogovorom so se tako pripeljali na hrvatsko stran, in ko je Kačarica na prvi naslednji postaji pogledala skozi okno, je že zaslišala govorico, ki je bila sicer podobna njeni, pa je vendar ni prav dobro razumela »Zdaj bomo pa kmalu v Zagrebu, ali ne?« je vprašala Kačarica. »Da, še dobre četrt ure,« ji je rekla soseda. Kačarici je bilo nekam čudno pri srcu. Šele • zdaj se je prav zavedela, da se še ni nikoli peljala tako daleč. Kar bala se je, pa sama ni vedela, česa. In skrbelo jo je, ali bo našla Marijo. Neka čudna slutnja se je je lotila. Molče je strmela skozi okno, na zelene travnike ob progi, na hiše, ki so bile tako majhne in siromašne, ha ljudi v pisanih nošah, ki so na vsaki postaji vstopali. Potem je bilo iznenada čedalje več hiš okoli in čedalje večje so postajale. Tiri so se razširili in tekli na vse strani. Brez števila vagonov je stalo na njih. In potem se je iznenada odprl ves Zagreb. Kar vzdrhtela je. Tolikšno mesto! Povsod velike palače — zdaj hiti vlak že mimo njih, povsod cerkve, povsod polno ljudi, široke ceste... Vlak je obstal. »Zdaj bomo pa izstopili, mati,« ji je rekla soseda in segla po kovčeg, ki ga je imela na polici nad svojim sedežem. membnih uspehov še niso dosegli. Na nekih mestih so vladne republikanske čete pustile maroške čete, ki se bore na Frankovi strani, da so se približale čisto njihovim črtam, nato pa so začele nanje streljati s strojnimi puškami. Zemlja je tam pokrita s kupi mrtvih belcev in črncev. Med Maročani so namreč tudi italijanski askari. Na aragonskem bojišču so se republikanci umaknili s prostora izpred Albarazina in Bronhalesa V Češkoslovaški je nastala kriza vlade in je novo vlado spet sestavil dr. Hodža. V novi vladi je vse pri starem, le finančno ministrstvo je začasno prevzel dozdajšnji minister za šolstvo dr Franke Kriza je bila tako hitro rešena, ker je spričo žetve vprašani? žitnih cen zelo pereča zadeva Vlada namerava dovoliti da se bo^o zvišale cene pšenici in rži, toda le toliko da bo lahko ostala cena kruhu neizpi"om°niena Gopimtfo Stanje vinogradov je po večini povoljnc Banska uprava, oddelek za kmetijstvo, poroča na podlagi došlih poročil iz vinskih okolišev, da je razvoj vinogradov na splošno povoljen, kolikor ni nastc.pil palež in ni bilo uiim. Letos je posveta a banska uprava nastopu peronospore posebno pažnjo. Prvič se je pojavila peronospora 21. maia (Podeorce pri Ptuju, Paradiž pri Sv. Barbari v Halo. zah, Ljutomer, Novo mesto). Močneje je pa peronospora nastopila proti koncu junija. Najnevarnejša doba za okužbo je bila letos sredi junija ob času deževja in toplega vremena. Inkubacijska doba bolezni je trajala komaj 10 do 12 dni, dokler peronospora ni nastopila okoli 30. junija, zlasti po vrhovih in mladju trt in tudi po grozdju. Vinogradniki so po večini štirikrat škropili vinograde. En del vinogradnikov je izvršil celo peto in šesto škropljenje, a kljub temu je še precej od peronospore napadene, ga grozdja. To je pripisovati po večini površnemu škropljenju in skbfi sestavi škropiva. Kačarica se je sunkoma dvignila. Z glavo se je zadela ob sosedni kovčeg. da jo je za trenutek hudo zabolelo. Potem je plašno pogledala okoli sebe in šla za drugimi. V Ljubljani je bilo na postaji obilo ljudi, tu pa jih je bilo še neprimerno več. Odkod so se le vzeli, kaj jih je prineslo v mesto? Počasi se je pregnetla mimo njih. Ob vratih je morala še nekaj časa stati, preden je našla vozni listek, ki ga je bilo treba oddati. Potem je stopila na veliki trg pred postajo. Stražnika je hitro našla, ker slučajno ni stal daleč od nje. Plašno je stopila k njemu, pokazala naslov svoje hčere, ki ga je imela napisanega na ovitku pisma, in stražnik ji je v besedah, ki jih je le napol nazumela, povedal, da mora iti najprej naravnost, potem pa na desno. Bala se je stopiti čez cesto. Povsod so švigali avtomobili, zvonci tramvajev so se rezko razlegali vmes. Vsem ljudem se je moralo strašno muditi. Tako so hiteli, kakor bi jim šlo za življenje. Ni jih mogla dohajati, koliko se je trudila. In iznenada se je je spet polotila huda utrujenost, na katero je bila prej v mislih, kako bo v Zagrebu, skoraj čisto pozabila. In lačna je bila tudi. Premišljala je, kam naj bi zavila, da bi se okrepčala, toda naposled se je odločila, da bo najprej poiskala hčer, in da bo šele potem poskrbela za svoj želodec. Ko je prišla do naslednjega stražnika, je spet vprašala, kam naj gre. Možak, ki je moral urejati promet, je izprva niti opazil ni. Sele ko ga je plašno pocukala za rokav, se je obrnil in ji pokazal smer, v kateri naj gre. In tako je šla spet dalje. Čez trge in ulice Grozdje se zaradi ugodnega vremena lepo razvija. Pojav grozdne plesni, o kateri tožU jo zadnje čase mnogi vinogradniki, po večL ni ni bil oidij, temveč peronospora. Kdor jc» posvečal tretjemu in četrtemu škropljenju večjo pozornost, ta nima napadenega grozdja, listje je zdravo pod grozdjem in nad njim. To pa je za zoritev največje važnosti. Oidij se pojavlja v manjši meri. Vinogradniki so že izvedli drugo žveplanje, v kratkem bodo še tretje. Nekateri so primešali pri četrtem im petem škropljenju med galično brozgo za zatiranje plesni žvepleno-apnemo brozgo in so dosegli uspehe. Tedenski tržni pregled GOVED. Na mariborskem trgu so se trgov i,S za kg Žive teže: debeli voli po 4 do 4 50, poldebeli po 3.50 do 4.80, plemenski po 3 25 do 4.50. biki za kianje po 3.50 do 4.30, klavne krave debele po 3.60 do 4.75 plemenske krave po 3 do 3.75, krave za klobasarje po 2.25 do 3. molzne krave po 3 do 3.50, »reje krave po 3 do 3.40. mlada živina po 4 do' 5.50, teleta 4 do 6.75 din. Mesne cene: vo, lovskemu I. 10 do 12 volovskemu H. 8 dO 10. mesu bikov, krav in te lic 6 do 12, telečjemu I. 10 do 12, telečjemu n. 8 do 10, svinj* skemu svežemu 10 do 14 din. Sejmi 25. julija: Dobrovnik, Kozje, Mežica, Slovenska Bistrica; Velika Loka; 26. Kočevje, Cerknica. Domžale, Žalec, Lesko vec. Radovljica (blagovni). Sv Križ pri Ljutomeru, Višnja gora, Teharje, Toplice pri Novem mestu. Kostanjevica ob Krki* Kostrivnica, Lukovk, Ormož, Šmartno pr£ Litiji; J 28. julija: Dolnja Lendava, Vrhnika; 31. julija: Dol pri Hrastniku, Konjice, Ma-renberg. Zagorje (šmarski srez). Vrednost denarja Na naših borzah smo 20. t. m. dobili v de. viaah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 23.98 do 24.13 Din; }\ 1 nemško marko za 17.49 do 17.62 Din; 1 1 angleški funt za 216.11 do 218.16 Ditf 1 ameriški dolar za 43.19 do 43.55 Din; 100 francoskih frankov za 163.27 do 1643t Din; je stopala mimo hitečih ljudi, zmerom v strahu, da ne bi zašla ali pa da se ji ne bi primerila kakšna nesreča. Na vsakem križišča se je pomišljala in čakala, dokler ni bila ce« sta čisto prazna. ■ I Čedalje bolj iz mesta so jo pošiljali. Hiše 30 postajale nižje, bolj poredko posejane. Napo* sled je na neki hiši brala ima ulice, ki je bilU napisana tudi na njenem pismu. »Zdaj jo bom pa kmalu našla,« si je reki* in srce jI je zaigralo. Iznenada se ji je zazde^ lo, kakor bi jo bile prevzele nove moči. Dolga je bila ulica in precej časa je trajslo, preden je odkrila številko, ki je bila na pismu napisana. sj Hiša, ki je zdaj stala pred njo, je bila sttf« ra. Samo eno nadstropje je imela. Čudno, ne* prijazno jo je prevzela. Od dima je bila vs$ siva in poznalo se ji je, da zidarji že dolgg! niso hodili okoli nje. Pritisnila je kljuko velikih vrat in vse moH je morala zbrati, da jih je odrinila. Potem je šla skozi vežo in pogledala na pr^f stanovanjska vrata. Vzdrhtela je. Tu je bilo napisano ime »Ivan Lončar«, ime družine, prj^ kateri je Marija služila, kakor je pisala. Potrkala je. Nihče se ni oglasil. »i Nekaj časa je čakala. Roke so se ji tresla^ Potrkala je še v drugič in v tretjič. Nič. i Zdaj je šele opazila, da je na vratih zvonefc »Niso me slišali,« si je rekla in pritisnila rit zvonec. Toda tudi zdaj ni bilo odziva. Dolgo je čakala. Ali res ne bo nikogar. Ustnice so ji drhtele in vsa bleda je bila v obra«, od mraza in utrujenosti. 100 &gk**ft>va&ih hron m Din 151.64 do 302.74. 100 italijanskih lir za 228.20 Gospa je sicer govorila hrvatsko, a Kača-irica je le razumela zmisel njenih besed, in jo je preplašeno pogledala. 1 »Kaj je?« je vprašala. r »Ta gospod je vendar čisto sam,« je pove- dala gospa. »Stanovanje ima samo eno sobo In k njemu nikoli ne prihaja nobena ženska, 'Saj smo sosedje, pa ga še nikoli nisem videla V ženski družbi.« 1 »Kako je to mogoče?« je zajecljala Kačarica. »Saj mi je hči poslala ta naslov! Mora biti iukaj. Kje naj pa bo? Ali gospoda ni?« * '»Ne,« ji je povedala gospa. Potem je poklicala svojo služkinjo in jo nekaj vprašala. Ko se je z njo pogovorila, je povedala: »Gospod 'je Slovenec itn je čez božič odpotoval domov. [Menda se vrne šele konec prihodnjega tedna. Kačarica je nemo stala pred njo in ni vedela, kaj naj reče in kaj naj stori. Potem se je Šele zavedela. Proseče se je obrnila h gospej ji rekla: DOPISI HRASTNIK (Smrtna kosa). Po dolgi in mučni bolezni je pred dnevi preminila gospa. Marija Učakarjeva, rojena Gedielova. Pokopali srno jo na pokopališču na Dolu pri Hrastniku. Vedino si je želela uživati srečo materinstva, ali kruta smirt ji je prerezala nit življenja, proden je postala mamica. Naj ji bo lalhka domača žemljica! MALA NEDELJA. Sokolska četa uprizori v nedeljo 1. avgusta ob 16. v svojem domu spevoigro »Svojeglavček«. Velezabavno predstavo si bomo ogledali vsi od blizu in od daleč. POLJANSKA DOLINA. Žetev v dolini ne bo taka, kakršno smo pričakovali. Vreme ni bilo zadnji čas za žetev ugodno. Bilo je preveč dežja. To je tudi vzrok, da ni takšnega obiska letoviščarjev v dolini, kakor se je na-djalo. Morda bo avgust boljša, a tedaj gredo počitnice h koncu. Nekaj obiskov imamo iz Amerike, in sicer v Ameriki rojenih Slovencev in Slovenk. Te dni sta prispeli na Savod-nje-Novo Oselico dve učiteljici iz Washingto. na na obisk sorodnikov Telbanovih, kjer je bil doma njiju oče, brat gospodarja. Njuna mati je iz Savinjske doline. Obe govorita slovenski boilj sliabo. No, pa se bosta pri nas bolje naučili. Obe si nameravata ogledati razne slovenske kraje. Domače novosti * Notranjski javnosti! Slavnostno odkritje spomenika blagopokojnemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju bo na Rakeku nepreklicno 5. septembra. Zaradi tega prosimo vsa društva, da na ta dan ne določajo svojih prireditev, temveč čakajo na povabilo podpisanega odbora za na Rakek, da v slogi počastimo spomin Velikega kralja. Odbor za postavitev spo menika Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na Rakeku. * Razpisane službe banovinskih cestarjev. Ob območju sreskega cestnega odbora v Ptuju je razpisanih pet mest banovinskih cestarjev, in sicer za ceste Rogatec—Majšperg, Ptuj —Senarska dve mesti, za cesto Ptuj—bano-vinska meja—Rogatec—Žetale—Gorence eno, za cesto Trbegovci—Mostje—Pacinje dve me- »Gospa, svetujte mi, kaj naj ukrenem. Nikogar ne poznam tu in ne vem, kam naj stopim, da mi bodo pomagali.« »Na policijo pojdite,« ji je svetovala gospa. In Kačarica se je poslovila od nje in šla, XIV. Resnica pride na dan. Ker je bil že večer, Kačarica ni takoj stopila na policijo, saj ni vedela, kje imajo to poslopje. In razen tega je bila tako zmedena, da sploh ni vedela, kaj je z njo. Kakor pijana je hodila po ulicah in nekajkrat je le malo manjkalo, da ni prišla pod avtomobil. Kje je njena hči? Kaj dela? Kaj se ji je zgodilo? Kaj se skriva za naslovom, po katerem ji je doslej pošiljala pisma? Kačarica si ni vedela odgovora. V negotovosti je tipala okoli sebe. Morda so jo kam odpeljali? Morda sploh ni bila v Zagrebu? Prišla je do dolgega drevoreda. Opotekala se je. Sedla je na prvo klop, ki jo je zagledala. Zeblo jo je. Zavila se ie s svojo temno ruto, toda nič ni pomagalo. Šklepetala je z zobmi. Da mora prav njo tako tepsti usoda! Moža je izgubila in zdaj še ne ve, kje je hči. Ce so ji kaj naredili? In kam naj zdaj gre čez noč. Tu na klopi ne more ostati, saj bi zmrznila. Plinske svetilke so osvetljevale drevored in metale po tleh umazane sence. Čedalje manj ljudi je bilo na ulici in še tisti, ki so prihajali in odhajali, so tako hiteli, ker jih je zeblo. Potem je zagledala stražnika, ki se ji je počasnih korakov bližal. Obrisala si je oči. Stražnik je zavil k njej in jo vprašal, kaj počenja v tem mrazu na klopi. stL Po eno mesto banovinskega cestarja je razpisano 2a cesto Sevnica—Planina—Lesič-no v območju sreskega cestnega odbora v Šmarju pri Jelšah, za cesto Gornji grad—Rečica v območju sreskega cestnega odbora v Gornjem gradu in za cesto Grosuplje—Rač-na—Zdenska vas—Zirče—Fužine v območju sreskega cestnega odbora v Novem mestu. * Smrt priljubljenega profesorja. V noči na soboto je uimrl v Ptu ju zadet od srčne kapi priljubljeni profesor g. Hinko Vodnik v 66. letu starosti. Pokojnik se je rodil v Podutiku pri Ljubljani. Nekaj1 časa je služboval kot suplent na gimnaziji v Celju, pozneje pa je dobil mesto na nekem zavodu v Grin-zingu pri Dunaju. Takoj po prevratu se je preselil v svojo domovino in poučeval na ptujski gimnaziji prirodoslovje. V Ptuju je bil zelo priljubljen, tako med tovariši kakor med dijaki. Takoj po prevratu za časa ge_ renstva je bil tudi občinski svetovalec. Velike zasluge si je pridobil tudi,pri organizaciji mestne godbe in je bil dolga leta njen predsedtoik. časten mu spomin! * Možje, ki so prevzeli muslimansko vero, se ne morejo ločiti od žen, s katerimi so s® poročili v kaki drugi cerkvi. Vrhovno šeri. atsko sodišče v Sarajevu je po dolgotrajni razpravi zaradi mnogoštevilnih prestopov v islamsko veroizpoved samo zaradi ločitve zakonov sprejelo sklep, ki bo preprečil te tako ceste zlorabe. Sklenjeno je, da moški, ki so sprejeli islamsko veroizpoved, ne morejo ločiti zakonov s svojimi ženami, ki so bili sklenjeni orej po predpisu kake druge veroizpovedi. Zakonci, ki so pristali muslimani in bi se radi ločili od svojih žen, s katerimi so sklenili zakone v cerkvah ali uradih kake drage veroizpovedi, morajo po novem določilu te ločitve izvesti tam, kjer so bili zakoni sklenjeni. Določeno je tudi, da lahko sklepajo nove zakone z muslimiankami samo takrat, kadar so v prejšnji svoji verski zajed-nici ločili svoje zakone. * Sprejem v podoficirske šole. Artilerijska podoficirska šola v Čupriji, inženjerska pod-oficirska šola v Mariboru in pomorsko-zrako-plovna, starost od 18 do 21 let, strojna mornariška, starost od 15 in pol do 18 in pol leta in strokovna mornariška, starost od 18 do 20 let. Pojasnila se dobijo pri Peru Francu, kapetanu v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti je kolek ali znamko za 6 Din za odgovor. »Saj ne vem, kam naj grem,« mu je potožila. In potem mu je v kratkih besedah povedala svojo zgodbo. Med jokom in solzami, da jo je komaj razumel. »Le pojdite z mano, mati,« ji je rekel. »Pokazal vam bom, kje boste lahko poceni prenočevali, jutri bomo pa vse naprej uredili, da bo prav.«, »Prijel jo je pod roko in jo privedel do prve gostilne. Tam so ji dali sobo. Prosila je, naj ji prinesejo kaj za večerjo. In dali so ji neko jed, ki-je še nikoli ni pokusila. Ni ji šla v tek, tako da je skoraj vse .pustila. Nato je še prosila za skodelico kave. Dobila jo je in popila, da se je malo ogrela. Nato je legla. Prvič v življenju v tuji hiši, daleč od doma. Čeprav je bila utrujena, ni mogla zaspati. Čudne misli so ji blodile po glavi in ni se jih mogla ubraniti. Skrb ji je stiskala srce. Vzdihovala in ihtela je ter močila blazino s solzami. Šele čez dolgo, dolgo ji je usmiljeni spanec zatisnil oči. Zbudila se je, ko je bil že svetel dan. Vstala je, toda čutila je, da je še prav tako izmučena, kakor je bila prej. Toda nekoliko se je le potolažila. Ko je plačala, je odšla. Policijo je kmalu našla, čeprav je bilo precej daleč od nje. S plašnimi koraki je šla v pisarno. Tam je povedala, kaj se ji je primerilo. Rotila je uradnika; ki je z njo govoril, naj ji poiščejo hčer, naj odkrije, kaj je šla, kam se je z njo zgodilo. S seboj je imela vsa pisma, ki jih je Marija pisala čez Zagreb. Gospod, ki mu je to pripovedovala, je zamišljen hodil po sobi in se držal za brado. * Štiri nove elektrarne ob Soči. Ze dolgo se vrše priprave za štiri nove velike elektrarne ob Soči. Ena elektrarna, pod Selami pri Sv. Luciji, se je že začela graditi. Soča bo tu zajezena z jezom, ki bo visok 20 in dolg 50 m. Proizvajali bodo 50.000 konjskih sil. Stroški so preračunani na 56 milijonov lir. Druga elektrarna bo stala blizu Kobarida,, tretja je V načrtu nad Kanalom, četrta pa v Pevnici. * Nove šole v Julijski krajini. Italijanska vlada gradi nove osnovne šole po vseh krajih Julijske krajine. Vsaka vas naj dobi po eno-razrednico, večji kraji naj pa dobijo tudi otroške vrtce. Samo v idrijski občini bodo nastale tri nove šole, in sicer ena v Zavratcu, druga in tretja pa na Vrsniku nad Zirmi in v Srednji Kanomlji. Idrijska občina, ki šteje skupno okrog 14.000 prebivalcev, bo z novimi šolami vred imela vsega kar 12 šol. V načrtu je tudi gradnja nove osnovne šole na Ravneh pri Grgarju. Pravijo, da se bo po teh šolah poučevala tudi slovenščina. * Huda ura nad Škocjanom. Nedavno ponoči je divjala nad Škocijansko dolinico strašna nevihta. Grmelo je skoraj celo uro in večkrat je tudi treščilo, a strela ni napravila posebne škode. K sreči ni bilo toče. ki bi bila uničila vse poljske pridelke. Tamkajšnje ljudstvo je še vedno v strahu, ker je lani strela ubila uglednega 37-letnega posestnika Jožeta Adamiča v Malih Lipljenah. ki je zapustil osem otrok. Tudi letos je udarila strela v hišo premožnega gospodarja Jožeta Gre-goriča v Malih Lipljenah. pa k sreči ni napravila posebne škode. Ubila je samo eno šipo in zažgala posteljo ,ogenj pa so takoj pogasili. * Najdba utoplejnca. Pri železniškem predoru med Trbovljami in Hrastnikom so potegnili iz savskih valov truplo mladega utopljenca. Ugotovilo se je, da je to 251etni mehanik Ladislav Novotny iz Ljubljane, ki je utonil blizu črnuškega mostu. + Strela vžiga. V petek zvečer je nad Galicijo divjala huda nevihta z močnim nalivom in grmenjem. Strela je udarila v veliki kozolec posestnika Polaka Janeza, po domače Maitka in mu ga upepelila. Polak je bil zavarovan. * V duševni zmedenosti je šel v vodo in utonil mali posestnik Leopold Poklač iz Ša-leka. * Statistika smrtnih nesreč pri delu, ki jo že nekaj let sestavlja osrednji urad za zavarovanje delavcev, izkazuje za lansko leto 107 primerov prerane smrti delavcev, zaposljenih v tvorniških obratih in pri zemeljskih delih. Iz statistike je razvidno, da se pripeti dosti več smrtnih nesreč pri kopanju predorov, v kamnolomih, pri graditvi cest, v gozdovih in v rudnikih kakor pa pri najrazličnejših strojih v tvornicah. Največ smrtnih nesreč pri delu je bilo lansko leto v savski banovini. Smrtnih nesreč pri delu je seveda v vsej državi dosti več, ker uradi za zavarovanje delavcev nimajo v svojih seznamih velikih skupin nekvalificiranih delavcev, ki so začasno zaposljeni pri gradnji železnic in cest, v raznih kamnolomih in pri lesni industriji. * Silno neurje s točo. Po hudi vročini prejšnjega tedna se je v petek proti večeru stemnilo nebo nad Črnim grabnom. Od juga je prihrumela nevihta, med katero je padala debela toča. Najhuje sta prizadeti vasi Vrh in Koreno. Žito, ki je letos prav lepo dozorelo, je uničeno tik pred žetvijo. Skoda je tem večja, ker so tudi ob turščico in sočivje. Le krompir se bo morda še nekoliko popravil. Drevje, obloženo s sadjem, je vse okleščeno. Nevihta je razsajala tudi po moravški strani Limbarske gore. kjer pa toča ni napravila tako občutne škode. * Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni k vojakom in imaste pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čimprejšnjega vstopa v kader, odložite službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pok., koncesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 Din. * Ne od noža, temveč od strupa umrl. Nedavno so našli v Grušovi mrtvega prekupčevalca Ivana Prunka, ki je imel več ran. Raz-telesenje je ugotovilo, da Prunko ni umrl za posledicami ran, zadobljenih z nožem, temveč zaradi zastrupljenja z metilnim alkoholom, ki je v šmarnici. * Smrt pod vlakom. Nedavno je železniški čuvaj našel med Radovljico in Lescami na tračnicah truplo okrog 30 let starega moža. Mož je visoke postave in oblečen v temnorja-vo obleko. Pri sebi je imel uro in verižico in ponikljano dozo. Bil je brez denarja. V roki je imel rožni venec. * Velika škoda zaradi požara. V noči na nedeljo je pogorel mlin Jakoba Bračka v Radvencih v Slovenskih goricah, škoda je zelo velika in le delno poravnana z zavarovalnino. * 73 krav poginilo od stekline. Iz Osijekai poročajo, da se je pojavila v Novem Cepinu steklina med govejo živino. Zagrebška živi* nozdiravniška fakulteta je takoj ukrenila vho potrebno, da se nevarna bolezen zajeai. 7$ krav je že poginilo. Prizadetih je 65 kmetov,, ki so utrpeli nad 250.000 dinarjev škode. < * Otrokova smrt pod drevesom. V ŠčaV-niči se je pripetila huda nesreča. lOletni po« sestnikov sinko Ivan Weis je gledal v gozd«, kako so podirali drvesa. Ko je neko drevo pričelo padati, se ni pravočasno izognil, pa je drevo treščilo z vso silo na VVeisa, da je obležal na tleh mrtev. 'i * V Račah je gorelo. Posestniku Antonu Damjanu v Račah je ponoči zgorelo gospo« darsko poslopje s senom in tremi vozovt. Škoda znaša okoli 50.000 dinarjev, za vanj« van je pa bil za 76.000 dinarjev. Radi 3um& požiga so oronžiki lastnika aretirali. + Dvakrat zaporedno je udarila strela t, hlev posestnika Ludvika Sočiča v Crnelavcih! in zanetila na podstrešju požar. Domači irt okoliški gasilci so v prav kratkem času prihiteli na pogorišče in so ogenj hitro pogasili. * Samomor pri železniškem prelazu v Med« logu. Nedavno je pri zloglasnem železniškem; prelazu v Medlogu pri Celju spet ugasnilo: človeško življenje pod kolesi savinjskega vlaka. Ko je zjutraj vozil osebni vlak iz Cen Ija proti Petrovčam, se je nekaj metrov pred! omenjenim prelazom zagnala na progo 25« letna Antonija Velunškova, ki ima možia V, Mariboru in je v zadnjem času stanovala mi Polulah pri Celju. Stroj je Velunškovi odra* zal desno nogo in desno roko in vlekel oba« panko še kakih deset metrov s seboj. Vel um« škova je nekaj minut pozneje izdihnila. Ve« lunškova je stanovala letos do maja v Celja, nato pa se je preselila v Maribor k svojem« možu. V juniju je spet prispela v Celje itt se nastanila na Polulah. Zaljubljena je bila! v strojevodjo, ki je usodnega dne zjutraj vozil savinjski vlak. Velunškova je že pred dnevi hotela skočiti pod Vlak, a je svojo na_ mero opustila, ker na stroju ni opazila om& njenega strojevodje. * Vas Slevo je pogorela. Na tihem, da ap to opazili komaj najbližji sosedje, je vas pogorela, Ostala je samo ena stanovanjska bfi* ša. Ogenj so zanetili najbrž otroci. Poslopja so bila po večini lesena. Nekemu fantu, ki je pri« hranil 7000 dinarjev, je zgorel ves ta denar*. Siromašni ljudje so nujno potrebni podpore« Ko je vse povedala, je obstal in ji rekel: »Ali boste ostali v Zagrebu? Odkimala je. »Ne, še danes bi se rada vrnila domov.« »Nič hudega,« ji je dejal uradnik. »Samo naslov pustite tu, pa vas bomo takoj obvestili ko bomo vse zvedeli. Brez skrbi bodite. Če je v Zagrebu, jo bomo že našli. Pravite, da gospoda, pri katerem naj bi služila, sploh ni tu? Poizvedeli bomo kje se nahaja, pa bomo njega vprašali. On mora že vedeti, kje se vaša hči mudi, saj so morala priti vaša pisma na njegov naslov in šele potem v njene roke. Le nič ne skrbite. Čakajte, takoj bomo pogledali, kam je odpotoval, saj imamo pri nas vse zapisano.« Rekel ji je, naj malo sede in odšel je iz sobe. Čez pet minut se je vrnil in zmagoslavno rekel: »Ga že imamo! — Pred šitrinajstimi dnevi je odpotoval. Napisal je, da pojde v Krško. Še danes bomo vprašali tja in naročili orožnikom, da ga bodo zaslišali. Čez tri dni lahko pričakujete da se bo vse pojasnilo.« * Ivan Lončar, Andrejev prijatelj, ki je posredoval pošto med Marijo in njim, se je res mudil v Krškem pri svojih sorodnikih. Prvotno je mislil ostati tam samo nekaj dni, potem pa je svoj dopust podaljšal. Tisti večer, ko se je Kačarica oglasila na policiji in prosila pomoči, je sedel z nekaterimi prijatelji v gostilni. V veseli družbi je bil in tudi sam je bil razigran. Njegov dopust je že potekal in hotel je prebiti še poslednje dni, ki smo mu ostali, v veselju in zabavi. Tedaj pa so se iznenada odprla gostilniška vrata in na prag je stopil orožnik in pogledal po sobi. »Ali je tu gospod Ivan Lončar?« je uradno vprašal. Ivan se je zdrznil in ga pogledal. »Da, jaz sem to,« je dejal v zadregi. »Malo pojdite sem. Nekaj bi vas rad vprašal,« mu je dejal orožnik. Njegovi znanci so se spogledali in Lončarju je bilo kar nerodno. Zardel je in stopil za orožnikom. »Najbolje je, če greva v mojo pisarno,« je dejal orožnik. »Nekaj vas moram vprašati. Iz Zagreba je prišlo...« Lončar se je zamislil. »Iz Zagreba?« In kar nehote se mu je vsilila misel, da mora biti to kaj v zvezi z Andrejem in Marijo. Medtem sta že prišla do orožniške postaje. »Saj sam ne razumem, kaj naj ta reč bo,« mu je rekel orožnik, kakor bi se hotel opravičevati, da ga je motil v družbi. »Poglejte, tole je.« je dejal in mu pokazal pismo, v katerem je bilo napisano, da je prišla v Zagreb neka Kačarjeva in iskala tam svojo hčer, ki naj bi baje služila pri Ivanu Lončarju, pa je uradno ugotovljeno, da je tam nikoli ni bilo. In v uradnem sporočilu je bilo dalje zaprošeno, naj orožništvo zasliši Ivana Lončarja, ki se mudi v Krškem, ali kaj ve o Mariji Ka-čarjevi. Lončar je sedel in si prižgal cigareto. Potem je začel pripovedovati, kaj je na stvari. Povedal je, orožniku, kako ga je Andrej prosil naj mu pomaga v stiski, in kako je Marija, ki je zdaj komaj dobro uro od doma, pisarila na dom preko Zagreba in prejemala po isti poti tudi pisma od doma. »Ali se lahko zanesem, da to drži?« je de-jal orožnik. »Seveda,« je odvrnil Lončar in mu potem dal naslov, na katerega je moral iz Zagreb* pošiljati pošto. > i »Nekoliko nerodna je ta zadeva za dekle,« je dejal orožnik-in se nasmehnil«, pa tudi nt fanta. Uboga mati je lovila svojo hčer po Za* grebu, ko se ji niti ni sanjalo, kako blizu j« v resnici. ti »Seveda je nerodno,« je potrdil Lon£aty »zlasti zaradi tega, ker je njen fant pri vojakih, kolikor vem, je njegov oče zelo nasprotoval ženitvi med obema, njen pa tudi. Kako s4 bosta zdaj spogledala, ko bosta zvedela resnico?« t' »Njen oče je umrl,« je povedal orožniib »Zdelo se mi je, da mi je ime Kačar znano in da sem pred kratkim bral o njem. Prej-le sem odkril, da je posestnik Kačar iz Zabu-kovja na sveti večer zmrznil. Najbrž je potem, njegova žena svoji hčeri pisala v Zagreb, naf se vrne, pa ni dobila od nje nikakšnega od« govora, ker vi pač niste bili v Zagrebu in je materino pismo obležalo v vašem stanovanju« »Da, prav verjetno je, da je bilo tako. To je seveda še dosti huje. Toda končni položaj bo morda le malo izboljšalo. Prej sta bila ob« očeta proti poroki, zdaj ostane samo eden ...« ' Lončar in orožnik sta še nekaj časa govorila, nato je orožnik napravil zapisnik. Zapisnik je še tisti večer odšel v Zagreb. Lončar, pa se je vrnil v gostilno k svoji družbi. Prijatelji so ga izpraševali, kaj je bilo, on pat je molčal. / »Nič posebnega, —• « samo to je rekel. ♦ Najdba utopljenca. V Sevnici je progov- J pi čuvaj Matevž Komiljanc potegnil iz Save Utopljenca, starega kakih 28 let, srednje postave in s črnimi kodrastimi lasmi. Oblečen je bil v sivo progasto obleko. + Obešenec na boru. V Stražunskem gozdu so našli na boru obešenega 591etnega upokojenega železničarja Karla B:olyja, sta-inujočega na Pobrežju. Kaj je gnalo Bro!y-ja v tako žalostno smrt, ni znano. ♦ V Savo je skočil. Nedavno so videli lju-djje na črnuškem mostu preko Save mlajšega moškega, ki je bil videti precej nemiren. Nenadno se je pa neznanec vzpel na ograjo in skočil z mostu v Savo. Še preden so mu mogli na pomoč, je izginil v valovih. Nesrečni mladenič je pustil na mostu dve poslovilni pismi, iz katerih so ugotovili njegovo istovetnost. Gre za mehanika Ladislava Novot-nega po redu z Gline pri Ljubljani. Kaj ga je pognalo v smrt, ni znano. Kaže pa, da je bila kriva nesrečna ljubezen. + Med spanjem zgorel. V Starošincih je sredi noči nastal požar v seniku posestnika Štefana Beraniča. Na seniku sta spala po. sestnikova sinova 12 letni Adolf in 16 letni Avgust. Med tem ko se je starejši sin rešil strašne smrti s skokom, je Adolf zgorel. ♦ Sirovost, ki ji ni primere. Prejeli smo: JJivši laški župan g. dr. Roš ima že nekaj pet v Zgornji Rečici pri Laškem, občina Sv. Krištof, kmečko posestvo. Ssrn doma iz kmečke hiše, se je g. dr. Roš z velikim veseljem lotil gospodarstva na tem posestvu in je od leta do leta kazalo, dia bo postala kmetija vzor tamešnji okorci. Pred sedmimi leti je Že dal posaditi na tem posestvu okrog 500 raznih sadnih dreves. Vse drevje je lepo ■pspevalo in letos so jablane pokazale prve Sadove. Rečiška dolina pa je znana po svoji posirovelosti, ki so jo prinesli v njo zdajšnji fesi in vzgoja zadnjih let. Prej dobro kme-žko ljudstvo je bilo od izvestne strani na-imjskano proti vsemu, kar količkaj čuti nacionalno. Val sovraštva pa je zlasti naperjen jproti voditelju nacionalnih in naprednih vrst 'g. dr. Rošu. V spominu je še gonja proti Jijemu od lanskih občinskih volitev. Ker so ti poskusi brez uspehov, so se lotili nasprotniki drugih načinov ter zagrešili v noči od 13. na 14. julija na posestvu g. dr. Rosa grdo lopcvstvo. Neznani storilci so izpodre. zali, delno tudi olupili in delno polomili drevesne koše preko 300 bujnim mladim sad. nim drevesom in povzročili g.- dr. Rošu škode za najmanj 30.000 dinarjev. Na eno olup. ljemo deblo so divjaki pritrdili znani znak celjskega tabora z velikim križem. Žalostno stoji paej lepi sadovnjak in belo ohipljena debla vpijejo svetu, kam je privedlo hujskanje iz nasprotnega tabora. * Na svoj način podjeten je bil Ivan Štru-celj iz Murače ob Sotli. Nekega dne se je pojavil v vaseh okrog Križevcev oblečen v vojaško uniformo. Hodil je od kmeta do kmeta in »kupoval« konje za vojsko. Denarja ni dajal, pač pa potrdila za visoke denarje, ki bi jih morali dobiti kmetje za kupljene konje. Denarci, ki so se obetali, so kmete slepili. Vojak si je seveda zaračunaval provizijo, ki je za vsakega konja znašala 300 Din in so mu jo kmetje plačevali kar vnaprej. Ko so pa konje privedli v vojašnico, so spoznali, da so šli na lim pretkanemu sleparju. Na srečo pa so orožniki Štruclja kmalu prijeli. Štrucelj je v zaporu prišel do zaključka, da je najboljše, da si konča življenje. Razbil je okence in si s steklom prerezal žile na obeh rokah. Ze nezavestnega so ga našli in odpeljali v bolnišnico. Ker je izgubil preveč krvi, je menda umrl. * Zaradi tihotapljenja lesa iz Jugoslavije sta bila v Julijski krajini pri Godovici prijeta jugoslovenska državljana Jaka Reven iz Rovt in Jaka Potkovšek iz Hotedršice. Pri tihotapljenju lesenih brun so bili udeleženi tudi drugi možje in fantje, toda posrečilo se jim je zbežati, ko se je pojavila obmejna straža. Oba Jugoslovena se bosta zagovarjala pred goriškim sodiščem. * Cerkveni ropar Jože Uršič iz Crnice, ki je vlamljal v razne cerkve po Julijski krajini in se mu je dokazal vlom v cerkev v Crnici in v cerkev na Oseki, je bil poslan v ječo za dobo dveh let. Plačati mora 2000 lir denarne globe in nositi tudi stroške pravde. * Zaradi tatvin svinca v skladiščih Idrijskega konsorcija na Vipavskem se je morala zagovarjati pred sodiščem vrsta domačinov iz okolice Opatjega sela. Med njimi so Andrej Mlečnik, Rudolf Mlečnik, stara 19 in 18 let Rudolf Saksida. Viljem Cotič in Janez Deve-tak. Andrej Mlečnik je bil obsojen na 2800 lir globe in tri leta strogega zapora. Saksida na 2400 lir globe in tri leta zapora. Devetak na pol leta ječe in 1200 lir globe. * Zaradi svetilke. Čevljarski pomočmk Miroslav Kariš je bil pred ljubljanskim senatom zaradi dinamo svetilke, katero je ukradel Adolfu Keržanu obsojen na Šest mesecev in petnajst dni strogega zapora ter na 60 Din globe, državljanske pravice pa je izgubil za dve leti. ♦ Drzni vlomilci. Orožnikom se je posrečilo izslediti veliko tatinsko in vlomilsko družbo. To družbo je vodil Miha Galof, izprijen fant, ki ima na vesti že nešteto tatvin. Galof je -v zadnjem času izmaknil v Mariboru pisalni stroj. Sled je držala za njim v Jurklošter, kjer so ga orožniki res prijeli. Ko je Galof videl, da ni izhoda, je po vrsti izdal še šest svojih pajdašev, med katerimi sta bila glavna Matija in Ivan Zemljak. Ivan Zemljak se je ukvarjal v zadnjem času tudi s plombiranjem zob, ki se mu pa ni zme-om posrečilo. Tatinska družba je kradla v okolici Jurkloštra in ima na vesti c k> vrsta tatvin in vlomov, zlasti tudi onega pri trgovcu g. Danielu Frecetu. + Ubijalec obsojen na poldrugo leto. Delavec Ivan Arnšek iz Pcdšmarjetne gore pri Šenčurju je 3. aprila povabil svoje tovariše na odhodnico v Smoletovo gostilno na Gorenji Savi. Poklicali so ga k vojakm, pa se je hotel posloviti od fantov. Zbralo se je okrog 20 fantov v gostilni. Pili so in peli, dokler ni nastal prepir in pretep. Arnšek se je pred gostilno spri z nekim tovarišem, v prepir je posegel tudi delavec Ahačič Lovrenc, ki je z dežnikom udaril Arnška po glavi. Tedaj je Arnšek pobesnel. Z nožem je mahal okoli sebe in zadel Ahačiča v vrat. Ahačič se je zgrudil in kmalu nato izdihnil. Arnšek je bil te dni pred ljubljanskim senatom obsojen na poldrugo leto strogega zapora. * Vlom na Studencu pri Devici Mariji v Polju. Posestnik Fran Kozlevčar in njegova mati Marija sta bila nedavno popoldne za. posljena na polju. Njiju odsotnost je nekdo izrabil in se splazil v Kozlevčarjevo sobo. Odnesel je 700 Din gotovine, nekaj zlatnine in drugih reči, tako da trpi Kozlevčar do 1.400 Din škode. + Orožnik v vlaku odkril vlom. Med Pra. gerskim in Slovensko Bistrico je v vlaku službujoči orožnik postal pozoren na dva sumljiva moža, ki sta se s številnimi zavoji peljala v Ljubljano. Pri aretaciji je orožnik izvedel, da sta to 171etni Herman Šramel in prav toliko stari Rudolf Mlakar iz Šmarja pri Jelšah. Mladeniča sta pri zaslišanju priznala, da sta vlomila v vilo hotelirja Ogrizka v Frarnu. Kačarica se je res še tisti dan odpeljala domov. Kako se je vlekla vožnja, preden je prišla do Ljubljane, in kako še potem, preden je prišla do doma. Ko je stopila skozi hišna vrata in sedla za ogniišče, je zaihtela. Hlapec je prišel iz hleva in jo tam zagledal. Obstal je na pragu in jo vprašal: »Kje je pa Marija?« Kačarica ga je nemo pogledala. Skomignila je z rameni in potem s težavo izdavila iz sebe: »Ne vem . ..« ;t »Kako? Ne veste?« Odkimala je. Potem se je zagledala predse. »Pravijo, da bodo zvedeli in mi sporočili...« »Ali ni tam, odkoder vam je pisala?« se je Jtačudil hlapec. »Ne, ni je, ni je. Npk^e drugje mora biti.« F »Kako je to mogoče?« ! »Cez dva dni bom zvedela,« je rekla Kačarica. Ni imela toliko moči, da bi mu bila .vse povedala, kar so ii v Zagrebu rekli Sicer pa tako ni dosti vedela Kaj nai bi bila govorila? Rekla mu je samo, naj pred liudmi molči, dokler ne pride obvestilo iz Zagreba. Miha ji je obljubil in je s-"oio obljubo tudi 'držal. Več liudi ga je vprašalo, kje je Marija, toda vsem je odgovoril, da bo prav kmalu prišla in da je v Zagrebu. Kačarica sama se ni prikazala iz hiše. Zato tudi nje ni mogel nihče vprašati po hčeri. M Potekla sta dva dneva, polna tesnobe in nestrpnega pričakovanja, pa tudi skrbi in obupa. Kačarica se je potikala po hiši kakor senca. Nikjer ni imela obstanka. Skoraj nič ni jedla. In na. vsakem koraku jo je obhajala slabost. Miha jo je v gospodinjstvu nadomestil, kolikor jo je mogel, toda na kuho se ni dosti razumel, in zato je bil tudi on več lačen kakor sit. Sele tretji dan je prišlo odrešenje. Proti večeru je prinesel pismonoša ekspresno pismo, ki je prihajalo iz Zagreba. Kačarica je plašno segla po njem in podpisala potrdilo Potem je odšla v svojo izbo, zaprla vrata za seboj in z drhtečo roko raztrgala zavitek Pri srcu jo je bodlo, pred očmi se ji je temnilo Bala se je, da bo brala v pismu, da je njena hči izginila, da je ne bo nikoli več, da je mrtva. Toda ne. V pismu je bilo samo nekaj vrstic. Policija ji je sporočala, da se mudi njena hči v Podvrhu, številka 35., pri Angeli Petričevi. in sicer že tri mesece V Zagrebu se sploh ni nahajala. Ce želi Kačarjeva še kakšno poročilo, naj sporoči, da ji ga pošljejo. »Pri Angeli Petričevi?« je rekla Kačarica sama pri sebi »V Podvrhu? Saj je to skoraj pred nosom, ona pa jo je iskala v Zagrebu. Zakaj je Marija to storila? Kaj je mislila, da jo je gnala tako daleč? In potem se ji je začelo počasi svetlikati. Ta Angela Petričeva je botra Podbregarjevega fanta ... Andreja ... Torej mora biti Andrej vmes. Andrej, ki ga je že čisto pozabila. In zakaj je Marija ušla? In prav tiste dni, ko je Andrej odhajal k vojakom? Ni si vedela odgovora. Prave resnice še ni slutila. »Marija... Petričeva...« je neprestano ponavljala. Kaj naj zdaj stori? Ali naj pošlje koga tja? Sploh pa, ali je Marija tam? Ali ni morda to samo drugi naslov, ki je prav toliko vreden, kakor je bil tisti iz Zagreba? Ne, nikogar ne sme poslati. Sama mora iti pogledat, ali je ta naslov pravilen, ali je Marija res v Podvrhu. Toda ta dan je bilo že prepozno. Sklenila je, da se bo odpravila tja drugo jutro na vse zgodaj. Ko je stopila iz svoje izbe. je srečala Miho na pragu. Hlapec ji je pogleda) v obraz in videl je, da ni več tako obupana, kakor je bila prej. »Kakšno vest ste dobili?« jo je vprašal. Kačarica ga ie pogledala Dve solzi sta se ji pokazali v očeh. V zadregi se je z rokavom obrisala, potem pa je dejala: »Miha. jutri zvečer bo Marija doma!« XV. OBISK Se tisti dan, ko je Andrej zvedel, kakšna usoda je zadela starega Kačarja, je napisal Mariji dolgo pismo. V njem jo je skušal potolažiti in jo je povpraševal, kaj bo zdaj ukrenila. ,. • Ko je pismo oddal, je nestrpno čakal njenega odgovora. Zelo pa se je začudil, ko je čez štiri dni dobil odgovor, ki ga pa ni napisala Marija, ampak botra. Izprva se je prestrašil. Ali je morda Marija bolna, da sama ne more pisati, ali kaj? Hlastno je raztrgal ovitek in prebfal botrino Pisma. Glasilo se je: ♦ Vlomilec in tat, ki s© je javil Sam. Te dni je bilo znanemu dirkaču Francu Kajt-nerju ukradeno iz neke gostilne novo dir. kalno kolo. Policija je že nekaj dni pozneje ugotovila tatu v osebi 2&letnega Ivana A. iz Konjic. V nedeljo pa se je storilec sam javil na policiji. Povedal je, da je okrog velike noči poneveril svojemu prijatelju v Mariboru kolo in ga prodal. Dalje je vlomil pri posestniku Sitarju v Stožicah in ukradel žensko kolo. S kolesom se je odpeljal proti Celju, med potjo pa se je skesal, pustil kolo pri nekem kozolcu v Arji vasi in pustil tam listek z označbo, čigavo je kolo. Tega kolesa pa še niso našli. S kolesom, ki ga je ukradel Kajitnerju, se je peljal v' Maribor, pa se je spet skesai, se vrnil s kolesom in ga pustil v Sredi Tihega morja je samoten in do zadnjega časa skoro čisto pozabljen otoček How-land, ki meri samo kakih 12 kvadl-atnih kilometrov. Odkril ga je že leta 1842. neki kapitan, ki je brodil po Tihem morju in brskal za zakladi. V svojem dtnevniku ga omenja na kratko, češ da je na njem le nekaj napol suhih kokosovih orehov in velikanske množine ptičev, ki so »pridelali« izredno mnogo dragocenega in redkega apnenčevega gnojila. Zato so se nekateri srečclovci vendarle odpravili tja, pograbili in odnesli, kar se je dalo odnesti, preplašili ptiče, d'3 so pobegnili z otoka in tako vzeli otoku vsako vredmost, zaradi česar se tudi ni nihče več potegcval zanj. Združenje klobučarjev v Londonu je nedavno zborovalo in pri tem nazadnje obravnavalo zanimivo zadevo. V zadnjih osmilh mesecih so namreč izmerili v Angliji okrog 15 Tretje poglavje Kakor si je lahko misliti, je novica, da bodo v graščini Cloombru spet stanovali ljudje, povzročila veliko vznemirjenje v vasi. številne so bile domneve, ki so jih izrekli klepetavci in klepetulje o vzrokih, zakaj so si Heather-stonejevi prav ta zapuščeni kotiček izbrali za prebivališče. Kmalu se je tudi pokazalo, da Heathersto. nejevi ne nameravajo ostati samo kratko časa tukaj, zakaj iz Wigtowna je prispela truma rokodelcev, in zabijanja, žaganja in ro. potanja ni bilo konec od zgodnjega jutra do pozne noči. Presenetljivo hitro so izginili sledovi, ki jih je zob časa začrtal v zidove, in naenkrat je stala stara hiša spet čedna in prijazna pred teboj, kakor bi bila šele na novo zgrajena. Videlo se je, da generalu ni šla trda za denar in da pomanjkanje ni bilo vzrok njegovega bega iz mestnega življenja. »Morda je učenjak«, je rekel moj oče neko jutro pri zajtrku, »pa si je izbral ta divje samotni kotiček zemlje, da bo končal kakšno veliko delo. Če je tako, mu drage volje ponudim svojo knjižnico na razpolago.« Esther in jaz sva komaj zadrževala smeh, ko je tako svečano govoril o svojih dveh vrečah knjig. neki gostilni v Vojniku. Čudnega prijatelja koles so izročili soidišču. . + Obsojena občina. Pod tem naslovom so priobčili zagrebški listi naslednje poročilo, ki ga je izdala Agencija Avala: »V noči od 28. na 29. junija so neznaci posekali in uničili vinograde treh posestnikov v občini Kravar. skem v srezu Veliki Gorici. Oblastva so uvedla preiskavo, vendar krivci niso bili najdeni. Škoda se ceni na 16.000 Din. Razlog za dejanje je politična miržnja, ker so oškodovanci pri zadnjih volitvah glasovali za vladno listo in so tudi zdaj pristaši vlade. Ker krivcev ni bilo mogoče najti, so oblastva odredila, da je občina dolžna oškodovancem povrniti škodo, ki jim je bila povzročena zakadi, njihovega političnega delovanja. Iskanje krivcev se še nadaljuje.« Leta 1935. pa je Amelia Earhardtova, ki je pred nekaj dnevi na poletu čez morje izginila, preučevala polet okoli sveta in spoznal, da bi bil samotni otoček zelo pripravno oporišče za letala, ki letajo n;d Tihim morjem med Ameriko in Avstralijo. Hkratu pa so prišli do tega spoznanja tudi Američani, ki so tudi dognali, da otok uradno ni last nobene države. Zato so hitro dali prepeljati tja nekaj havajskih zdravih fantov, ki naj bi zasadili na otoku ameriško zastavo. Zdaj živi na otoku kakih dvajset fantov čisto samih. Nobena ženska namreč ne prenese tega neznosnega dolgočasja, enoličnega šumenja in žalostne samote tisoč človeških glav, da bi izračunali povprečno velikost glave, na katero se je treba ozirati pri izdelavi klobukov. Izkazalo se je, da je treba najpogostejšo obliko klobuka doslej 2 »Že mogoče,« sem odvrnil očetu, »tcda pri kratikem razgovoru s Heatherstonejem nisem dobil vtiska, da sem govoril s književnikom. Vse bolj se mi zdi, da ga je semkaj poslal, zdravnik zaradi kakšne bolezni. Če ba videl njegove divje strmeče oči in njegovo bolehno tresoče se prste, bi sam priznal, da je okrepitve v skrajni meri potreben!« »Bog ve, ali ima tudi družino«, je govorila moja sestra. ■»Ubožci, kako samotno bodo živeli, saj ni razen nas sedem milj naokoli nobene rcdlbine, s katero bi mogli občevati!« »General Heatiherstone je slaven oficir,« je pripomnil moj oče. »No, očka, kaj pa veš o njem?« »Vidite«, se je smejal moj oče, »vidva se norčujeta iz moje knjižnice, ki pa je včasih vendarle lahko koristna.« Poiskal je rdeče vezano knjižico in začel obračati liste. ,>To je vzhodnoindijski armadni zapisek za zadnja tri leta«, je pojasnil, »in tu imamo gospoda, ki ga iščemo. John Heatherstone, bivši polkovnik vzhodnoindijske armade, 41. ben. galski pehotni polk, kot generalni major upokojen. Zelo zaslužen vojak. Mislim, da smo lahko ponosni na svojega novega soseda. »Kaj je morda tudi zapisano, ali je ože-njen?« je vprašala Esther. povečati za poldrugi centimeter. T Ta ali oni bo morda rekel, da nosijo ljudje zdaj klobuke drugače, kakor so jih nosili prej. Zaradi tega da so potrebni večji klobuki. Profesor dr. Parsons iz bolnišnice sv. Tomaža v Loindonu pa misli drugače, že vež let je opazoval večanje prostora med ušesno odprtino in temenom glave. »Če primerjam! velikost glav svojih najboljših študentov! pred 10 in 20 leti z velikostjo glav zdajšnjih«, je rekel dr. Parsons, »vidiim, da po-, staja človeška glava širša in višja.« Tudi tvorničarji čevljev so ugotovili, da' postajajo ženske noge dai še in širše kakor: so bile pred 10 leti. Ženski čevlji številka 36,: nekoč ponos lepih ženskih nog, so skoro izginili iz prometa večine evropskih držav in' tudi v Ameriki. Celo povprečna velikost, za katero je dolgo veljala številka 37, se vedno bolj pomika k številki 38. Tudi tu ni za povečanje odgovorna moda. O podobnih izpramembah govori tudi oblačilna industrija zlesti pri otroških oblekah. V zadnjih petih letih je t eta računati s čisto dragimi merami za deklice in dečke kakor pred 10 leti. Otroci so večji, toda bolj vitki. Pri odraslih postajajo večje glave in noge, dečki in deklice od 6 do -12 let pa so višjiih postav. Dojenčki. »j* iudi-^ž;« gkz-ve in ude, med tem ko se okostje v splošnem krči. Učenjaki domnevajo, da se je zadnja leta bistveno izpremendla prehrana človeka, da ;<& posvečena večja pozornost vil >■' hT Tfi di so zato nastale fepremembe v ž'ezah, ki do goteve idobe urejujejo ras' Kakšen bo človek, če se bo tako razvija! pkrog leta 2000? Ali bo imel veliko glavo, roke in noge, telo pa majhno? Veda o hormonih, ki so za razvoj telesa nujno potrebni, je že tako napredovala, da bo lahko preprečila večje izpremembe v človeškem telesu. Zato se nam ni teeba bati, da bodoči človek ne bo imel zob in las, čeprav so učenjaki ugotovili nagnjenje telesa k temu, da bi postali zobje sčasoma odveč. Potem bi izgubili tudi lase, kajti med zobmi in lasmi obstoji neka posebna, še ne dogna. na zveza. Tudi tu poseže vmes veda o hormonih, ki lahko z vbrizgi prepreči izpadanje las in zob. Veda naj bi torej obvarovala človeka usode, da ne bo hodil v letu 2000. po svetu kot strašilo brez zob in brez las, seseda če to takrat ne br '"^»'i^ viška le"'te. »Ne!« se je nasmehnil oče. »Tegane najd:m zapisanega v poglavju njegovih drznih činov, kamor, mislim, takšna reč spadi.« Očaran nad svojimi lastnim dovtiipom je oče veselo kimal z glavo. Vsa zadevna ugibanja pa so se kmalu končala. Ko sem namreč tistega dne, kate ega so bila vsa popravila v graščini dovršena, jezdil v Wigtown, sem naletel med potjo na generala, ki se je peljal s svojo družino v Cloomber. Starejša ženska, ki je bila videti shujšana in bolehn-i, je sedela poleg generala, njima nasproti pa mladenič približno mojih let z dekletom, nekaj let mlajšim. Pozdravil sem jih in hotel dalje jezditi, pa je general ustavil vo< in mi dal roko. Maj sem opazil, da je imel njegov obraz, čeprav je bil trd in mračen, tudi prijazne poteze. »Kako je z vami, gospod West?« je vzkliknil. »Zaradi nedavnega svojega čudnega obnašanja nasproti vam se moram še opravičiti. Staremu vojaku, ki je mnogo doživel, pač menda ne boste zamerili. Priznati pa vse-kako morate, da imate kot Škot zelo- temno kožo!« »V naših žilah se pretaka tudi španska kri«, sem mu odvrnil, čeprav mi ni bilo jasno, zakaj ga to tako bode. »Tako bo, da,« je pripomnil in obrnjen k svoji ženi nadaljeval: »Moja draga, predstav. !jam ti gospoda Johna Westa. To pa sta moj sin in moja hčerka. Prišli smo sem, da bi živeli v miru, gospod West v popolnem miru!« »Mirnejšega kraja bi si ne mogli izbrati,« sem dejal. 1 »Mislite?« je rekel general. »Tudi meni se zdi, da je tu zelo mirno in samotno. Tukaj Otok, na katerem ženske ne zdržijo človeške glave In noge postajajo večje Artftur Ccnsn Doyie; V V ascevaici i Spet s podmornico na severni tečaj Cisto skrivaj se je 2. junija napotila iz Li-verpoola na poizkusno potovanje angleška podmornica »Sibiria«. Vodja posadke kapitan Edmund Bunner namerava doseči severni tečaj pod ledeno skorjo in tako uresničiti pred leti ponesrečeni načrt raziskovalca ozemlja okoli severnega tečaja, Huberta Wilkinsa. Pri zdajšnji odpravi so vzeli s seboj tudi veliko jekleno cev, zaprto na obeh straneh, v kateri bodo shranjevali vse znanstvene zapiske. Tako bo za primer, da se posadki pripeti nesreča, splavala ta zaprta cev z zapiski na povišuje vode, srečni najditelj pa bo prejel zanjo 5000 funtov šterlingov nagrade. Smer, katere se namerava držati Bunner, drži od Liverpoola čez severni tečaj do japonskega pristanišča Jokohame, s čimer bo skrajšana razdalja na 11.200 km namesto 18.500 Vsak človSk potrebuje različen čas spanja. Odrasli ga potrebujejo povprečno osem ur. Važno je, da je spanje trdno in nemoteno. Toda kratko, trdno spanje za trajno ne more nadomestiti zadosti dolgega spanja. Najbolj trdno spanje dosežemo približno poldrugo uro potem, ko smo zaspali. Ta prvi čas najglobljega sanja je nad vse važen za življenje. Naslednje ure prinašajo telesu le rezerve moči. Poznamo *pa še drugo vrsto spanja, ki se poglablja počasneje in je šele proti jutru zelo trdno. Ženska, ki več noči ni dovolj spala, spozna že pred zrcalom, da je videti utrujena in starejša. Noč, ki jo spet v redu prespi, prinaša odpomoč. Pogosto nezadostno spanje pa ostav-lja tudi trajna, neugodna znamenja. Telo izgubi svojo prožnost in se stara hitreje, če nima zadostnega spanja. Pravijo, da se v bede-čem stanju nabirajo v telesu strupene snovi, ki jih telo v spanju spet izloča. Morda tega ne smemo jemati preveč dobesedno, vsekako pač lahko tudi ponoči hodiš okoli, ne da bi naletel na kakšno živo dušo, kaj ne?« »Že mogoče,« sem mu odvrnil, »malo je tu ljudi, ki bi ponoči pohajkovali okrog«. ^ »Torej v tem kraju ni mnogo postopače* in takšnih nepridipravov?« »Zelo hladno je«, je prekinila Heathersto-nejeva žena svojega soproga iin se tesneje zavila v plašč, podložen s kožo morskega psa. >In razen tega samo zadržujemo gospoda Westa!« »Res je, ženka, prav imaš! Naprej, voznik! Zbogom, gospod West!« Voz je zdirdral proti dvorcu, a jaz sem Odjezdil proti malemu podeželskemu mestu. Ko sem v Wigtowinu po Visoki cesti jezdil navkreber, je prihitel iz svoje pisarne gospod MacNeil in mi pomignil, naj obstanem. »Naši novi najemniki so se že vselili v CSoomfber«, je rekel, »davi so se odpeljali.« »Vem,« sem odgovoril, »srečal sem jih med potjo«. Ko sem si malega oskrbnika bliže ogledal, sem opazil, da je bil njegov obraz rdeč in da je bil najbrže kakšen kozarček preveč izpil. »S takimi ljudmi je lahko barantati«, 3e je smejal. »Saj se razumeva. Koliko stane najemnina za Oloomiber? Tako je krabkoma-3o vprašal general in vzel iz listnice obrazec za ček. Dvesto funtov bo plačal, vam rečem. Zraven pa bom še jaz nekaj postrani zaslužil«. »Mislil sem, da vas la3tnik Cioombra plačuje za vse to opravilo«, sem pripomnil. »No, seveda. Če še postrani kaj dobim, bolj drži! General je torej izpolnil ček in mi preko Panamskega kanala. Vse priprave za to odpravo so se vršile v popolni tajnosti. Pri tej podmornici so uporabili vse najnovejše tehnične pridobitve. Potopiti se more ta podmornica 100 m globoko in ostati štiri dni pod vodo. Posadka more zapustiti podmornico v vsakem trenutku s pomočjo potapljaških naprav. Štirje ogromni vrtalni vijaki, gnani z električno silo, prebijejo v eni minuti osem metrov debelo ledeno ploščo. Kljub vsem tehničnim pripomočkom so pripravljeni na »Sibiriji« še na mnoge druge nevarnosti. Predvsem jih skrbi, kako se bodo prerili skozi ledene gore, ki jih je v teh krajih mogoče zapaziti šele iz razdalje 20 m. Kapitan Bunner računa kljub neštetim težavam ki jih obetajo, s tem, da bo imel srečo. pa se telo, ki se je čez dan obrabilo, v spanju spet poživi. Mišice si v spanju hitreje in izdatneje opomorejo kakor s samim počiva-njem. Spočit obraz je videti lepši in mlajši kakor zaspani. Tudi duševna okrepitev je posledica zadostnega spanja. Po nezadostnem spanju popusti spomin za celih 50 odstotkov. Če prebijemo utrujenost in zaspanost, ki se pojavlja ob običajni uri, se ta pogosto čisto izgubi. Potem je težavno pozneje zaspati. Mnogo spanja nas ohranja mlade, hkratu nam daljša tudi življenje. Preutrujeno telo se posebno obrabi. To je videti že iz tega, kako se utrujenim ljudem tresejo roke in kako so živčno razdraženi. Desetkrat je treba vzpodbuditi duh, da si nekaj zapomni, kar bi si zapomnil v spočitem stanju takoj. Misel, da ni vredno toliko spati, ker je življenje kratko, je napačna. Življenje postane po zadostnem spaniu daljše in prijetnejše. ga je vrgel na mizo, kakor bi šlo za pisemsko znamko. Takšna je kupčija med poštenimi ljudmi! Ali ne bi hoteli malo pri meni vstopiti in se okrepčati s kozarčkom dobre pijačice?« »Hvala lepa«, sem dejal. »Imam še nujna opravila«. »Prav, prav, opravki imajo prednost. Zjutraj zgodaj naj bi ljudje sploh ne pili. To ni dobro. Tudi jaz zjutraj ničesar ne pijem, razen kozarčka pred zajtrkom, da si napravim dober tek, in enega ali dveh kozarčkov po zajtrku zavoljo prebave. Sam mislim, da sem morda glede pijače preveč natančen, toda, kar je prav, je prav. Kaj pa menite o svojem novem sosedu, gospod West?« »Žal še nisem imel priložnosti, da bi ga natančneje apoanak, sem mu odvrnil. Gospod MacNeil se je potrkal s sredincem po čelu. »Ali bi radi vedeli, kaj jaz mislim o njem?« je vpraša! zaupno. »Blazen je! Kaj bi vi na primer smatrali za znak blaznosti?« »Če bi vsim ponudil prazen ček«, sem rekel »Vi ste šaljivec! Toda govoriva resno! Če bi vas kdo vprašal, koliiko milj je do bližne-ga pristanišča, ali v to pristanišče prihajajo ladje z Vzhoda, ali se tod okoli klatijo postopači in ali je proti najemninski pogodbi, če bi se okoli Oloombra zgradil visok zid — za kakšnega bi vi smatrali takšnega človeka?« »Gotovo za prenapetega!« sem mu odgovoril in gospod MacNeAl mi je pomembno poni ežiknit. X Dijakom, ki imajo slabe ocene, šport prepovedan. Madžarski prosvetni minister Ho-mann je poslal vsem ravnateljem srednjih šol načrt nove uredbe, ki med drugim določa tudi telesno vzgojo dijaštva. V novi uredbi je značilen paragraf, ki določa, da se bo vsem dijakom, ki bodo po prvem semestru imeli slabo oceno, prepovedalo gojenje športa vse dotlej, dokler ne bodo svojih ocen popravili. X Mravlje, ki pojejo. Listi poročajo o raziskovalca učenjaka Autruma, ki se bavi s preučevanjem mravelj. Neka vrsta mravelj ima posebne utripajoče ude, ki z njimi proizvaja glasove, katerih pa človeško uho ne more slišati. Autrum je pustil, da so mravlje tekle po taki podlagi, ki je bila občutljiva s* glasove. Glasove je sprejel z mikrofonom Ln jih ojačil z zvočnikom. Sicer pa ta vrsta mravelj »poje« le v razburjenosti. X V morski vodi so živila. Danski raziskovalec morja Rrogh je izračunal,, da je V Atlantskem morju raztopljenih toliko hranil, kolikor bi jih dalo 20.000 žetev vsega sveta. Krogh je kot prvi izračunal, koliko mesa in krompirja je v morju v obliki proteina in ogljikovih hidratov. V kubičnem metru morske vode je povprečno 3.9 grama ogljikovih hidratov in 1.5 grama proteina. Žal le, da so ne dado uspešno pridobivati ta hranila iss morske vode. X Teža možganov. Možgani slona tehtajo 4700 gramov, orangutanovi 400 gramov, ovčji 130 gramov, človeški pa 1400 gramov. X Behi lastovka. V predmestju Brna živi. rodbina Novotny in na verandi njene hiše že več let gnezdijo lastovke. Nedavno je bilo okrog gnezda izredno živahno. Stari lastovki sta srdito letali okrog gnezda in se zale. tavali vanj, kakor da sedi v njem vsiljivec. Ko se le nista hoteli pomiriti, je pristavila gospodinja lestvo k steni in šla gledat, kaj je v gnezdu. Lahko si mislimo njeno presenečenje, ko je zagledala v gnezdu čisto belo lastovko. Lastovka ima rdeče oči, kar je značilen pojav albinizma. Bela lastovka je velika redkost. Dolgo pa ne bo uživala svobode, ker jo bodo obsodile na smrt lastovke same, ki takih izjem med seboj ne trpe. V kletki je pa težavno obdržati lastovko, ker potrebuje žive žuželke. Morda bi jo ohranili pri življenju v živalskem vrtu. X Rusija je druga največja izdelovalka tovornih avtomobilov. V letu 1936. je prišla Rusiji v izdelovanju tovornih avtomobilov na drugo mesto. mu ne bilo prav nič treba mučiti možgane zavoljo visokega zidu«. »Kje bi moral biti?« sem vprašal. »V wigtownski blaznici!« je vzkliknil možic in se glasno zasmejal, jaz pa sem odjes-d&l dalje. * Prihod generalove družine v doombrski dvorec ni povzročil večje izpremembe v enoličnosti našega mirnega življenja. Namesto, da bi se udeleževali preprostih zabav, ki jih nudi podeželsko življenje, ali da bi poizkušali, kakor smo upali, pomagati bednim ribičem in kočarjem v vasi, so se nasiprotmo plašno izogibali vseh ljudi in 3e komaj upali izza Cloombrskih vrat. Kmalu se je tudi izkazalo, da oskrbnikov« besede niso bile brez podlage, zakaj oela tM. ma delavcev je začela Okoli cloomlbrskegal posestva graditi visoko ograjo iz lat. Ko je bila ograja dovršena in opremljena z ostrimi železnimi bodicami, je bil cloombr. ski park razen izredno spretnemu in drznemu plezalcu nedostopen. Kazalo je, kako«* bi bilo staremu vojaku vojslkovaaije prešito r kri in meso, tako da tudi v mirnem čaau n« more živeti brez njega. General pa je šel še dalje. Dvorec je zato. žil z živili, kakor bi bil pričakoval dolgotrajno obleganje. Begbic, največji trgovec z živili v Wigtownu, mi je sam pripovedoval, i!*, je general naročil pri njem več sto ducatov najrazličnejših konserv. Lahko si mislite, da talci dogodki nisffi ostali brez vtiska na praznoverno ljudstvo. Daleč naokoli so bili novi stanovalci dloom- 1 ,» . , - rs * ■ ;■ » Kdor hoče ostati dolgo miad« mora zadosti spati IX Reden letalski promet med Evropo in Ameriko. Veliko ameriško vodno letalo »Clipper« je nedavno odletelo iz Foynesa na Irskem v Novo Fundlandijo, da se vrne v Ameriko, odkoder je odletelo 5. t. m. Istočasno je angleško vodno letalo »Caledonia« odletelo iz Nove Fundlandije na Irsko. Kakor javljajo, je ameriško letalo »Clipper« srečno prispelo v Ameriko in pristalo v luki Botwoodu. Za polet reko Atlantskega morja je potrebovalo 16 ur in 24 minut, nekoliko več, kakor so pričakovali, ker se je moralo med potjo boriti z velikim neurjem. Angleško letalo »Caledonia« je tudi prispelo na Irsko. Za pot iz Amerike Bia Irsko je potrebovalo samo 12 ur in 7 minut in je došlo 8 minut prej, kakor so napovedovali. S tem je bil končan prvi poskus potovanja preko Atlantskega morja tja in nazaj in zdaj bo skoro otvorjen reden letalski promet za potnike, pošto in blago med Ameriko in Evropo. X Kako je bilo uničeno mesto Rabaul. Iz San Frančiška šele zdaj podrobneje poročajo m strahoviti nesreči, ki je uničila mesto Ra. ibanil (New Rritain) v Ameriki. Grozote so ihrajale teden dni. Dne 28. maja je orjaški val morja planil čez pristanišče v mesto, ki se je spremenilo v kup razvalin. Drugi dan je na-s4al potres, ki je porušil še ostalo zidevje in vzhodni del otoka. Slednjič je začel ognjeni^ Matupi bljiuvati žarečo lavo na več kilometrov daleč. Dne 4. junija so začeli bljuvati še trije dtrugi ognjeniki. X Sanje s0 ji rešile življenje. V Milanu v Italiji je zbudila veliko pozornost neka ženska, ki je ležala v tamkajšnji bolnišnici, bolna na pljučih. To je bila neka Rosa Mauri. jeva. Bolezen se ji je čedalje bolj slabšala, tako da so zdravniki obupavali nad njenim ozdravljenjem. Proti vsemu pričakovanju pa je ženska nenadno začela kazati znake izboljšanja in je lahko kmalu zapustila bolnišnico. Zdravniki si niso mogli razložiti tega nenavadnega ozdravljenja. Rosa M a uri jeva pa pravi o svojem ozdravljenju: »Ko sem bila tako rekoč že na smrtni postelji, sem imela nekoč čudne sanje. Slišala sem neki gilas, ki mi je dejal, da bom kmalu ozdravela. Trdno sem verovala v te sanje in sem zato z velikim hrepenenjem pričakovala, kdaj ee bodo uresničile. Od takrat naprej pa se mi je bolezen obrnila na boljše. Zdaj sem popolnoma zdrava«. X Zračna zveza Rusije z Ameriko čez severni tečaj. Ruski letalci Čkalov, Budjakov in Beljakov so po uradnem sporočilu preleteli iz Moskve do Amerike 12.000 km v 63 urah 25 minutah. Od tega je letelo letalo 5200 m nad morjem in ledom. Od Onege je letalo letelo na slepo skozi vihar, na 72. stopnji severne širine je pa naletelo na vrtinčasti vihar, ki so se mu letalci hoteli izogniti v vzhodni smeri tja do Zemlje Franca Jožefa. To pa ni bilo mogoče in tako so se morali prebiti s poletom na slepo v višini nad 4000 metrov skozi vrtinčasti vihar, iz katerega so prišli šele nad severnim tečajem. Potem so imeli do reke Mackenzie lepo vreme, pozneje so pa spet naleteli na vrtinčasti vihar. Čkalov je v ameriškem radiu izjavil, da se bo dala uvesti redna zračna zveza čez severni tečaj. Povedal je, da so leteli 4000 do 5000 metrov visoko, včasih pa tudi nad 6000 m. Lahko bi bili leteli do Los Angelesa, toda njih smoter je bil doseči ameriška tla in spustiti se na enem izmed ameriških letališč. Hrane so imeli s seboj za tri dni, po večini sadje, sočivje, kruh in maslo. Razen tega so pa imeli železno rezervo živil za mesec dni. V Moskvi so trdno sklenili urediti zračni promet med Rusijo in Ameriko čez severni tečaj. Prof. Šmid je izjavil, da bo treba zgraditi na ozemlju okoli severnega tečaja omrežje pomožnih plavajočih postaj na razdalji 480 do 500 km in šele potem bo mogoče govoriti o zračni zvezi med Rusijo in Ameriko preko severnega tečaja. X Orangutana je srečal. Pred leti je šla neka večja družlba v portugalski vzhodni Afriki na izlet v džunglo. Takoj pri prvem oddihu blizu pragozda so bili izletniki priča strašnemu boju med orangutanom in levom. Najprej so videli, kako je na bližnjem griču prikorakal orjaški orangutan iz pragozda, da bi se v travi solnčil. Previdno si je izbral pripraven prostor za spanje. Čez čas se je prikazala snmica v krošnjah drevesa. Gledala je okoli, kje je njen tovariš, in ko^ ga je našla, je začela metati vanj kamenčke, kar ga pa spočetka ni dosti dražilo. A čez nekaj časa mu je bilo to lučanje vendarle odveč, bliskovito je šinil kvišku in strahovito zarjovel. Nato je bilo videti, kako je orangutan mogočno planil naprej in se začel boriti z levom. Ta boj je bil neznansko grozoten. Obe živali sta tulili od jeze, grizli druga drugo in se valjali po travi skoraj pol ure. Opica je s svojimi rokami ko besna udrihala po levovi glavi. Lev je bil že ves omamljen in zdelo se je, da bo onemogel, pa je venidiar še tako ugriznil orang-utana, daj mu je razparal desnico do kosti. Z neznan., skim srdom se je opica nato zagrizla v leval in mu z nogo razparala trebuh. S poslednjo močjo pa je lev pregriznil orangutanu tilnik, a se je tudi sani zgrudil na tla. Ko je na bojišču vse utihnilo, se je počasi in previdno približala orangutanova samica. Najprej je ovohala mrtvega leva. Ko se pa tudi njen samec ni več zganil, je začela tako neskončno žalostno ječati m se Obupno zvijati, da so bili vsi izletniki prevzeti X Smrt od strele na begu iz celice smrti. Pred štirimi meseci so obsodili .porotniki v! ameriški državi Alabani dvajsetdevetletnega Teodorja Langieya zaradi umora njegove žene in sestre na smrt na električnem stolu. Langley je zahteval obnovo procesa, a njegova pritožba je bila zavrnjena. Bilo je torej sklenjeno, da pride morilec žene in sestre na električni stol. V smrtni celici v Montgome-ryju so pripravili že vse potrebno za usmrtitev zločinca. Toda v noči pred dnevom, ko bi bil moral biti zločinec usmrčen, je razsajala nad Montgomeryjem silna nevihta. Morilec je izkoristil to priložnost, da je pobegnil iz kaznilnice. Posrečilo se mu je dobiti žago, s katero je prepilil železje na oknih. Med grmenjem je pilil železje in se urno spustil po zidu k zemlji. Pri tem se je oprijemal žice od strelovoda, ki je držala od strehe do tal. Med tem pa se je nenadno za-bliskailo. Strela je udarila v strelovod jetniš-mce prav v trenutku, ko se je spuščal morilec po žici k zemlji. Langley je bil v trenutku mrtev. X Srečni mohamedanci... Pri mohamedan-cih v nekaterih pokrajinah Arabije je v navadi moda, za katero b;i se morebiti potegovali tudi nekateri petičnejši kristjani. Pni arabskih mohamedancih se cesto pripeti, da po-aišče zakonska žena svojemu možu še drugo ženo, če ne more sama opravljati vseh domačih del. Tudi se primeri, da žena sama naroči svojemu možu, naii si poišče še tretijo boljšo polovico. Razumljivo pa je, da se pojavijo pri tem za moža prijaznem poslu včasih tudi velika nesoglasja. Druga žena, ki jo privede mož, ni všeč prvi, afli pa ni žena, ki jo privede prva žena, po godu možu. Ko se je pred nedavno neki mohamedanec upiral želji svoje žene. je žena tožila svodega moža pri kadiiju- Kadi je moža obsodili in moral sa jie proti svoji volji izbral+ir še tratijo boljšo polovico. stisnjenimi ustnicami in hudournim oblakom grozečega ogorčenja na čelu pognal proti domu. Še nikdar nisem videl dobrega moža tako ogorčenega, vendar sem prepričan, da njegove jeze ni bila kriva užaljena ničemurnost, temveč misel, da je bil v njem kot zastopniku branksomskega gospodarja tudi ta razžaljen. Četrto poglavje Če sem se zavoljo te malo obzirne odklonitve sploh čutil užaljenega, me to ni dolgo držalo. Že drugi dan sem šel spet mimo dvorca in obstal, da sem si še enkrat ogledal usodni napis. Ko sem tako stal pred napisom in tuhtal, kaj naj bi bil vzrok takšnega postopanja naših sosedov, sem zdajci zapazil, da sta kukali skozi late ograje dve lepi, mladi dekliški očesci in mi je bela ročica vneto mahala, naj pridem bliže. Ko sem stopil k njej, sem videl, da je bila mlada dama, ki sem jo videl prvič pred dnevi na generalovem vozu. »Gospod West«, je šepetala in se plašno ozirala na vse strani, »prositi vas moram, da ne zamerite zaradi razžaljenja, storjenega vam in vaši sestri. Moj brat je bil v drevoredu in je vse videl, toda ni mogel ničesar storiti. Zagotavljam vam, gospod West, da je tudi nama tisti napis trn v peti, morda še bolj kakor vama«. »Gospodična Heatherstonejeva,« sem rekel smeje se, da bi jo pomiril, »Anglija je svobodna dežela, in če kakšnemu možu pade na um, da se zapre pred svetom, ga ne more nihče v tem sklepu ovirati.« (Dalje); brskega dvorca predmet dnevnih pogovorov. Toda edini sklep, ki so si ga ljudje napravili, je bila pri takih okolnostih verjetna domneva, da je stari general z vso svojo družino vred blazen ali pa da je zakrivil kakšen strašen zločin in se zato pred svojimi zasledovalci skril semkaj. Res je, da se je general obnašal, kakor bi bil duševno bolan, ko sem prvič govoril z njim, a ko sem se drugič sestal z njim, je govoril pametno, da bi pametneje ne mogel. Razen tega so tudi njegova žena in oba otroka živeli samotno. Vzrok torej ni mogel biti v njegovem motenem zdravju. Naziranje, da se je skril pred oblastvi, je imelo še manj opore. Wigtownska grofija je bala sicer zelo zapuščena, vendar pa ne to-Siko od rok, da bi mogel znan oficir upati, da bi tu brez sledu izginil. Mož, ki se boji javnosti, bi se tudi ne napravil na tak način kakor general za predmet dnevnega klepetanja. Jaz sem že začel domnevati, da je rešitev te uganke v bolestni težnji po samotnosti. Kmalu smo občutili na lastni koži, kako silno je bila generalova družina obsedena od težnje po popolni samoti. Moj oče se je neko jutro pojavil pred menoj in sestro z velikim sklepom. »Esther, ti se moraš danes obleči v rožasto obleko«, je rekel, »a ti, John, se moraš tudi čedneje obleči. Popoldne pojdemo v Cloom-ber, da obiščemo generala in njegovo soprogo«. -Hura, v Cloomber pojdemo!« je veselo .Vzkliknila Esther in zaploskala z rokami. »Nisem tu samo veleposestnik in oskrb- nik«, je rekel svečano moj oče, »temveč tudi njegov sorodnik. In kot tak sem prepričan, da ravnamo po njegovi volji, če izkažemo generalu vse prijaznosti, kolikor jih je mogoče, saj živi vsa družina tako samotarsko in brez prijateljev. Veliki Firdusi pravi: »Dragocen okrasek moža so njegovi prijatelji«. Moja sestra in jaz sva vedela iz izkušnje, da se niso dali več spreminjati sklepi, ki jih je najin oče utemeljil z izreki perzijskih pesnikov. In tako sva popoldne res videla stati pred vrati zapravljivček z očetom v njegovi drugi najboljši obleki in v novih usnjatih rokavicah na vozniškem kozlu. »Prisedita, draga otroka!« je dejal oče in veselo počil z bičem. »Moramo pokazati generalu, da nima vzroka, sramovati se svojih sosedov!« Toda, ah, kdor visoko leti, nizko pade. Usoda ni hotela, da bi bili naša lepo rejena konjička in naša blesteča se konjska oprava ugajali stanovalcem eloombrskega dvorca. Pripeljali smo se do vrat, in pravkar sem nameraval skočiti z voza, ko so naši pogledi obstali na veliki leseni tabli, pritrjeni na neko drevo tako, da jo je moral opaziti vsakdo, ki je šel mimo. Na deski so bile z velikimi, ornimi črkami napisane nastopne gostoljubne besede: »General Heatherstone in njegova žena ne želita povečati števila svojih znancev.« Nemi od presenečenja smo strmeli nekaj časa v te besede odklonitve, nato pa sva Esther in jaz, ko sva doumela vso smešnost položaja, planila v divji smeh. Moj oče je hitro obrnil konjiča in ju s X Najvišji rudnik zlata. Med divjimi prepadi najvišjih vrhov v južnoameriških Andih v višini 1500 m aad morjem so zgradili najmodernejšo napravo za pridobivanje zlata. Ta zlati rudnik, ki je najvišji na svetu, spada med najizdatnejša ležišča zlata na svetu in so ga Indijanci poznali že pred davnimi stoletji. Ko so španski osvojevalci zavzeli Peru, so kopanja zlata zanemarili, saj so ga dobili več ko dovolj po zakladnicah indijanskih poglavarjev. Pozneje se je sled za tem rudnikom zaradi nepristopnega ozemlja skoro docela izgubila. Šele zadnje čase so nekateri srečoiovci iz starih virov izvedeli za ta zlati raj., ki leži Že nad črto navadnih oblakov, in so leta 1932. pregovorili skupino peruanskih bogatinov, da Jjodo znova začeli pridobivati zlato v teh bajnih višiaah. Družba je kupila vse ozemlje v območju rudnika in sklenila, da za vsako ceno Spravi do tja ogromne in težke moderne stroje, ki so potrebni za izkoriščanje rudnika. Steze, ki so nekdaj držale gor, pa so tako zapuščene, da niti človek ne more več lesti po njih, kaj šele da bi se dali spraviti na gore orjaški stroji. Morali so uporabiti najmodernejše prometno sredstvo, to je letala. Naloga, ki je čakala letala, ni bila lahka, šlo je za to, da pre-neso na vrh And nič mani kakor 700 ton strojev in različnega materiala. Stroje so počasi vse z letali spravili v višave. Danes ta -udnik, ki ga skoro neprenehoma loči od sve*8 gosta plast oblakov, daje ogromno zlata. Letala imajo zdaj prijetnejšo nalogo: iz kraljestva orlov nad oblaki nosijo zlate palice v jeklene blagajne peruanskih bank. X Poročeni žive dalje časa kakor neporočeni. Ameriške zavarovalnice so po triletnem delu izračunale, da dosegalo zakonski ljudje povprečno višjo starost kakor neporočeni. Razlika znaša nekako 20 odstotkov. Za te račune so bile potrebne preiskave, ki so Dokazale, da obiskujejo samce in samice mnoge bolezni v d o siti večji meri kakor poročene ljudi, tako zlasti imfluenca. pljučnica, letika. malokrvnost, kap. razne srčne in želodčne bolezni, vnetje slepiča in sladkorna bolezen. Število neporočenih, ki umirajo za posledicami alkoholizma, je za 400 odstotkov višie kakor število umirajočih za alkoholizmom pri poročenih ljudeh. Pljučnica in podobne bolezni razsajajo med samci in samicami v večji meri pač zato, ker ti ljudje običajno nimajo urejenega življenja in doma. Isto je z želodčnimi boleznimi, kjer je v glavnem kriva neredna in nepravilna prehrana. Edina bolezen. k: napade samce im nesamce v enaki meri. je rak. a fudi tu je značilno, da je med neporočenimi ženskami 25 odstotkov več takih, ki so žrtev prsnega raka, kakor med poročen;m'. Naposled ko tudi nezgode med neporočenimi češče kakor med poročenimi. Seveda pa se vrednost teh podatkov precej zmanjša, če w>mis'imo. da je med samci in samicami veliko število vsakovrstnih pohabljencev, dedno obremenjenih, bolnih in takšnih, ki se sploh ne morejo poročiti X Posvečeno kamenje. Napačno je mnenje, 'da živijo divjaki kar tako tjavendan in le za zabave, plese in veselice. Vendar praznujejo vselej takrat, kadar se jim obnese lov ali če postavijo kako večjo stavbo. Zmerai pa določi poglavar, kdaj naj bodo plesi. Le s poglavarjevim dovoljenjem smejo bobnati in bobne ima samo on spravljene v svoji h;ši. — Za ples se okrasijo Papuanci po svoje: večina z listjem palm, s perjem ptičev in z biseri; lasje se iim še boli bleščijo v oliu in rdečilu. Ko v dveh kolobarjih rajaio, tudi pojejo in vsak Papuanec zna po več melodij, ki se jih naučijo drug od drugega in iih zapojejo. Starešine sedijockrog ogn:a in opazujejo rajanje mladine. Na gričih ždijo o>tro" oi in matere, ki so kar ponosne na svoje hčere in sinove, če se prav lepo kretaio v vrstah plesalcev. — Ko ples poneha, priredijo tudi kako gledališko igro. vendar ne v našem pomenu. Igralsko umetnost pa ima že vsak Papuanec že kar v krvi. vendar so ti gledai šk" prizori kaij preprosti, so le kratki nastopi, ki prikazujejo razne dogodke iz njihovega vsakdanjega domačega življenja. Posebno ljubezen izkazujejo Papuanci nekaterim kamenjem, ki pravijo o njih. da so >uaropo« — duhovi — ki so padli iz nebes ali pa so prilezli iz zemlje. Vsak tak kamen ima svoje ime in hranijo jih po svojih kočah in so prepričani, da jih varujejo bolezni in besov. To posvečeno kamenje delijo na moško, žensko in otroško kamenje. Zaverovani so vanje, kakor pač le moreio biti takt pri-rodn; ljudje, kot so Papuanci. povezani z zemlio. * Največja mesta na svetu. Letos šteje New York, največje mesto na svetu, že okrog 12 milijonov prebivalcev London jih ima 8 in pol milijona, Tokio nad 6 in pol milijona, Osaka 4 in pol milijona, Berlin nad 4 milijone, Moskva okrog 4 milijone, Sanghaj 3 in pol milijona, Buenos Aires nad 3 milijone, Filadelfija, Hokkaido in Higoo po okrog 3 milijone. Okrog 3 milijonov prebivalcev šteje še Leningrad, nad 2 milijona pa jih imajo Boston, Los Angeles, Pittsburg in Dunaj, blizu 2 milijonov Rio de Janeiro in Detroit, nad poldrugi milijon Hamburg, Budimpešta, Kal-kuta. Peking in Tientsin. Nad en in četrt milijona San Francisco, Louis, Cleveland, Bir-mingham Liverpool in Varšava. Nad milijon prebivalcev štejejo Manchester, Glasgovv, Rim, Milan, Napoli, Barcelona. Madrid. Kairo. Sao Paolo, Mexiko, Bombay, Melbourne, Nagoya. Kioto in Carigrad. z okolico ima nad milijon prebivalcev Praga, ki šteje sama 950 tisoč, okolica pa okoli 200 000 prebivalcev. X Pomen soli v prehrani radi podcenjujemo. Ker njeno "pomanjkanje ali preobilo uživanje rado povzroči v telesu razne motnje, so ljudje nasproti soli nezaupljivi. Sol je živilo. ki ga ne smejo in ne morejo uživati vsi ljudje v enaki množini. To je bilo znano že starim narodom. Že takrat so vedeli, da narodi, hraneči se po večini z rastlinsko hrano, potrebujejo več soli kakor narodi, ki so uživali največ mesno hrano. Drugo zanimivost so opazili belokožci, ko so prišli v vroč pas Sahare in Sudana. V začetku so se čudili domačinom, da uživajo toliko soli, pozneje so bili pa presenečeni, da morajo sami delati isto. Vzrok je v tem, da se z večjim izhlapevanjem iz telesa izloči tudi večja množina soli in pa v rastlinski hrani. Zato nastane v vročih krajih poseben občutek lakote po soli. Sol je človeškemu telesu nujno potrebna snov in je važen sestavni del želodčnega soka. Razen tega ima sol še eno važno vlogo: da namreč zadržuje v človeškem telesu vodo. Meso, mleko, sir, jajca, stročnice in druga taka živila potrebujejo malo soli. Pač pa potrebujejo mnogo soli živila rastlinskega izvora. Zato lahko rečemo, da je sol posebno važno hranilo. X Amerika se je odtrgala od Evrope-Afri-ke. Nemški učenjak dr. Keindl je nedavno iz. dal znanstveno delo o nastanku morskih kotlin. O tem vprašanju, ki je povzročilo že toliko znanstvenih sporov je svoječasno pisal že pokojni profesor Wegener in trdil, da se celine premikajo podobno kakor ledeni otoki. Med tem ko se ledeni otoki premikajo na morju, se celine premikajo na nepremičnih nižjih zemskih plasteh. Po Wegenerjevem naziranju je nastala kotlina Atlantskega morja nekako tako, da se je Amerika odtrgala od Evrope-Afrilke in splavala proti zapadu, kakor je Rdeče morje nastalo tako, da se je Afrika odtrgala od Arabije in se začela počasi oddaljevati proti zaipadu. Kar se tiče zadnje domneve, pa sta dr. Keindl in "VVegener pozneje spoznala, da ne mc*re biti pravilna. Dr. Keindl je poznejša dognanja v tej zadevi obrazložil zdaj takale: Bila je od znotraj učinkujoča sila', ki je povzročila to, da se je Afrika odtrgala od Arabije in Arabija od Irana. Tu se je razpočila najvišja zemska plast, kar je posledica naraščanja zemeljske prostornine. Skozi to razpoko je izstopila sima, kar je kratica za silicij - magnezij, g'avni sestavini kameninske plasti zemlje. Drugi glavni sestavini sta sili-cij-aluminij (sial), iz" katerih sestoje po dosedanji domnevi v glavnem vsi deli sveta. VVegener je domneval, da sestojijo celine skoro v celoti iz lažjega siala, morska tla pa iz širne. Toda kar se tič/j morij, so bile še razne nejasnosti, ki jih je zdaj poskusil odipraviti dr. Kedindl. Ta pravi, da izstopa pri povečar nju zemske prostornine iz njene notranjosti sima, toda ne tako visoko, kakor sial. S to raz. llko v višini so nastale morske kotline, v ka- terih so se lahko zbirale zemske vode. Najsta rejša izmed morskih kotlin bi bi'a kotlina Tihega morja. X Avto na sončni pogon. Odkar drče po cestah motorna vozila, si tehniki in fiziki prizadevajo, da bi poenostavili in pocenili tudi gonilni materijal. Od bencina so prešli na nafto, na premog in še na druge snovi, ki se dajo uporabiti v ta namen. Eno najcenejših gonilnih sredstev pa je gotovo izumil angleški fizik prof. Abot iz Chesterfial-da. Izjavil- je namreč, da bo v najkrajšem času pred komisijo prikazal nov tip avtomobila, ki ga gonijo — sončni žarki. Posebno ogledalo na tem avtomobilu bo zbiralo in vsrkavalo sončne žarke ter njih toploto odvajalo v posebno pripravo, v kateri se bo stvarjala iz te gonilna sila za avtomobil. Bil bi to avto z najcenejšim pogonskim sredstvom ter bi mogel doseči hitrost 60 km na uro. Imel pa bi hudo pomanjkljivost: deloval bi samo, kadar bi sijalo sonce. X Nohti so zdravilo proti golši. Na Kitajskem obstoji že nekaj stoletij posebna industrija, to je industrija nohtov. Tam je na stotine ljudi, ki žive skoraj samo od t-iga, da pustijo rasti svoje nohte na rokah in nogah. Ko dosežejo nohti vsaj centimeter nad normalno dolžino, jih prav previdno porežejo in nesejo lekarnarju. Lekarnarji te nohte v posebnih delavnicah zmeljejo v prah. Ta prah, pomešan še z nekimi drugimi snovmi, je baje najboljše zdravilo proti golši. V zvezi z industrijo nohtov je močno razvita tudi znanost, kako pospešiti rast nohtov, kar je razumljivo. Kitajci, ki prodajajo svoje nohte, gotovo žele, da bi lahko nohte vsak dan porezali. Zato 'na-jo vse mogoče maže, pa tudi trpinčenja, da bi pospešili rast nohtov. Dogajajo se celo primeri, da morajo posredovati oblastva, ker starši s svojimi otroci postopajo neverjetno okrutno. Starši so namreč prepričani, da z raznim trdim povijanjem prstov in z zrahljanjem kože okrog nohtov pospešujejo rast nohtov. Popotnikova torto Mursko polje v sokoiskem taboru Veržej, julij al V naše sokolske vrste je prišel nov borbeni duh. Tako je tudi sokolski telovadni nastop v Veržeju pokazal, da je sokolska misel med nami živa. V sokolskih vrstah se zbira vse, kar čuti jugoslovensko. Z državno zastavo na čelu so krenili veržej-ski sokolski oddelki na dan prireditve popoldne na postajo, kjer so sprejeli z vlakom prispele goste. S postaje se je razvil sokolski spre vod z državno zastavo in ljutomersko godbo na čelu. Ob pozdravljanju kmečkega prebivalstva je prikorakal sprevod na telovadišče, ki je bilo okrašeno z državnimi trobojnicami. Nastop je otvorila moška in ženska deca (35), ki je pod vodstvom br. Kožarja in Rosa izvedla ljubke proste vaje. Moški in ženski naraščaj (32), ki sta ga vodila br. Ros in s. Nemčeva, je strumno izvedel svoje proste vaje. Pri raznoterostih je nastopila moška deča (16), ki jo je vodil br. Kožar. Izvedla je nekaj lepih točk s palicami, klobukom in škatlicami. Vse te točke so bile posebnost, ki so razvedrile nastopajoče in občinstvo, ki je deco nagradila s ploskanjem. Načelnica s. Rosova je nastopila z žensko deco in naraščainicami (24),, ki so prav spretno izvajale konjičke. Potem so nastopili člani na drogu in moški naraščaj nam je pokazal skoke v raznih kombinacijah. Pri orodju smo videli mnogo mlajših' dobrih telovadcev. Nastop članov in članic (66) je bilo zelo dober, le prostor je bil premajhen. Nastop je zaključil pozdrav vseh telovade-čih oddelkov domačega društva (64), nato pa je pozdravil vse goste društveni starosta br. Kožar. V vznesenih besedah je zatem nagovoril telovadeče in telovadni oddelki so mu krepko odgovarjali, da hočejo izpolnjevati Tyrševo geslo, to je delo za narod, čuvanje njegovih pravic, mej in jezika, da ne bodo klonili in da bodo z Nj. Vel. kraljem in z našo vojsko zvesto čuvali Jugoslavijo. Tako so veržejski Sokoli pred občinstvom, ki jih je sto je poslušalo, ponovno obljubili, da bodo služili domovini. Svoj odgovor, prežet od ljubezni do domovine, je končal br. starosta s pozivom, da zakličejo vsi svojemu prvemu starešini Nj. Vel. kralju krepki Zdravo. Zatem je godba intonirala državno himno in sokolsko »Hej Slovani«, ki jo je pelo vse občinstvo. Sokolski nastop v Veržeju nam je pokazal, da društvo krepko dela in visoko nosi prapor državnega in narodnega edinstva. Iz Prebmurlo Nevarni cigani. Nedavno ponoči so se pri. klatili v Gorenjo Bistrico pri črensovcih cigani, vlomili v hišo posestnice Katarine Hor-vatinove in odnesli razno obleko in perilo. Isto noč so vlomili še v hišo posestnika Šte. fama Ritlopa v Gorenji Bistrici in v hišo najemnice Marije Gjerokove v Srednji Bistrici. Odnesla so razno obleko in precej dragocenosti. Orožniki so ugotovili, da so bili na po-ftJiu cigani iz družine Cenerjev, ki pa so pobegnili na Hrvatsko. nosi no um Maš rojak žrtev francoskega rudnika Stiring-VVendel. julija V sredo 7. t. m. se ie zgodila v tukajšnjem rudniku huda nesreča. ka:ere žrtev je postal naš rojak, družinski oče Šersa Prsne, po rodu iz Trbovelj, je bil zaposljen kot strelski mojster. Pri tem poslu pa se mu je zgodila nesreča, da je na mestu mrtev obležal. Pogreb je bil v pete^ 9. t. m. Vodil ga je naš izseljenski duhovnik g. Stanko Grims. Na zadnji poti sta pokojnika spremljali tudi dve slovenski društvi z zastavama: Slovensko podipomo društvo -Edinost« in Kolesarsko drušitvo s pevskim odsekom »Gorenjskim slavčkom«. Vsem rojakom so stopile so'se v oči. ko so naši pevci zapeli več žalostink v zadnji pozdrav svojemu tovarišu. Med pogrebom je igrala francoska rudarska gedba. Ob grobu se je poslovil od rajnkega gospod Grims in ga pohvalil kot skrbnega družinskega očeta in dobrega kristjana. Na grob mu je bilo položeno več vencev, med njimi tudi »Gorenjskega slavčka«. Položil je z lepim natrovorom predsednik g. Kališnik. Priljubljeni pokojnr.k zapušča ženo in tri hčerke. Naj mu bo lahka tuja zemlja, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje! Poseben vlak \vestfalskih Slovencev v Jugoslavijo. Ponovno opozarjamo, da se 20. avgusta dopoldne odpelje poseben vlak z westfal-skimi rojaki iz Essena preko Duisburga, Kol-na, Miinchena, Salzburga, Beljaka do Ljubljane. Nazaj se odpeljemo 10. septembra opoldne. Vožnja za osebo stane 50 mark in še 1 marko za stroške. Otroci od 4 do 10 let plačajo polovico. Zglasiti je takoj pri predsednikih društev obeh zvez ali pa pri predsednikih zvez. Vožnjo je treba plačati najkasneje do 10. avgusta. Rojaki iz Belgije se lahko priključijo v Kolnu, rojaki iz Holandske pa v Duisburgu. Cena ista. Iz Essena — Stoppenberga (Nemčija) nam pišejo: Dne 13. junija je praznoval 751etnico priljubljeni rojak g. Oblak Anton, soustanovitelj Jugoslovenskega narodnega društva v Stoppenbergu. Po rodu je iz Mostec pri Gri-žah. Kot rudar je začel delati v Zabukovju že z 11 leti. L. 1896. je prišel v Nemčijo. Zvestemu društvenemu članu in vnetemu bralcu »Domovine« bodi naklonjena še vrsta zdravih let! Starim naročnikom »Domovine" v Nemčiji Ko obiščete meseca avgusta svoje rodne kraje, vas prosimo, da ne pozabite prinesti denarja za zaostalo in tekočo naročnino. Kdor ne pride sam, izroči denar znancu, ki bo prišel. Uprava lista v Knafljevi ulici 5 bo vsakomur, ki bo plačal naročnino zase ali za drugega, izročila potrdilo, da bo imel dokaz o plačani naročnini v rokah. Naj nihče ne zamudi te prilike, ker bomo vsem, ki meseca avgusta ne bodo poravnali naročnine, pošiljanje lista ustavili. Opozarjamo še, da je naročnino plačati za toliko izvodov, kolikor jih kdo prejema, in po ceni, ki je zanj dogovorjena. — Uprava »Domovine«. Novim sezonskim delavcem v Nemčiji Dan za dnevom prejemamo od naših ljudi, ki so nedavno odšli na sezonsko delo v Nemčijo, pisma, da se naročajo na »Domovino«, ki naj jim jo takoj pošljemo. Vsem tem sporočamo, da bomo pričeli pošiljati list le takim, za katere bodo njihovi svojci ali znanci tu v Jugoslaviji plačali ali založili naročnino, ki znaša za inozemstvo letno 48 Din, polletno 24 Din ali četrtletno 12 Din. Primorani smo tako ravnati: 1. ker naše položnice v Nemčiji niso veljavne in 2. ker je pošiljanje denarja iz Nemčije zaradi strogih deviznih predpisov zabranjeno. — Uprava »Domovine«. Strogo opozorilo Pred časom smo priložili položnice vsem naročnikom »Domovine«, ki še niso poravnali naročnine za leto 1937. Prosimo jih, da izpolnijo svojo dolžnost do uprave »Domovine« ter pošljejo zaostanek. ki nam ga dolgujejo, v najkrajšem času. Pripominjamo, da smo storili doslej vse, kar je bilo mogoče, da smo ustregli naročnikom. Zmerom smo bili na razpolago, da so dobili točne odgovore. Zato pa jih ponovno prosimo, da tudi oni store svojo dolžnost do uprave, to je, da poravnajo naročnino takoj. Naročnina je malenkostna, saj znaša letno Ie 36 Din. Zamudniki so upravi »Domovine« samo breme, ki povzročajo nepotrebne izdatke in pisarjenje. Pri tistih, ki ne bi plačali dolžnega zneska, ga bomo izterjali po poštnem nalogu, to se pravi, da bo pošta sama pobrala naročnino »Domovine«. Ker je pa ta način izterjevanja precej dražji, je bolje za vsakega zamudnika, da jo poravna sam. Upamo, da se boste našemu pozivu odzvali in poravnali zaostalo naročnino takoj. Uprava »Domovine«. Ženski oestnlk Za kuhinjo Telečji koteleti v omaki. Telečje koteiete (za vsako osebo po enega) razreži, potolči, osoli in malo popopraj. V kozi razbeli šest dek masti. Vsak kotelet povaljaj v moki in položi na vročo mast. Ko so se zapekli na eni plati, jih obrni, da se še po drugi plati zapeče jo. Nato jih poberi na topel krožnik in pokrite postavi na toplo. V sok pa zamešaj četrt litra kisle smetane, v kateri si raz. tepla žlico moke. Sok mešaje dobro prevri, nato prilij toliko vode ali juhe, da dobiš srednje gostljato omako. V omako stresi žli- co sesekljanih kaper in malo limono ve lupL niče. Zdaj zloži v omako pečene koteiete iri pokrito duši do mehkega. Ko so koteleti po-i stali mehki, jih zloži v toplo plitvo skledo,, sok pa pretlači skozi sito, ga zlij nazaj v ko-zo in ko še enkrat prevre, polij sok po koie-letih in daj hitro na mizo. Zraven daš dušeni riž, valjamce, cmoke in slično. t Svinjsko meso s porom. 60 dek svinjskega mesa (najbolje plečeta) zreži na tenke kose in zmešaj z eno debelo, a drobno sesekljano čebulo, s soljo, malo popra in sesekljane kurnne, strokom stlačenega česna in zvrhano žlico moke. V kozi razbeli šest dek masti, stresi na mast meso in ga praži, da vse skupaj malo porumeni. Med tem pa očisti šest porov, jih dobro zreži in stresi k mesu. Dodaj dve žlici paradižnikove mezge ali pa šest zrezanih svežih paradižnikov, pre, mešaj in prilij toliko vode, da dobiš primerno gostljato jed. Zdaj kozo pokrij in meso pokrito počasi duši, da postane mehko. Medl dušenjem večkrat premešaj. Daš s pečenim krompirčkom in solato na mizo. Meso z rdečo peso. Dve rdeči pesi olupi in zreži na dmobne rezance. 50 dek vležanega govejega mesa zreži na tenke kose. Eno drobno sesekljano čebulo, žličico sesekljanega zelenega peteršilja, malo soli, popra in kumne in noževo konico sladkorja v prahu stresi v lonec ali kozo in zmešaj. Na vrh pa položi tri četrtine kile na tenke plošče narezanega krompirja, prilij liter in pol vode, čez pa tri do štiri deke razpuščene masti ter pokrito pristavi. Vre naj toliko časa, da je krompir že skoraj raakuhan, nato dodaj žlico kisa in naj vre dalje, da postane tudi meso mehko. Daš kot samostojno jed z nari-banim hrenom na mizo. Korenček kot prikuha. Skuhaj pol kile korenčka v slani vode. Kuhanega ocedi in pretlači skozi sito. V kozi pa razbeli osem dek sirovega masla, dodaj žličico moke, in ko malo porumeni, dodaj malo sesekljanega zelenega peteršilja, malo limonovega soka, po okusu soli, ščep sladkorja, pretlači korenček iin toliko vode, da dobiš gostljato ied. Ko se je korenček pokuhal in postal skoro tako gost, kakor zmešan krompir, je jed gotova. Korenček naložiš v skledo na vrh pa daš eno zajemalko kuhanega zabeljenega graha. Tako pripravljeni korenček daš z govejimi zrezki, ki si jih pripravila v omaki, na mizo. Praktični nasveti Hranjenje svežega mesa poleti brez ledu. Na Koroškem uporabljajo poseben način hranjenja mesa poleti. Meso zaklane živali razsekajo po velikosti, kakor ga rabijo za enkratno kuho in pečenje. Take kose vložijo v lesen škaf med kislo mleko, ki naj stoji približno dva prsta visoko nad mesom. Soliti ga m treba. Posodo z mesom dado v klet. Dobro je tudi, če pokrijejo škaf s smrekovi, mi in brinovimi vejami. Za konserviranje mesa 60 kg težke ovce je treba pet do šest litrov kislega mleka. Kadar rabijo meso, ga vzamejo kos za kosom iz škafa in ga dobro izperejo v sveži vodi. Na ta način shranjeno meso ostane sveže nad osem dni tudi v času najhujše vročine. Hraniti se d ■s na ta način tudi sveže meso, kupljeno od mesarja. Deska za rezance in drugo testo je navadno piecej velika in je v omari premalo prostora zanjo, zato jo imamo po navadi kje na zidu obešeno. Tam pa kaj rada splesni, posebno še, če jo poprej dobro ne posušimo. Splesni pa tudi, če je shramba vlažna. Zato obesi tako desko zmerom v bližini okna, med desko in zid porini kepo papirja, da more zrak do deske in da se deska ne tišči vlažnega zidu. Tako desko, ki visi prosto na zidu, pa je treba pred uporabo vedno umiti ali vsaj dobro obrisati, ker se na njej nabere dosti prahu in druge nesnage. Lesenino, kakor krožnike, deske, kuhalni-ce in slično ne pomivaj v prevroči vodi. Take reči dobro namili in potem s prav drobnim peskom in krpo zribaj, umij še v mlačni vodi, obriši takoj s suho krpo in nato še posuši. Lesenine pa tudi ne suši na prevroči peči ali solncu, ker les, če se prehitro posuši, razpo. či ali pa se skrivi. Radio Ljubljana od 25. julija do 1. avgusta. Nedelja, 25. julija: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 9.00: Čas, vreme, poročila, spored, — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor '(dr. Gvidom Rant). — 10.00: Koncert oddelka godbe »Sloge«. — 11: Iz kraljestva igračk (plošče). — 11.30: Otroška ura: Teta Ma-rička kramlja in prepeva. — 12.00: Koncert na harmoniki (Rudolf Pilih). — 13.00: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.. — 13.15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah). — 17.00: Kmetijska gospodinjska navodila in poročila. — 17.30: Prenos koncerta voja. ške godbe iz restavracije Bellevue. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna uira: Trije veliki pesniki troimenih bratov: D jura Jakšič, Silvije Kranjčevič in France Prešeren (Anka Rake. ticeva, profesorica). — 19.50: Verdi: Aida, fantazija (plošče). — 20.00: Za zabavo in za ples (Trboveljski pevski jazz-kvartet, vmes plošče). — 21.20: Cimermianov trio. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Orke. stralni koncert (plošče). Ponedeljek, 26. julija: 12.00: Priljubljeni napevi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Glasbene slike (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Kari Snoj Laki — švedski pesnik slovenskega porekla (Luka Smodlaka). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Dvorak: Slovanski ples št. 1., 2. (plošča). — 20.10: Potreba slovanskega zbliževanja v sedanjosti (profesor Etbin Boje). — 20.30: Citraški trio »Vesna«. — 21.15: Pevski koncert Majde Lovšetove. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15 Harmonika (Martin Praprotnik). Torek, 27. julija: 12.00: Operetni venčki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila, — 13.15: Pesmice lju-bavne, pesmice zabavne (Jožek in Ježek). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O pravi poeziji (Siniša Kordič). — 19.50: 10 minut zabave. — 20.00: Richard Wagner: Koračnica iz glasbene drame (Somrak bogov). — 20.10: Sredstva pri vzgoji vajenskega naraščaja (profesor inž. arh. Rado Kregar). — 20.30: Vesele in zdravice poje Slovenski vokalni kvintet, vmes originalna Švicarska godba (bratje Malenškovi). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). Sreda, 28. julija: 12.00: Citraški koncert (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Narodni napevi v raznih priredbah (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Glasbena kultura v slovenski pedagogiki (Dnagotin Cvetko iz Ljubljane). — 19.50: Šah. —20.00: Balalajke (plošče). — 20.10: Mladinska ura: Počitnice doma (Miroslav Zor). — 20.30: Prenos sinfonionega koncerta iz Rogaške Slatine. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Citre solo (Emil Mezgolits). Četrtek, 29. julija: 12.00: Opertna glasba [(plošče). — 12.45: Vreme, poročila- — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: 10 minut zabave. — 20.00: Foster: Melodije z juga. — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 20.30 Koncert spevov in dvospevov (Jože Gostič in Marjan Rus) — vmes plošče. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Trio mandolin (Antunovič, Privšek, Haršlag). Petek, 30. julija: 12.00: Po našilh domačih stezicah (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert oddelka godbe »Sloge«. — 14: Vreme, borza. — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Ljudski glasbeni instrumenti (dr. Božidar Širola iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. —-20: Lucienne Boyer (plošče). — 20.10: Žena in šport (Iva Pregljeva). — 20.30: Pevski koncert Mirka Dolničarja (pri klavirju profesor Lipovšek). — 21.15: Parma: Ksenija (opera na ploščah). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 31. julija: 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, poročila. — 13.15: Plo. šča za ploščo, pisana zmes. — 14.00: Vreme. — 18.00. Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Mizarska obrt v Št. Vidu. — 19.00: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Dubrovčani in ideja osvobojen ja. — 19.50: Pregled spo. reda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Tempo, tempo! V 90 minutah okrog sveta (muzikalno počitniško potovanje za radijske poslušalce). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert radijskega orkestra). Za smeh in kratek čas BES JE Narednik je poučeval novince: »No, Janez, kdaj je vojak upravičen, da ga pokopljejo z vojaškimi častmi?« Janez: »Kadar je mrtev.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik vdovi: »Gospa, dobro bi bilo, če bi se spet omožiii.« Gospa (sramežljivo): »O, gospod doktor, ali naj bo to ponudba?« Zdravnik: »Opozarjam vas, da mi zdravniki zdravila nasvetujemo, a jih sami ne jemlje-mfo.« NA SODIŠČU Sodnik ženski priči: »Ali ste poročeni?« Priča vzdih ne. Sodnik zapisnikarju: »Zapišite samska.« Sodnik moški priči: »Ali ste poročeni?« Priča vzdlhne. Sodnik zapisnikarju: »Zapišite poročen.« POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA Prvi letoviščar: »Zakaj pa niso napravil na tej strmi skali ograje?« Drugi: »Ker je treba pospeševati tujski promet. Čim več ljudi pade v prepad, tem zanimivejši je razgled ...« MORDA BI BILO CENEJŠE Žena: »Možiček, moraš mi kupiti novo obleko. V tej me pozna že vsak otrok v našem okraju.« Mož: »Kaj praviš ženica, ali bi ne bilo cenejše, če bi se preselili v drug okraj?« TEŽAVNO VPRAŠANJE »Gospod kandidat,« vpraša profesor medi-Cinca, »recimo, da so k vam prinesli človeka, ki je zmrznil Kaj bi storili?« »S snegom, bi ga drgnil.« »Dobro! Zdaj pa recimo, da bi bilo to poleti in bi nikjer ne dobili snega ...« NI VEDEL! Zenka: »Sram te bodi, da hočeš kot mož imeti zmerom zadnjo besedo. Možek: »Oprosti dušica, saj nisem vedel, da si že končala ...« KAR JE NA SRCU, TO JE NA DUŠI Žena: »Možiček, ali ne misliš, da bi bil že čas, poiskati naši Zori moža?« Mož: »Morda bi pa počakala, da se javi pravi.« Žena: »Kaj ti pride na misel! Saj tudi jaz nisem tako dolgo čakala.« NI BOTANIK Profesor (možu, ki ogleduje park v Rogaški Slatini): »Ali stp tudi vi botanik?« Mož: »Ne, ampak Ljubljančan...« Hali oslcsl POSOJILA na vknjižbe, poroke, trgovcem na menice in lombard, državnim in mestnim uradnikom na plače kakor tudi kmetom preskrbimo takoj. Informacije s prednakazilom 10 Din v znamkah daje »Triumph«, Zagreb, Ilica 21. ZDRAV KMEČKI FANT star 17 let, se želi izučiti v avtomehaniki. Povprašati je pri Vinku Knezu, Svibno, pošta Radeče pri Zidanem mostu. SPREJMEM ČEVLJARSKEGA VAJENCA v vso oskrbo. Rakove Jožef, Duplje št. 17, pošta Križe na Gorenjskem. HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. OSTANKI IZ MARIBORSKIH TEKSTILNIH TOVARN. pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 3 m, in sicer: Paket »Serija H« z vaebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbano lepi sestavi. Paket »Serija « z vsebinZo 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 136 Din. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od 62 Din naprej. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes na raz-pošiljalnico »KOSMOS«, Maribor, Kralja Petra trg. HRANILNE VLOGE vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčim najkulantneje po najvišji ceni takoj v gotovini A. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Telefon 35-10. E U R E T lister in vsa lahka letna oblačila v elegantni izdelavi nudi ceneno P H £ S K E R SV. PETRA CESTA 14 notfosTi sTn 49*50 St. 62.300 AnJser-uim Pravi Švicar, »troj. Dobra kvaliteta, lep kromf ran ofcrov S plumano garancijo Din 49.50 St. 62.301 ista h osvet'<*l:m» kaaald tn številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenak, u ga vam poSlje zastonj ta poštnin« prosto Ljubljana 6 Lastna protokulirana tovarna ur t fivid.