IX. LETNIK
MAREC
Cena 30 par ali 30 S din
3.	ŠT.
SktfPttOST
GLASILO SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Zbori volivcev
kdaj, kje, kako info čem?
Predsedstvo občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje in izvršni odbor občinske konference SZDL sta nedavno tega izdala navodilo o poteku zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, ki naj bi bili sklicani v marcu. Iz navodila povzemamo bistvene ugotovitve: Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi bodo sklicani od 1. do 10. marca 1968 po predlagani teritorialni razdelitvi zborov. Zbore volivcev sklicuje predsednik občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, zbore delovnih ljudi pa predsedniki DS. Na teh zborih se bodo volivci seznanili s programom
družbenega razvoja in proračuna občine za leto 1968 ter s programom razvoja in finančnim načrtom krajevnih skupnosti. Veljavni predpisi namreč določajo, da morajo volivci razpravljati o osnutku družbenega načrta in proračuna občine pred njegovim sprejetjem v skupščini in kar je še pomembnejše, da dajo svoje predloge in pripombe nanj.
Za dnevni red zborov volivcev in zborov delovnih ljudi je predlog naslednji:
1.	izvolitev organov zbora (delovno predsedstvo),
2.	razprava o programu druž-
benega razvoja in proračuna občine za leto 1968,
3.	razprava o finančnem načrtu mesta Ljubljana za leto 1968,
4.	- program dejavnosti in finančni načrt krajevne skupnosti za leto 1968, oziroma letno poročilo o poslovanju delovne organizacije (za ZDL),
5.	poročilo o sklepih zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, predlogi in pritožbe ob-čanov-volivcev.
Gradivo za 2. in 3. točko dnevnega reda bodo predsedniki krajevnih organizacij socialistične zveze prejeli pravočasno. Enako bodo to gradivo prejeli tudi predsedniki sindikalnih organizacij v podjetjih. Gradivo za 4. točko dnevnega reda bo pripravil svet krajevne skupnosti. Priporoča se Svetom krajevne skupnosti, da razmnoženo gradivo o četrti točki dnevnega reda pravočasno pošljejo vsem volivcem.
Gradivo za 5. točko dnevnega reda bodo odborniki prejeli skupaj z drugim gradivom.
Od 25. do 29. februarja bo sklican KLUB ODBORNIKOV zaradi dogovora glede razlage družbenega načrta in proračuna. Spričo pomembnosti sestanka kluba odbornikov je potrebno, da se ga udeleže vsi odborniki.
V navodilu se še posebej apelira na odbornike, da v dneh sklica zborov volivcev in zborov delovnih ljudi ne načrtujejo kakih daljših potovanj ali drugih nalog, ki bi jih ovirale da sc ne bi mogli udeležiti svojega zbora. Mimo tega naj omenimo, da sc novoizvoljeni odborniki v večini primerov svojim volivcem še niso predstavili.
Ker je zapisnik edini dokument, ki lahko služi za obdelavo in spremembo osnutka družbenega načrta kakor tudi za obdelavo drugih točk dnevnega reda, je nujno, da se le-ta na zboru vestno vodi. Sprejeti sklepi naj bodo v zapisniku izoblikovani jasno in razumljivo.
Vsebina:
Izračun stanarine -str. 2
Kemična tovarna -
str. 2
Družbeni načrt -
str. 3-10
Učni uspeh na šolah vi.polletju - str.II
Športni dogodki-str. 12
V marcu nadomestne volitve
Z odlokom občinskega zbora in zbora delovne skupnosti občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje so razpisane nadomestne volitve v mesecu marcu letos.
Občinska skupščina je namreč po 119. členu zakona o volitvah odbornikov sprejela odpoved mandata nekaterih odbornikov. Nadomestne volitve za občinski zbor v 5. in 23. volilni enoti bodo v nedeljo 24. marca. Peta volilna enota, v kateri je iz zdravstvenih razlogov vrnila mandat odbornica Stanislava FLORJANČIČ, obsega naslednje ulice: Ob železnici — hišne štev. 1, 2 in 3, Partizanska cesta od hišne štev. 28—29 do konca in Vide Pregarčeve ulica od hišne štev. 10—11 do konca.
23. volilna enota, v kateri je vrnil mandat Ciril ŽUPANČIČ, obsega Spodno in Zgornjo Besnico, Janče, Vnajnarje, Gaberje, Tuji grm, Dolgo brdo, Prežganje, Mali vrh, Javor in Ravno Brdo.
Nadomestne volitve v zbor delovnih skupnosti v 4. volilni enoti, ki obsega delovne organizacije ln-dos in Slovenija ceste, bodo v petek 22. marca. V tej volilni enoti je vrnil mandat Ivan KRANJEC zaradi preobremenjenosti in šolanja na TSš.
Staro ob novem
Samo siv dim. ki se iz zmajanega dimnika leno suklja v sivino zimskih dni, daje slutiti, da v tej umazani stari baraki, ki sc z eno stranjo naslanja na stare nizke hiše za kasarno, prebiva star mož. Prebivalcih svetlih stanovanj v stolpnicah ga kdaj pa kdaj vidijo, kako žaga ali seka star črviv les, late ipd. Bajta zraven stolpnic in zanemarjen star mož v njej — brez elektrike, v temi in neredu.
JOtufi naš
Na 10. seji občinske skupščine Moste-Polje je bila osrednja točka dnevnega reda razprava o zvišanju cen kruha, ki sta ga predlagala glavna proizvajalca kruha Živilski kombinat žito in Pekarna Center ter Zavod za analize in cene Ljubljana. Mislimo, da si bodo bralci ustvarili najboljšo sliko oziroma se seznanili z upravičenostjo tega predloga, če jim posredujemo kratek izvleček bistvenih misli iz razprav o tej točki 10. seje občinske skupščine.
Ing. Janez Miklavc — V zaostrenih pogojih reforme je odpadla vrsta družbene pomoči; potreba po cenenem kruhu pa je ostala. Ljubljana dobiva iz pekarskih obratov 22.000 ton kruha, od tega 56 odstotkov iz kombinata Žito, 44 % iz pekarne Center. V proizvodnji in potrošnji je na prvem mestu črni kruh, nato ostali.« V nadaljevanju je ing. Miklavc navajal razne podatke o dohodku, amortizaciji ter obrazložil predlog za spremembo cen kruhu. Omenil je, da se svet za gospodarstvo, ki je predloge pregledal, s predlagano spremembo strinja. V novih cenah naj bi bile vkalkulirane le investicije normalnega obsega.
Predstavnik podjetja ŽITO -Petrovič:
Sedanje cene so bile sprejete še pred reformo. Beograd, ki prodaja kruh po isti ceni kot mi, ima 7—8 dinarjev cenejšo surovino. Dvignili so se tudi stroški za osebne dohodke, goriva in električno energijo, spremenile so se obresti za poslovni sklad. V sedanjih cenah ni upoštevana akumulacija in tako nimamo možnosti niti za razširjeno reprodukcijo. Dosedanja kalkulacija ne upošteva v celoti resničnih stroškov za dostavo kruha v prodajalne. 10-letni odpis ne odgovarja fizični obrabi vozil. Vozila so popolnoma izrabljena v 4 letih. Prvotni 8-dinarski rabat v trgovini je porasel danes na 15 do 16 dinarjev. Eden od razlogov za povišanje cen kruha je tudi nujnost, da čimprej preidemo na sodobno pakiranje.
Janez Lednik — Z dokumentarnim gradivom Žita se v celoti ne strinjam. Želja vsake gospodarske organizacije v zaostrelih pogojih gospodarjenja je zvišati cene. Fondi, ki jih lahko imamo kot najbolj očiten dokaz poslovanja, so se v občini v primerjavi z lanskim letom znižali za 25 %. V Žitu so se povečali za 2 %. Indeks dohodkov v naši občini je 111 %, v Žitu 127%, kar je najvišji odstotek v občinski industriji (analiza SDK). Povprečni 9-mesečni osebni dohodek v občini je 984 N din, v Žitu pa 1.188 N din (SDK). Del neto produkta za skupnost v celi panogi se je povečal (indeks 100) na 105, delež gospodarskih organizacij pa znižal na 93 (Žito); delež podjetja glede na del za skupnost se je znižal na 94, 1966 pa povišal na 104 (!).
Kot važen argument navaja Žito zagotovitev sredstev za
vsakdanji
razširjeno reprodukcijo. To je problem vse slovenske indu-stirje, v Ljubljani pa stara podjetja predstavljajo celo večino. Res je, da podjetje Žito nima ravno lahkih pogojev dela, to pa v veliki večini velja tudi za druga podjetja. Gradivo omenja prelivanje akumulacije iz ene v drugo dejavnost kot negativno nujnost. Po mojem mnenju je prav tu tista prednost, ki jo imajo velika in močna podjetja, KOMBINATI in sploh integracija. Ne strinjam se s predlogom podjetja, ki zahteva 4-kratno paritetno razliko za beli kruh in 2-kratno za črnega. V reformnih pogojih ne moremo kar naprej zagotavljati želje po razširjeni reprodukciji.
Ivo Avbelj — V analizi o upravičenosti povečanja maloprodajnih cen kruha pogrešam poročilo o organizacijskih prijemih za znižanje stroškov v kombinatu žito. Cilj reforme ni zviševanje cen, pač pa odkrivanje rezerv v podjetjih. Imam občutek, da na zviševanje cen pritiskajo podjetja, ki imajo do neke mere monopol na tržišču.
Marko Osredek — Za prizadete sloje povprečje 4 % mesečnih izdatkov za kruh (4-članska družina) najbrž ne drži. Podražitev bo povzročila hud politični udarec. Žito trdi-da ima zastarelo opremo. Sprašujem, kako more biti zastarela oprema, ko smo komaj pred nekaj leti zidali to pekarno. Po 3—4 letih to ne more biti razlog za povišanje cen.
Stane Keber — če danes lahko kupimo 70 kg kruha, ga ni treba dražiti, da ga bomo jutri lahko kupili samo 50 kg. Dalje: ali je res mogoče avtomobile do kraja iztrošiti v 4 letih? Zasebnik ga ima pa 10 let, pa mu dobro gre. Potem: kako si upa trgovina zahtevati pri prodaji kruha večji zaslužek kot podjetje? To je »rav-banje« delovnega človeka. Zaščititi moramo tistega, ki mu je kruh bistveni del prehrane; sem pa za to, da je beli kruh tudi po 230 din.
Stane Matjažič — Dobro bi bilo imeti še podatke o cenah kruha v naših drugih mestih. Teh podatkov nimamo, vem pa, da je kvaliteta boljša.
Ing. Božo Alič — želim opozoriti, da danes ne razpravljamo o končni ceni kruha, pač pa je to ena od petih predrazprav pred končnim odločanjem na nivoju mestnega sveta.
Andrej Herman — Rad bi videl, da bi bila stališča jasnejša. če je podražitev upravičena — v redu. Če pa je samo en razlog proti drugim in — če sem prav razumel — analize žita navajajo celo napačne podatke, zakaj bi potem pristajali na podražitev?
Predstavnik podjetja Žito — Kar je rekel tov. Keber o prevozu, ne drži. Pri nas gre za posebna vozila, ustrezajoča sanitarnim predpisom. Naša proizvodnja ni zastarela kot celota, vendar so posamezni
(Nadalj. na 2. str.)
Primeri za obračun stanarine
Za lažje razumevanje navajamo primer, kako se obračunava stanarine za stanovanje, ki ima površino 64 m2 in je bilo točkovano s 96 točkami.
X. Višina povečane stanarine za stanovanja, vseljena do
1.	1. 1960.
V to vrsto stanovanj spadajo vsa stanovanja, za katera je bila stanarina določena do 1. 1. 1960. Višina povečane stanarine za ta stanovanja, ki se plačuje od 1. 8. 1965 do konca leta 1966, ne sme biti večja kot 110 % od stanarine, ki se je plačevala za ta stanovanja do 1. 8. 1965. Povečano stanarino za to stanovanje izračunamo tako, da stanarino, ki se je plačevala od 1. 8. 1955, pomnožimo z 2,1.
Primer: Stanarina, ki je vzeta kot primer, je bila pred
1.	8. 1965. 4040 din mesečno. To stanovanje je bilo zgrajeno 1954 leta. Povečana stanarina za to stanovanje, ki se plačuje od 1. 8. 1965 do konca leta 1966 sme znašati največ:
ST = 4040 X 2,1 = 8484 S din mesečno.
2.	Višina povečane stanarine za stanovanja, za katera je bila stanarina določena po 1. 1. 1960.
Za vsa stanovanja, za katera je bila stanarina določena po 1. 1. 1960, ne velja omejitev glede povečane stanarine v višini 110 %, temveč se povečana stanarina za ta stanovanja določi na podlagi vrednosti točke 1050 din. Tudi ta stanarina sc plačuje od 1. 8. 1965 in je enaka do konca leta 1966.
Osnove za izračun povečane stanarine za ta stanovanja so:
S = število točk, ugotovljeno pri točkovanju (podatek o številu točk je v zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja, katerega 1 izvod ima imetnik stanovanjske pravice).
P = površina stanovanja (iz zapisnika o ugotovitvi vrednosti stanovanja ali iz stanovanjske pogodbe).
T = vrednost točke (T — 1050 S din)
A = količnik amortizacija (A = 0,02) pri 100-letni amortizacijski dobi
Povečana mesečna stanarina: ST =	12	^ 0,02
ali skrajšano: ST = S X P X 1,75
Primer:
Stanovanje zgrajeno in vseljeno po 1. 1. 1960.
Število točk po zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja: S == 96.
Površina stanovanja: P = 64 m2.
Povečana stanarina: ST = 96 X 64 X 1-75 = 10.725 S din mesečno.
Ce je imetnik stanovanjske pravice plačeval od 1. 8. 1965 akontacijo, ki je bila manjša od tako določene povečane stanarine, je dolžan doplačati razliko od 1. 8. 1965 do polne poravnave. Ce je bila akontacija večja, ima imetnik stanovanjske pravice pravico do povračila razlike.
RAZLIKA MED AKONTACIJO IN POVEČANO STANARINO OD 1. 8. 1965 DO 1. 1. 1966 GRE V KORIST ALI V BREME BIVŠIH SKLADOV ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO, OD 1. 1. 1966 DO KONCA LETA 1966 PA V KORIST ALI V BREME STANOVANJSKEGA PODJETJA.
3.	Polna stanarina se uredi s stanovanjsko pogodbo med imetnikom stanovanjske pravice in stanovanjskim podjetjem in se določa z enakimi osnovami za vsa stanovanja, tako, za tista, za katera je bila določena do 1. 1. 1960, kot tudi za tista, za katera je bila določena po 1. 1. 1960.
Osnove za izračun polne stanarine za vsa stanovanja, ne glede kdaj so zgrajena, so:
S = število točk (zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja)
P = površina stanovanja
T = vrednost točke (ki ostane ista, in sicer T = 1050 S din)
A = količnik amortizacije (ta je v tem primeru večji, in sicer: A = 0,35).
Mesečna višina polne stanarine sc računa po obrazcu:
ST nova = S X T X 0,035
ali skrajšano: ST nova = S X P X 3,0625
Primer: Stanovanje, ocenjeno s 96 točkami in površino 64 m2.
Višina polne stanarine:
ST polna = 96 X 64 X 3,0625 = 18.814 S din mesečno.
Polna stanarina pripada od 1. 1. 1966 stanovanjskemu podjetju. Razliko med povečano in polno starino pokriva v letu 1966 v celoti občina (subvencioniranje stanarine). V letih 1967, 1968, 1969 in 1970 pa se prenaša vsako leto po četrtino te razlike v breme imetnika stanovanjske pravice.
Primer: A.
A.	Stanovanje s površino 64 m2, zgrajeno pred 1. 1. 1960, ki je v izračunu stanarine vzeto kot primer.
S din mesečno
Polna stanarina za to stanovanje: ST polna = 18.814
Povečana stanarina je bila določena v višini: ST = 8.484
Razlika med polno in povečano stanarino:	= 10.330
Četrtina razlike med povečano in polno stanarino, ki se od 1. 1. 1967 vsako leto prenaša na imetnike stanovanjske pravice je:
10.330 : 4 = 2582,5 S din.
Imetnik stanovanjske pravice bo v tem primeru takole plačeval stanarino do leta 1970:
od 1. 8.1965 do 1.1.1967	8.484 S din mesečno
od 1.1.	1967	do	1.1.1968	8.484 + 2583	=	11.067	S din	mesečno
od 1.1.	1968	do	1.1.	1989	11.067 + 2583	=	13.619	S din	mesečno
od 1.1.1969	do	1.1.	1970	13.649 + 2583	=	16.232	S din	mesečno
od 1. 1.1970	dalje	16.232	+	2582	=	18.814	S	din	mesečno
B.	Stanovanje s površino 64 m2, zgrajeno po 1. 1. 1960, za katero je v vzetem primeru izračunana povečana stanarina 10.752 S din mesečno.
S din mesečno
tudi za to stanovanjc je polna stanarina ST polna = 18.814 Povečana stanarina:	ST ==10.752
Razlika med ponlo in povečano stanarino:	= 8.062
Četrtina razlike med polno in povečano stanarino, ki od
1.	1. 1967 vsako leto prenaša na imetnike stanovanjske pravice je:
8062 : 4 = 2015,5 S din mesečno.
Imetnik stanovanjske pravice bo v tem primeru takole plačeval stanarino do leta 1970:
od 1. 8.1965 do 1.1.1967	10.752 S din mesečno
od	1.1.	1967	do	1.1.1968	10.752 + 2016 =	12.767	S din	mesečno
od	1.1.1968	do	1.1.1969	12.767 + 2015 =	14.783	S din	mesečno
od	1.1.1969	do	1.1.	1970	14.783 + 2016 =	16.799	S din	mesečno
od	1. 1.1970	dalje	16.799 + 2015 =	18.814	S	din	mesečno
Upamo, da bo to navodilo, s prikazom konkretnih primerov, pomagalo imetnikom stanovanjske pravice, da preverijo točnost izračuna višine stanarine za njihovo stanovanje in da v primerih, kadar ugotovijo napake, lahko zahtevajo, da sc jim razlike v njihovo korist upoštevajo kot vnaprej plačana stanarina. Stanovanjska podjetja v Ljubljani so izrazila, da so pripravljena pomagati stanovalcem v primeru upravičenih reklamacij.
Ta obračun je uradno objavljen v Glasniku MSL, št. 8/1967 in po njemu se vrši obračun stanarine.
Ali bo kemična tovarna prebrodila sedanjo krizo?
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje je na seji dne 22. februarja 1968 med drugim razpravljala tudi o poslovnih težavah kemične tovarne. Znano je namreč, da se je to podjetje lansko leto znašlo v izredno težkem položaju predvsem vsled neučinkovitega poslovanja in poslovnih izgub v obratu »Vulon«. Spričo tega se je tovarna obrnila za pomoč na občinsko skupščino, ki ji je že lansko leto in v začetku letošnjega leta odobrila premostitveni kredit v znesku 530 milijonov starih dinarjev za nabavo surovin in izplačila OD delavcem. Toda vse to so bile le začasne, ne pa radikalne rešitve, ki bi podjetju omogočile normalno poslovanje. Zato je sedaj izdelan sanacijski načrt, ki vsebuje naslednje zahteve:
-	za kritje poslovne izgube v letu 1967, 805.162.600 starih dinarjev;
-	za zagotovitev stalnih obratnih sredstev 471,740.100 starih dinarjev;
-	za dodatne investicije 349 milijonov 103.000 starih dinarjev. Vsega skupaj: 2,626.005.700 starih dinarjev.
Ker ima občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje na rezervnem skladu za leto 1968 na razpolago samo 100,000.000 starih dinarjev, bi bilo treba najeti kredit pri republiškem rezervnem skladu v višini 2,526.005.700 starih dinarjev.
Skupščina je po živahni razpravi sprejela sklep, da se celotni elaborat predloži republiškemu rezervnemu skladu v preučitev in odobritev potrebnih sredstev. Istočasno bi pa kemična tovarna sklenila pogodbo o tehničnem in poslovnem sodelovanju s podjetjem Jugotekstil in splošno gospodarsko banko. Sodelovanje z Jugotekstilom je že v zadnjem času dalo lepe rezultate. Tako so namreč prvič sedaj prodali več blaga kakor so ga pa proizvedli. Zato so tudi zaloge začele počasi kopneti. Vse to daje upanje, da bo Kemična tovarna z odobrenimi posojili prebrodila sedanje težave.
Skupščina je še razpravljala in sklepala o programu dela službe za komunalno urejanje stanovanjskih sosesk in industrijske cone ter je sprejela nekaj odlokov in sicer: odlok o stopnjah prispevkov in davkov, odlok o
petdnevnem delovnem tednu občinske uprave, odlok o reorganizaciji občinske uprave ter finan-
čni načrt sklada zdravstvenega zavarovanja komunalne skupnosti Ljubljana za leto 1968. F. F,
Rdeči križ o svojih problemih
Sredi februarja sta se sestala na skupni posvet izvršni odbor obžinske konference SZDL in občinski odbor rdečega križa Ljubljana Moste-Polje, da bi se pogovorili o perečih problemih krvodajalstva in še o drugih aktualnih vprašanjih. Ugotovili so, da letošnja krvodajalska akcija, ki je bila v februarju, ni bila še zdaleč tako uspešna kot lanskoletna. Med bistvene vzroke za ta neuspeh štejejo to, da člani rdečega križa niso imeli dovolj pomoči in podpore s stran ostalih družbenih dejavnikov. Posebno se to čuti v delovnih organizacijah odkar ni več občinskega sindikalnega sveta, ki bi moral uslaje-vati takšne in podobne akcije. Zastonj so vsa prizadevanja članov RK, če le-ti nimajo dovolj opore in zaslombe. Razpravljavci so izrekli nekaj kritičnih pripomb na rovaš dejavnosti Zavoda za transfuzijo krvi. Sklenili so, da bodo v najkrajšem času povabili na posvet predstavnike tega zavoda kakor tudi predstavnike zavoda za socialno zavarovanje, ker se mora razčistiti tudi vprašanje plačevanja krvi s strani krvodajalcev Nesmiselno je namreč, da krvodajalec v slučaju potrebe v bolnici plača kri. Prav tako bo treba urediti vprašanje smotrne uporabe krvi.
Se so se pogovarjali o organizaciji proslave dneva žena, o izvedbi javne tribune in o sklicu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi.
JCmfi
naš usakdaafi
(Nadalj. s 1. str.) deli silno iztrošeni in nujno potrebni dodatnih rekonstrukcij. Kar se produktivnosti tiče, je pekarna na šmartinski cesti najproduktivnejša v Sloveniji. Njeni stroški peke znašajo 31 din, povprečje v Sloveniji pa je 35—45 dinarjev. Monopolizma ni, saj imamo v Ljubljani 3 pekarne — kvaliteta dostave kruha in prodaje pa je tudi porastla v sorazmerju s cenami.
Marko Osredkar — Primerjajte se z Mariborom, ki ima za 10 din cenejši kruh, razen tega pa je tam še boljši.
Predstavnik žita — Podatki o dohodkih se razhajajo. Ugotavljamo povprečen dohodek 987 N din. Polog na skladih se je povečal zaradi priključitve drugih pekarn. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki pa se je že poslabšalo in se še slabša.
Ivan Zore — Na seji Gospodarske zbornice je -sodelovalo 80 % vseh proizvajalcev kruha. Zbornica je zahteve vsestransko analizirala, preden se je odločila za priporočilo, da so zahteve za povišanje utemeljene ter naj se drži pod kontrolo pri tem P3 upošteva, da mora ta cena poleg proizvodnih stroškov vsebovati tudi ustrezno stopnjo akumulacije. Drugim vrstam kruha pa naj se cene prosto oblikujejo.
Razprava se je še nadaljevala. Na koncu je skupščina sprejela predlog, da bodo v debati o tej problematiki na mestnem svetu zastopali občinsko skupščino Moste- P°' Ije tovariši Lednik, ing. Miklavc in Remec. O rezultatih te razprave bomo še poročali-Primož Pohleven
Nasprotja se privlačijo. Žal, marsikdaj tam, kjer si to najmanj želimo. Skoraj po pravilu se k novim stolpnicam in blokom stisne kaka zanikrna bajta, kot da bi v senci svojih velikih sester iskala zavetje. — Fotografija je posneta nasproti bencinske črpalke na Zaloški cesti v bližini postaje milice
Program družbenega razvoja in proračun za 1968
(PREDLOG)
Svet za družbeni plan in finance daje občanom in članom delovnih skupnosti občine Ljubljana Mo-ste-Polje v razpravo Predlog "Programa družbenega razvoja in proračuna občine za 1. 1968« z naslednjo vsebino:
I. del
Analiza gospodarskega razvoja
Ugotavljanje razvojnih smeri gospodarstva v občini temelji na planskih usmeritvah podjetij. Družbeno programiranje ozmoma načrtovanje Razvoja ni enotno metodološko rešeno, zato opravlja to družbeno nalogo vsaka občina na svoj način. Za občinsko skupnost je najpomembneje ugotoviti, kakšne razvojne odločitve sprejemajo samoupravne delovne organizacije — podjetja. Zato je program družbenega razvoja predvsem analiza programskih usmeritev podjetij in primerjanje leteh s splošnimi družbenimi gospodarskimi nalogami.
RAZVOJ GOSPODARSTVA SLOVENIJE
OCENA ZA LETO 1967
Temeljna značilnost doseženih rezultatov gospodarstva Slovenije v letu 1967 predstavlja zaostajanje za predvidevanji, saj se je računalo povečanje družbenega proizvoda celotnega gospodarstva v mejah 6—7 %, izvoza blaga in storitev za 14 % ter produktivnosti za 6 %. V resnici pa se je družbeni proizvod v letu 1967 povečal le za 3,8 %, izvoz blaga le za 6,7 %, produktivnost pa se je dvignila le za 3 %. Kljub temu pa lahko te rezultate ocenimo kot zadovoljive, saj so bili doseženi v pogojih neugodne konjukture tako na domačem kot na tujih tržiščih ter ob večji liberalizaciji uvoza in s tem večji konkurenci mednarodnega tržišča. Zadovoljiva je tudi ugotovitev, da izvira povečanje proizvodnje predvsem iz porasta produktvinosti dela in le v manjši meri iz povečanja zaposlenosti. Pomemben dosežek v letu 1967 predstavlja tudi dejstvo, da so bile cene v letu 1967 stabilnejše, saj so se povečale pri proizvajalcih za okoli 2 %, na drobno pa za 3,3 %.
Osebni dohodki zaposlenih so se povečali v letu 1967 za okoli 12 %. Zaradi rahlega naraščanja življenjskih stroškov v letu 1967 pa se je realna vrednost osebnih dohodkov povečala le za okoli 4 %. V letu 1967 se je zaustavil tempo investiranja iz družbenih sredstev, saj so bila vlaganja v osnovna sredstva v letu 1967 le za 0,5 % večja kot v letu 1966, po realni vrednosti pa so se zaradi povišanja cen celo znižala. To dejstvo je imelo neugoden vpliv na nadaljnjo rast proizvodnje, ker je b;lo s tem izvajanje programov modernizacije prepočasno in tudi preveč razdrobljeno na manjše število objektov. Čeprav se je naraščanje zalog v gospodarstvu v drugem polletju zaustavilo, le-te še vedno vežejo okoli 62 % celotnega družbenega proizvoda. V preteklem letu so se še nadalje povečale medsebojne terjatve. Zato leži možnost za poživitev gospodarske aktivnosti v hitrejši prodaji zalog in znižanju medsebojnih terjatev.
V	letu 1967 je razvoj gospodarstva Slovenije vseboval naslednje družbeno gospodarske značilnosti:
—	dosežena je b’la večja stabilizacija notranjega tržišča in učvrstila se je vrednost dinarja;
—	dosežena je bila večja diferencijacija med posameznimi gospodarskimi panogami in podjetji;
—	znižala so se investicijska vlaganja v osnovna sredstva ob prepočasnem izvajanju modernizacije ;
—	prepočasi so se uveljavljale poslovno — tehnično sodelovanje, specializacija in integracija;
—	še vedno so naraščale medsebojne terjatve in še vedno obstajajo visoke zaloge gotovega blaga v gospo-garstvu;
—	poslabšala so se razmerja v delitvi na škodo akumulacije;
—	prepočasi se je izboljševala kadrovska struktura zaposlenih.
OCENA ZA LETO 1968
Razvoj celotnega družbenega življenja je pogojen z nadaljnjim in nenennim razvojem gospodarstva. Zato je predvideno, da naj bi realni družbeni proizvod Slovenije narasel v letu 1968 za nadaljnje 4%. V tem okviru naj bi se celotna proizvodnja povečala za 5—6 %, fizični obseg industrijske proizvodnje pa za 4—5 %. Na takšno nadaljnjo rast gospodarstva bodo vplivala za 7—8 % povečana razpoložljiva sredstva za investicije, povečana realna osebna potrošnja za 5 % ter povečan izvoz za 9—11%; nadalje zadovoljiva oskrba s surovinami in električno energijo, ki jo bodo omogočile nove elektroenergetske zmogljivosti (v katere je vključena tudi Toplarna). Skladno z načelom, da morajo osebni dohodki rasti vzporedno z družbenim proizvodom, naj bi se v letu 1968 povečali nominalni osebni dohodki za 7—9%, zaradi manjšega povečanja življenjskih stroškov pa naj bi bil realni osebni dohodek na zaposlenega višji za 4—5 %. V republiškem obsegu se računa na povečanje zaposlitve v družbenem sektorju za 1 %, v zasebnem sektorju, zlasti v obrti, pa za 8 %.
V	letu 1968 naj bi pri razvijanju gospodarstva upoštevali naslednje naloge:
—	hitrejšo rast gospodarstva bo treba podpreti z intenzivnejšimi prizadevanji delovnih organizacij za racionalnejše gospodarjenje ter z večjo aktivnostjo vseh
družbenih dejavnikov pri Reševanju družbenih problemov, ki se pojavljajo na posameznih področjih;
—	pospeševati bo treba izvoz do take mere, da bo hitreje naraščal kot proizvodnja, kar pomeni, da se bo morala realizacija družbenega bruto proizvoda v večji meri preusmeriti iz domačega na tuje tržišče;
—	nadalje bo treba izgrajevati in izpolnjevati samoupravni sistem, zlasti na področju sistema delitve in izvajanja načela delitve po delu, pri čemer bo republika predlagala ukrepe za odpravljanje nesorazmerij v delitvi zlasti pri skupinah podjetji, ki imajo monopolen ali drugače izjemen položaj;
—	povzeti bi bilo treba ukrepe za izboljšanje likvidnosti poslovnih bank, katerih kreditna sposobnost je omejena zlasti zaradi investicij v preteklih letih;
—	razpoložljiva sredstva republike za investicije v gospodarstvu bodo v letu 1968 že omogočila delno udeležbo republike pri kreditiranju razvoja kmetijstva, turizma in gozdarstva, in to v skladu s srednjeročnim programom razvoja;
—	republiška sredstva skupnih rezerv gospodarskih organizacij bodo v še večji meri omogočila kreditiranje programov modernizacije proizvodnje in kreditiranje prodaje opreme, kadar je le-ta vezana z izvajanjem sanacijskih programov;
—	kreditna politika poslovnih bank bi morala težiti k hitrejšemu sproščanju sredstev, ki jih imajo vezana v pokrivanje prekomernih zalog in terjatev, istočasno pa bi se morale te banke vključiti v integracijske procese gospodarstva in njegove modernizaciie:
—	eden od pomembnih nalog pri zagotavljanju večje rasti proizvodnje je tudi oživitev in povečanje vlaganj v osnovna sredstva, zlasti v modernizacijo, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigrale tudi poslovne banke;
—	povečanje likvidnosti gospodarstva, ki je pomemben dejavnik hitrosti nadaljnjega razvoja, bodo v največji meri omogočila sama podjetja s tem, da bodo zmanjševala vezavo sredstev v zalogah in terjatvah, kar bodo dosegla s komercialno učinkovitejšimi akcijami na domačem in zunanjem trgu.
RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI
OCENA ZA LETO 1967
Glede na to, da je gospodarsko leto 1967 časovno zaključeno, ne pa tudi gospodarsko obračunano, ker podjetja še nimajo sestavljenih zaključnih računov, temelji spremljanje razvoja gospodarstva v preteklem letu na ocenah, ki so jih podala podjetja ob koncu leta.
Iz teh ocen izhajajo naslednje splošne ugotovitve o razvoju gospodarstva občine v letu 1967:
Osnovna značilnost je v ugotovitvi, da bo doseglo gospodarstvo v letu 1967 slabše rezultate od onih v letu 1966 in da občutno zaostaja z izpolnitvijo programa oziroma načrta za leto 1967. V letu 1966 je gospodarstvo doseglo 33,9 milijard družbenega proizvoda; za leto 1967 je bil planiran porast na 39,6 milijard, dosežen pa po oceni le v višini 33,3 milijarde. Tolikšno zaostajanje za programom nastopa kot posledica dejstev: da Toplarna ni pričela z rednim obratovanjem, da bo Kemična tovarna dosegla le 1/3 planiranega družbenega proizvoda, da tudi druga industrija in kmetijstvo ne bosta v celoti dosegla planskih nalog. Edina panoga, ki bo presegla planske naloge, bo obrt.
— Družbena produktivnost se zaradi stagnacije v zaposlitvi (število zaposlenih je v letu 1967 enako kot v letu 1966 in za okoli 500 zaposlenih manjše od planirane zaposlitve) kljub zaostajanju družbenega produkta ni bistveno spremen'la, kar je imeti ob splošnem neugodnem razvoju gospodarstva v letu 1967 za ugoden dosežek.
— Gibanje družbenega proizvoda in osebnih dohodkov ni bilo v skladu z načelom medsebojne odvis-
nosti, saj je ob majšem družbenem proizvodu bilo izplačanih v skupnem znesku za 14 % več osebnih dohodkov. Osebni dohodki na delavca pa so dosegli v letu 1967 višino 98.000 S din (SRS 87.700 SD).
— V strokovnem pogledu je mogoče ugotoviti v letu 1967 učinkovitejše ukrepe v vseh smereh intenzifi-kacije gospodarskega poslovanja. Analizi tržišča se posveča čedalje večja pozornost, prav tako tudi odkrivanju rezerv za znižanje proizvodnih stroškov. V poslovno politiko se čedalje bolj vključujejo spoznanja o delovanju tržišča in tržnega gospodarstva, manj uspešna pa so strokovna prizadevanja v smeri izdelovanja programskih usmeritev bodočega razvoja, saj precej podjetij še nima svojih razvojnih programov.
— Ob koncu leta 1967 zaloge blaga v občinski gospodarski skupnosti niso kritične niti nekurantne, zato predstavljajo predvsem oviro pri ustvarjanju likvidnosti tekočega poslovanja.
— Ne glede na razmeroma neugodno poslovanje v letu 1967 je mogoče oceniti, da se vse gospodarstvo v občini postopoma prilagaja reformnim pogojem.
To je podjetjem uspelo z izvršitvijo najrazličnejših organizacijskih in poslovnih ukrepov, zlasti v smeri vskladitve ponudbe in povpraševanja na tržišču.
Glede na to, da obstajajo za oceno poslovanja v letu 1967 tudi drugi kazalci so zaradi primernosti tekočega primerjanja vključeni v naslednje poglavje, t. j. v razvojne usmeritve za leto 1968.
RAZVOJ USMERITVE V LETU 1968
Splošne ugotovitve o gospodarskem razvoju
Razvojni programi delovnih organizacij (brez Toplarne) predvidevajo za leto 1968 povečanje družbenega proizvoda za 10 %, kar je nad republiškimi ocenami za leto 1968, z vključitvijo Toplarne pa za 25 %. Na povečanje gospodarske moči naše občine bo vplivala v letu 1968 predvsem vključitev Toplarne z redno obratovanje, saj bo sama ustvarila ok. 8,5 milijard bruto produkta, 1,6 milijarde narodnega dohodka in 700 milijonov dohodka. Vključitev Toplarne vpliva na precejšen porast osnovnih ekonomskih kazalcev celotnega gospodarstva za leto 1968. Da bi omogočili pogled v gospodarski razvoj obstoječih podjetij, so v posebni tabeli prikazani vsi pomembnejši primerjalni podatki z letom 1967 tudi brez Toplabne (Glej tabelo Ustvarjanje narodnega dohodka).
Iz osnovnih ekonomskih podatkov tabele izhajajo naslednje ugotovitve:
— V letu 1968 bo celotno gospodarstvo naše občine ustvarilo 120 milijard S din družbenega bruto produkta (indeks na leto 1967 = 115); 33,4 milijarde narodnega dohodka (indeks 115) in 26,9 milijard dohodka (indeks 111).
— Ce izločimo vpliv Toplarne, bo povečanje bruto proizvoda znašalo le 8 %, povečanje narodnega dohodka 9%.in povečanje dohodka 8%. Glede na težje in gospodarsko realnejše pogoje gospodarjenja je tudi to razmeroma majhno povečanje dokaj zadovoljivo in je v skladu z republiškimi predvidevanji.
— Ugodna je ugotovitev, da gospodarstvo v občini še nadalje dviga družbeno produktivnost dela (4-13 % oziroma + 10 % brez Toplarne), ki se pojavlja kot posledica porasta ustvarjenega dohodka in ustaljenosti v zaposlovanju nove delovne sile.
— Povečanje dohodka (+ 8 %) bo v večji meri usmerjeno v razširjeno reprodukcijo. Sredstva skladov se bodo povečala v primerjavi z letom 1967 za ok. milijardo S dinarjev ali za 17 %. medtem ko se bodo osebni dohodki povečali le za 5,6 % brez Toplarne).
— Razpoložljiva sredstva za proizvodne namene (poslovni sklad in amortizacija, zmanjšana za odplačila kreditov), s katerimi bodo gospodarske organizacije razpolagale v letu 1968, bodo ostala na ravni preteklega leta in znašajo po oceni ok. 6 milijard S dinarjev. Sredstva za namene družbenega standarda bodo dosegla le 64 % razpoložljivih sredstev v primeru z letom 1967 in bodo znašala ok. 1,2 milijarde S dinarjev.
— Z gledišča reševanja družbenega problema, ki se pojavlja v težavah pri zaposlovanju naravnega prirastka delovne sile se predvideva v programih podjetij neugodno ukrepanje, saj bo v 1. 1968 zaposlenih celo za 1 odstotek manj delavcev kot v letu 1967. Torej ni pričakovati bistvenih sprememb pri zaposlovanju nove delovne sile.
USTVARJANJE NARODNEGA DOHODKA
v milijonih S din
6.
7.
8. 9.
10.
ELEMENTI	1966 ZR	1967 ocena	1968 — s Topi.	program brez Topi.	67/66	INDEKSI 68/67 s brez Topi. Topi.	
Družbeni bruto proizvod (DBF)	97,656	103,606	120.389	111.809	106	115	108
Materalni stroški	63,731	70,279	78.801	75.027	110	112	106
Družbeni proizvodi (1—2)	33,925	33,327	41.588	36,782	98	125	110
Amortizacija	2.920	4,203	8.145	4,991	144	194	119
Narodni dohodek ND (3—4)	31.005	29.124	33.443	31,791	94	115	109
Dohodek	26.107	24.153	26.890	26.191	93	111	108
Sredstva za sklade iz doh.	6.886	6.886	5.668	6.576	82	117	116
Število zaposlenih	11.092	11.023	11.147	10.877	99	102	99
Delež ND v DBF Družbena produktivnost (ND	31,7%	28,1%	27,8%	28,4%	89	99	101
na zaposl. v 000 din	2.795	2.642	3.000	2.923	95	113	110
1.	NARODNI DOHODEK
— Povečana sredstva amortizacije (+ 44 %) na račun Revalorizacije osnovnih sredstev bodo vplivala, da narodni dohodek, ocenjen za leto 1967, ne bo dosegel višine leta 1966 (indeks 94). Istočasno pa je zadovoljiva ugotovitev, da se v letu 1968 predvideva zopet porast narodnega dohodka (+ 15 %. oziroma + 9 % brez Toplarne). Iz primerjave s porastom družbenega bruto proizvoda, ki bo porasel le za 8 %. izhaja, da bodo stroški poslovanja naraščali počasneje.
— Celotno gospodarstvo občine bo ustvarilo v letu 1968 33,4 milijarde narodnega dohodka. PRetežni del (65 % ab 22 milijard) narodnega dohodka ustvarja industrija; sledita promet in kmetijstvo vsak s 4,3 milijardami ali 13 % celotnega narodnega dohodka; vse druge gospodarske panoge skupaj pa bodo ustvarile 2,8 milijarde ali 9 % celotnega narodnega dohodka.
— Nadpovprečno povečanje narodnega dohodka izkazujeta le industrija (+13%) in obrt (+7,8%); vse druge panoge gospodarstva pa izkazujejo v pRimerjavi z letom 1967 le malenkostno povečanje (od 1—3 %).
— Družbena produktivnost, izražena v ustvarjenem narodnem dohodku na zaposlenega, kaže na nadaljnje naraščanje in se naj bi povečala v primerjavi z letom 1967 za 10%. To pomeni, da se bosta materialna osnova podjetij in vir razvoja standarda zaposlenih nadalje krepila.
— Povečanje družbene produktivnosti gospodarstva je osnovano na povečanju družbene produktivnosti v vseh podjetjih, kaR je za občinsko gospodarstvo pomembno.
— Pričakovanja o ponovnem oživljanju gospodarstva občine ne temeljijo na povprečnem porastu družbenega proizvoda in narodnega dohodka gospodarstva kot celote, pač pa na ugotovitvi, da vsa podjetja planirajo — v primerjavi z letom 1967 — povečanje ustvarjenega neto proizvoda, ki v seštevku predstavlja narodni dohodek občine. Iz takšnih planskih usmeritev izhaja, da ni pričakovati, vsaj po začetni oceni podjetij, poslabšanja njihovega gospodarskega položaja.
2.	DELITEV NARODNEGA DOHODKA
Delitev narodnega dohodka med družbeno skupnostjo in gospodaRskimi organizacijami je v obdobju 1964 —1968 naslednja:
	32	£2	£2	03 +- c CO <D	2 00 til) CD O
	2N	2N	2S.	2 8	2 o,
Narodni dohodek	100	100	100	100	s	brez Topi. Topi. 100 100
— delež družbe	44,6	36,1	32,7	33,4	35,5	33.9
— delež podjetij	55,4	63,9	67,3	66,6	64,5	66,1
— Iz navedenih podatkov			izhaja,	da	se udeležba
podjetij v delitvi	narodnega dohodka v				letih 1967 —
1968 postopoma zmanjšuje, istočasno pa se povečuje delež družbi. Vzrok za to je predvsem v povečanih obRestih na poslovni sklad kot rezultat revalorizacije osnovnih sredstev (za ok. 170 milijonov v letu 1967 in v letu 1968 še za nadalnjih 130 milijonov) in drugih dajatev družbeni skupnosti.
— Kljub temu, da se predvideva manjša udeležba podjetij v narodnem dohodku, bo zaradi porasta narodnega dohodka ostalo podjetjem v letu 1968 ok. 2 milijaRdi več sredstev kot v preteklem letu. Tako se predvideva, da bo v letu 1968 od 33 milijard ustvarjenega narodnega dohodka ostalo podjetjem 21,5 milijarde, 20 milijard kot dohodek, 1,5 milijarde delež podjetij pred delitvijo dohodka (stroški za izobraževanje, potni stroški ipd.); v letu 1967 je znašal delež podjetij 19,5 milijarde.
3.	DELITEV SREDSTEV DELOVNIH ORGANIZACIJ — DOHODKA
— Delovne organizacije predvidevajo, da bodo v letu 1968 ustvarile ok. 27 milijard dohodka. To pomeni v primerjavi s preteklim letom povečanje za 11,3% oziroma bRez Toplarne 8,4 %. Povečanje predvidevajo vse gospodarske dejavnosti razen prometa (indeks 99,3) in gostinstva (indeks 98,7).
— Ce upoštevamo, da ostane ok. 75 % ustvarjenega dohodka na razpolago podjetjem (po izločitvi prispevkov iz OD, prispevka v skupne rezerve gospodarskih organizacij, prispevka za Skopje), bodo delovne organizacije razpolagale z ok. 20 mibjardami dohodka.
— Dinamika dohodka ter delitev na osebne dohodke In sklade je po posameznih obdobjih razvidna iz tabele Delitev dohodka.
Občani!
Občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje jc na seji dne 22. II. 1968 sprejela odlok o petdnevnem delovnem tednu za občinsko upravo.
V smislu tega odloka bo od 1. III. 1968 dalje delovni čas za stranke po naslednjem:
ob ponedeljkih in petkih od 9.—12. ure, ob sredah pa od 9.—12. ure in od 14.—16. ure.
■IIIIINIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIMIMIIIIIIIHIIImillllllMIIIIHIMMNUMHMHIMniMINUIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIUItmHIIIIIUIIIIIIIIIIIIimMilllllMIUIIIimMM
DELITEV DOHODKA
	1966 ZR Znesek %		1967 ocena Znesek %		1968 s Toplarno		progRam brez Toplarne		1 67/66	68/67 s brez Topi. Topi.	
DOHODEK	26.107	100	24.153	100	26.890	100	26.191	100	92,5	111,3	108,4
1. Prispevki družbi (iz OD, v skupne rezerve)	6.652		25,5	6.254	25,8	6.778	25,2	6.578	25,1	94	108	97
2. Sredstva podjetij	19.455	74,5	17.899	74,2	20.112	74,8	19.613	74,9	92	112	109
— neto OD	11.808	45,3	11.633	48,2	12,695	47,3	12.271	46,9	99	109	105
— poslovni skl.	5.013	19,2	4.475	18,5	5.280	19,6	5.280	20,2	89	118	118
— sklad skup. por. (stanov.)	669	2,5	511	2,2	593	2,2	543	2,1	76	116	106
— sklad skup. porabe (ost.)	1.204	4,6	682	2,8	765	2,8	753	2,8	57	112	110
— ostala sred. podjetja	761	2,9	589	2,5	779	2,9	766	2,9	75	130	128
— Težji pogoji gospodarjenja se odražajo pRedvsem
v	poslovanju preteklega leta, saj pretežna večina delovnih organizacij ne bo dosegla višino ustvarjenega dohodka iz leta 1966. To gre sicer v precejšni meri na račun povečane amortizacije, saj se je v letu 1967 povečala za 1,3 milijarde S din, vendar pa kljub upoštevanju tudi tega dejstva dohodek v letu 1967 ne bo dosegel višine dohodka, ustvarjenega v letu 1966, in bo še vedno za 2% manjši. Predvidevanja za leto 1968 pa kažejo na ponovno oživitev gospodarjenja in učinkovitejše prilagajanje novim pogojem gospodarjenja.
— Skladno s splošnim družbenim načelom o kRepit-
vi	gospodarskega položaja delovnih organizacij bodo povečana sredstva dohodka v letu 1968 v večji meri vložena v razširjeno reprodukcijo. Tako se bodo sredstva skladov povečala v primeri z letom 1967 za 17,1 % ali 1 mibjardo S din; osebni dohodki pa se bodo povečali le za 5,4 % (brez Toplarne). Takšne odločitve bodo bistveno preusmerile družbeno neugodno delitveno politiko dohodka iz leta 1967.
— Usmeritev povečanih sRedstev dohodkov v razširjeno reprodukcijo bo vplivala na to, da se bo v letu 1968 delitev dohodka na osebne dohodke in sklade nekoliko spremenila v korist skladov, in sicer: v letu 1967 — 67 : 33; v letu 1968 == 65 : 35
4.	PROSTA SREDSTVA ZA INVESTICIJSKA VLAGANJA V RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO IN DRUŽBENI STANDARD
Pri izračunavanju prostih sredstev gospodarskih organizacij so upoštevani: amortizac;ja tekočega leta, izločena sredstva skladov preteklega leta po ZR in odplačilo anuitet (glavnice).
— Celotno gospodarstvo občine bo predvidoma razpolagalo z naslednjimi prostimi sredstvi (brez Toplarne) :
v milijonih S din
Vse druge gospodarske panoge bodo investirale le ok. 200 miljonov S-din. Zadovoljiva je ugotovitev, da bo od tega ok. 120 milijonov vloženih za razširitev in modernizacijo obrtne dejavnosti, in to pretežno iz lastnih sredstev.
— Po tehnični strukturi odpade 32,4% ali 2,3 milijard S-din predvidenih investicij na gradnje, 67 % ali 4,8 milijaRde na opremo in 0,6 % na ostalo.
— Po virih financiranja odpade le 27,2 % celotnih investicij ali 1,9 milijarde S-din na kreditna sredstva. Večja kreditna sredstva bodo rabila le še Žito in Toplarna, vsa druga podjetja pa bodo investirala pretežno iz svojih sredstev.
— Skupno obravnavanje investicijske izgradnje v občini prikriva vse družbenogospodarske spremembe, ki se pojavljajo v usmeRitvah vlaganj v osnovna sred-stva, predvdenih za leto 1968. Skupna vrednost investicij je zmanjšana zaradi zaključka gradnje dveh največjih novih proizvodnih zmogljivosti; Toplarne in novega obrata v papirnici Vevče. Družbenogospodarsko pomembno pa je dejstvo, da se skladno s splošno gospodarsko politiko v vseh podjetjih povečujejo naložbe v osnovna sredstva, in to predvsem za modernizacijo in nadaljnje usposabljanje obstoječ<h proizvodnih in ekonomskih kapacitet. Naslednje pomembno dejstvo je, da podjetja vlagajo predvsem v okviru svojih razpoložljivih sredstev. To dejstvo je lahko imeti za ugodno, če upoštevamo, da predstavlja obliko smotrnejšega investiranja. Nasprotno pa je hkrati tudi zaviralnega pomena, če predpostavljamo, da se bo gospodarska moč občinskega gospodarstva prepočasi razvijala in modernizirala, če bo temeljila zgolj na svojih sredstvih in ne bo imelo gospodarstvo občine niti programov niti interesa za angažiranje bančnih sredstev za smelejše gospodarske projekte. Takšna usmerjenost bo imela za posledico tudi prepočasno sprejemanje nove delovne sile, ki ima svojo pRespek-tivo predvsem v razširjenih in moderniziranih delovnih zmogljivostih.
1966	1967	1968	Indeksi	
po ZR	po ZR	?o oceni	67/66 68/67	
1. Amortizacija	2.920	4.203	4.990	144	119
2. Izločitve v posl. skl. 3.941	5.013	4.475	127	89
3. Ustvarjena sredstva				
(1 + 2) 6.861	9.216	9.465	134	103
4. Odplačila posojil 2.751	3.117	3.302	113	106
5. Prosta sredstva za				
proizvodne namene				
(3 — 4)	4.110	6.099	6.163	148	101
6. Sredstva za namene				
družbenega standard 920	1.873	1.193	204	64
— Prosta sredstva za proizvodne		namene bodo		osta-
la v letu 1968 na ravni preteklega leta (6 milijard S-din). Ta ugotovitev je zadovoljiva, če upoštevamo, da so se razpoložljiva sredstva iz leta 1966 v leto 1967 močno povečala (+ 48 % ali 2 milijardi). Takšen porast sredstev v letu 1967 izhaja iz povečane amortizacije (na račun revalorizacije osnovmh sredstev) ter izločitve 5 milijard sredstev v poslovne sklade po ZR 1966, ki so razpoložljive v letu 1967. Z upoštevanjem Toplarne bi se sredstva amortizacije povečala za 3,1 milijarde, odplačila posojil pa bi se povečala za 4,8 milijarde.
— Razpoložljiva sredstva za namene družbenega standarda bodo v letu 1968 v primerjavi z letom 1967 manjša za ok. 680 milijonov S-din. To izhaja na eni strani iz odločitev, da bo predvidoma po zaključnih računih za leto 1967, zaradi manjšega dohodka izločenih, manj sredstev v ta namen, na drugi strani pa je bil priliv teh sredstev v letu 1967 (po ZR 1966) izredno velik (1,8 milijarde S-din).
5.	INVESTICIJE
V letu 1968 bodo podjetja investirala 7,2 milijarde S-din ali 77,1 % lanskoletnega obsega, pri čemer bo pretežni del vložen v industrijsko panogo, in sicer:
industrija	5,2 milijaRde	72,3 %
— V investicijskem programu občinske gospodarske skupnosti ni upoštevana investicijska dejavnost Agrokombinata-Emone, ki se povsem usmerja v področja blagovnega prometa (trgovine), saj investira predvsem v nove trgovske lokale na turističnem področju Slovenskega PrimoRja in v veliko blagovno hišo n.a. .Trgu Revolucije v Ljubljani. Vrednost teh investicij bo znašala 6,3 milijarde. V kmetijsko proizvodnjo AE v letu 1968 ne bo investiral.
6.	IZVOZ
V letu 1968 se v primerjavi s preteklimi leti pred-videva naslednja dinamika izvoza:
v USA %
	Industrija	Kmetijstvo (AE)	Skupaj izvoz
Leto 1966	3,924.096	4,982.428	8,906.524
Ocena 1967	3,694.592	6,600.000	10,294.592
Načrt 1968	3,879.160	8,000.000	11,879.160
Indeks 67/66	94,1	132,5	115,6
Indeks 68/67	105,0	121,2	115,4
— Iz gornjega pregleda izhaja, da bo			ob absolut-
nem povečanju izvoza v letu 1968 za 1,5 milijonov $ ostala dinamika skupnega izvoza na ravni preteklih let.
Gla„Ynl 'zvozn^ Agrokombinat-Emona (ki zajema 67 /o celotnega izvoza) predvideva ustvariti v letu 1967 za 32.5% več izvoza kot v letu 1966, v letu 1968 pa pRedvideva še nadaljnje povečanje za 21,2%.
Industrijska podjetja bodo v letu 1967 izvozila z.a 5,9 /o manj kot v letu 1966; v letu 1968 pa se pred-videva zopet porast za 5 %. Glavni izvoznik v industrijski dejavnosti-Papirnica Vevče, ki ustvarja 68% izvoza industrije pRedvideva v letu 1968 povečanje svoje izvozne dejavnosti za 26 % (od 2,1 milijona $ na
2,645.000	$).
promet
ostale gospodarske panoge
SKUPAJ
osno/ Občutno zmanjšanje izvoza predvidevajo Teol, To-1,8 milijarde	. /o varna kleja in delno Kemična tovarna Moste.
0,2 milijarde	2,7 %	— Kot v preteklih letih, bo tudi v letu 1968 pretež-
--------------— n‘ del izvoza usmerjen na konvertibilno področje
7,2 milijarde	100,0% (74%).
7.	ZNAČILNOST RAZVOJA POSAMEZNIH PANOG
Industrija
— Obseg proizvodnje v industriji bo v letu 1968 večji, saj bo 8 industrijskih podjetij povečalo proizvodnjo v mejah 0,3 do 22 %, tri podjetja bodo ostala na proizvodnji lanskega leta, le troje podjetij pa bo poslovalo z znižano proizvodnjo. Podjetji Toplarna in kemična tovarna pa poslujeta pod specifičnimi in težkimi gospodarskimi pogoji.
— Tržišče za proizvode industrije občine je zagotovljeno, le da morajo podjetja računati z večjo konkurenco in v tej zvezi z vsemi potrebnimi ukrepi, ki naj zagotovijo ob plasmaju tudi zadovoljiv ekonomski in finančni učinek. Zato podietja nimajo kritičmh zalog proizvodov, ki bi lahko bistveno zmajšali predvidene gospodarske rezultate.
— Posebna družbeno-gospodarska problematika nastaja pri usmerjanju in preučevanju prespektivnega gospodarskega razvoja, saj nekatera podjetja nimajo svojih dolgoročnejših razvojnih programov. To vpliva tudi na zmernejše in počasnejše izvajanje razširjene reprodukcije in v tej zvezi na premajhno angažiranje bančnih sredstev za smelejše in širokopotezne j še razvojne načrte.
— V investicije bo vloženih v letu 1968 ok. 5 milijard S dmarjev. Pretežni del sredstev (75 %) bo vloženih v opremo; 66 % celotnih investicij pa bo financirano iz lastnih virov.
Glavni investitorji pa so: Žito, Saturnus in Toplarna (omrežje)
— Vsa industrijska podjetja — razen Žita — napovedujejo povečanje ustvarjenega dohodka. Podjetju Žito bodo znižale akumulativnost dajatve družbi predvsem iz naslova obresti od kreditov. Povečanje dohodka se giblje v mejah med 1 % in 48 %• V dohodku izražene planske težnje podjetij v letu 1968 kažejo nasploh ugodno vključevanje v tržno gospodarstvo in ponovno oživitev gospodarstva v občini. To je toliko pomembnejše, ker je gospodarstvo občine v letu 1967 zaostalo za razvojem republike in drugih občin Ljubljane.
Kmetijstvo
— Agrokombinat-Emona bo v letošnjem letu nekoliko povečala obseg proizvodnje s tem, da se bodo nekatere dejavnosti zmanjšale, druge pa povečale. Takšne proizvodnje odločitve predstavljajo prilagajanje potrebam trga, kolikor značaj kmetijske proizvodnje to dopušča.
— V letu 1968 Agrokomb’nat-Emona ne bo več vlagal v kmetijsko proizvodnjo, pač pa bo podjetje svoj razvoj preusmerilo v usposobitev opravljanja blagovnega prometa, zlasti trgovine, ki naj služi neposredno potrošniku.
— Pomembna programska usmeritev AE je tudi povečanje izvoza za 21 % v skupnem znesku 8,000.000 $.
— Agrokombinat-Barje, ki je prevzel kmetijske površine bivše KZ Polje, bo v letu 1968 povečal proizvodnjo vrtnin ter usmeril svoje agrotehnične ukrepe v izboljšano obdelavo proizvodnih zemljišč. Z intenzivnejšo oskrbo sadovnjakov bodo popravljene pomajklji-
vosti iz začetnega obdobja vzgoje nasadov. S tem bodo ustvarjeni pogoji za visoke pridelke sadovnjakov, ki so že pričeli z rodovitnostjo.
— Agrokombinat-Barje bo kot nosilec dejavnosti bivše KZ Polje na področju kooperacije, trgovine s kmetijskimi pridelki in sredstvi za proizvodnjo nadaljeval tovrstno nejavnost Tako naj bi deloval kot pospeševalec proizvodnje na zasebnih zemljiščih. S tem bo izvrševal pomembno družbeno-organizacijsko nalogo in izvajal politiko razvijanja zasebne kmetijske proizvodnje in njenega povezovanja z družbenim sektorjem.
Gradbeništvo
— V tej dejavnosti leta 1968 niso predvidene bistvene spremembe poslovanja v primerjavi s preteklim letom.
— Glede na to, da panoga gradbeništva vključuje le 2 podjetji (Železniško gradbeno podjetje in Izolit), je treba poudarit5, da predvideva Izolit v letu 1968 zmanjšanje obsega proizvodnje za ok. 12 % in s tem tudi znižanje drugih gospodarskih kazalcev v primerjavi z letom 1967. Nasprotno predvideva Železniško gradbeno podjetje zmerno povečanje poslovnih rezultatov. Pozitivna je ugotovitev, da bodo povečanje dohodka usmerili predvsem v sklade (ok. 60 milijonov S din).
— Investicije v višini 76 milijonov S din odpadejo skoraj v celoti na Železniško gradbeno podjetje (dopolnitev opreme in gradnja centralnih delavnic, obratov.)
Promet
Prometna dejavnost kot celota v letu 1968 ne predv'deva bistvene spremembe v poslovanju, vendar predvideva v okviru te panoge doseči pozitivne rezultate podjetje SAP (neto produkt + 4 %, dohodek + 3%, OD -(- 3 % in skladi + 8 %)• Nasprotno pa Javna skladišča po predvidevanjih ne bodo dosegla poslovnega uspeha iz leta 1967. Celotni dohodek sicer povečujejo za 4 %, zaradi močnega porasta stroškov (+ 23 %) pa predvidevajo zmanjšanje neto-proizvoda za 8 % in dohodka za 9 %. Glede na visoko akumulativnost pa njihova materialna osnova s tem ni ogrožena.
Trgovina
— Analiza programov razvoja podjetij za leto 1968 na področju trgovine ne zajema trgovinskih podjetij, marveč le poslovna združenja (Vektor, Avtoobnova), zato ti kazalci ne vsebujejo resničnih sprememb trgovske dejavnosti v občini. Vse trgovske poslovalnice so vezane na podjetja, ki imajo sedež zunaj občine, zato ni na razpolago potrebnih ekonomskih podatkov, ker jih obravnavajo v matičnih občinah.
— Kljub tem je trteba ugotoviti, da je bila v preteklem letu nadalje izboljšana osnova preskrbovalna mreža. V letu 1968 se bodo morala vsa prizadevanja usmeriti v dokončno ureditev trgovske mreže na področju Vevč in pričeti z urejanjem trgovske mreže na dednem bregu Ljubljanice. Pridobiti pa bo treba tudi inveMilorje za izgraditev trgovskega centi'a v Mostah in ureditev križišča Kajuhove ulice.
Obrt
— Družbena obrt predvideva v letu 1968 povečanje svojih poslovnih rezultatov, in sicer celotni dohodek za + 8,6 %, neto produkt za + 7,8 % in dohodek za + 7,5 %. Pozitivna je ugotovitev, da bo povečanje dohodka usmerjeno predvsem v sklade, ki se bodo v primerjavi s preteklim letom povečali za 11,7%, manj pa na povečanje osebnih dohodkov (+5,5%).
— Prosta sredstva za proizvodne namene se v primerjavi s preteklim letom sicer zvišujejo in bodo dosegla višino ok 150 milijonov S din, vendar še vedno ne predstavljajo zadostne materialne osnove za nadaljnji razvoj in modernizacijo te dejavnosti.
— Število zaposlenih se povečuje za 3 %, kar je glede na nerazvitost te dejavnosti še vedno premalo. Prav tako ni predvideno formiranje nobene nove družbene obrtne organizacije.
— Investicije v višmi 118 milijonov S din so predvidene predvsem v proizvodni obrti; 54 % sredstev bo vloženih v opremo, 46 % pa v gradnje (Elektroovnova, Ellux). Financirali jih bodo pretežno iz svojih sredstev.
— Razvijanje zasebne obrti bo še nadalje pomembna družbeno-gospodarska naloga. Delo z osebnimi sredstvi na področju obrti bo še vedno uspešno dopolnilo delu z družbenimi sredstvi.
— Storitvene dejavnosti obrti so še vedno v zaostanku, zato je treba tudi razvoj zasebne obrti vzpodbujati predvsem v tej smeri.
— Delo z osebnimi sredstvi v obrti bo treba prilagoditi ekonomskim načelom, ki jih oblikuje sedanja družbeno-gospodarska polit5 ka. S tem naj bi bil omogočen razvoj tega gospodarskega področja v okviru zakonitih pogojev in splošne družbene koristnosti, kar naj bo osnovni cilj vseh prizadevanj in ukrepov.
Gostinstvo
— V okviru družbenega sektorja gostinstva poslujejo le 4 podjetja, od katerih odpade na Gostinsko podjetje Moste 2/3 kapacitet. Zato tudi njihovi poslovni rezultati dajejo obeležje celotnega družbenega sektorja gostinstva.
— Obseg gostinskih storitev se v letu 1968 po predvidevanjih ne bo bistveno spremenil. Celotni dohodek se bo povečal za 3 %, neto produkt za 2 %, dohodek pa se bo zmanjšal za 1,3 %. Osebni dohodki se bodo povečali za 2,7 %, ob istočasnem povečanju delovne sile za 4 %.
— Prosta sredstva družbenega gostinstva (skladi + amortizacija, zmanjšano za odplačilo anuitet) bodo znašala ok. 18 milijonov S din; od tega odpade na Gostinsko podjetje Moste ok. 14 milijonov.
— Glede na to, da lastna sredstva ne zadoščajo za modernizacijo gostinske mreže, je bilo že v preteklem letu s kreditiranjem iz družbenih sredstev omogočeno družbenim in zasebnim gostiščem, da so se usposobila za sodobno nudenje gostinskih uslug. Tako je bilo v letu 1967 na področju družbenega gostinstva adaptirano gostišče Zadobrova (v sklopu gostinskega podjetja Moste), v letu 1968 pa je predvidena ureditev novega gostišča Ob Ljubljanici na Kodeljevem v prostorih, ki je trenutno v njih podjetje Modna oblačila.
— Tudi v letu 1968 bodo pomembno dopolnilo opravljala zasebna gostišča, ki naj še izboljšujejo svoje usluge in opremljenost prostorov ter jih je potrebno v tej smeri vsetransko vzpodbujati. Prav tako je potrebno podpirati odpiranje novih gostišč.
ILdel
Program razvoja negospodarskih dejavnosti
Splošne ugotovitve o materialni podlagi negospodarskih dejavnosti
Predlog proračuna občine za leto 1968 je sestavljen v okviru sprememb zakona in odloka o prispevkih in davkih ter ukrepov gospodarske reforme. Povečanje proračunskih dohodkov se bo gibalo le v okviru povečane proizvodnje, povečanega prometa blaga v trgovini in gibanja osebnih dohodkov. Zato je potrebno proračunsko potrošnjo omejiti na raven proračunskih dohodkov in predvsem zagotoviti sredstva za plačilo obveznosti do najetih posojil, izobraževanja in kulture, mestnega sveta, socialnega varstva, borcev ter ostalih dejavnosti.
Bruto proračunski dohodki znašajo po predlogu 29,481.770 din in so za 5% večji, kot je znašala realizacija proračuna v letu 1967.
Dohodki po posameznih virih so naslednji :
zšT' Vrsta
Realizacija
1967
Predlog
1968
Indeks
1.	Prispevki
2.	Davki
3.	Takse
4.	Dohodki organov
5.	Prenesena sredstva
21,588.000	21,92.770	102
5,450.000	6,095.000	112
88.000	804.000	914
146.000	90.000	62
754.000	500.000	66
SKUPAJ DOH. 28,026.000	29,481.770	105
Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki je glavni vir dohodkov proračuna občine, se ob predvidenem 8-odstotnem porastu osebnih dohodkov znižuje v primerjavi z letom 1967 za 2 %. Izpad nastaja zaradi nižje stopnje prispevka za občine, ki se od lanskih 5,2 % znižuje na 4,74 % v letu 1968.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se povečuje za 10 %. Sprememba odloka o stopnjah prispevkov in davkov ter priporočila republiške skupščine o določanju prispevnih stopenj so vplivala na večjo obremenitev kmetijskih davčnih zavezancev. Čeprav nismo v celoti mogli upoštevati prispevne stopnje v primerjavi z drugimi občinami v republiki, bo treba v prihodnje realno oceniti vrednost narodnega dohodka v kmetijstvu jn ga primerno obdavčiti.
Prispevek iz osebnega dohodka od obrtne dejavnosti se povečuje za 8 %. Sprememba zakona o prispevkih in davkih, ki določa vodenje poslovnih knjig ob letnem dohodku 15.000 din ter blaga progresivna stopnja prispevka, bo stimulativno vplivala na večjo produktivnost ter zmanjšala interes po prikrivanju dohodka.
Prispevek iz skupnega dohodka občanov se povečuje za 53 %. Ob povečanih osebnih dohodkih v letu 1967 in doseljenih novih prebivalcih se je močno povečalo število prebivalcev, katerih letni dohodek presega 20.000 dinarjev.
Nov dohodek občinskega proračuna je prispevek na sklad skupne porabe. Z republiškim zakonom je vpeljan nov prispevek na potrošnjo skladov skupne porabe. Stopnja tega prispevka znaša 8,2 % ob progresivni lestvici in se bodo sredstva stekala v sklad za družbeni standard.
Davki so v primerjavi z letom 1967 povečani za 12%. Dvig produktivnosti in povečan promet v obrti sta vplivala na realizacijo občinskega prometnega davka ter davka na tujo delovno silo.
Ob porastu osebnih dohodkov zaposlenih se bo dvignila tudi potrošnja v trgovinah, zato predvidevamo 8-odstotni porast davka na maloprodajni promet in alkoholne pijače.
Skladno z obstoječimi predpisi se ob povečanju najemnin dviga tudi dohodek lastnikov privatnih stanovanjskih zgradb. Zato predvidevamo 29-odstotni porast tega dohodka.
Takse povečujemo za 814 %. Porast nastaja zaradi uvedbe novih komualnih taks na cestna motorna vozila v zasebni lastnini. Na območju občine imamo 4.400 lastnikov motornih vozil, novo uvedena taksa bo znašala skupno 700.000 dinarjev.
Med dohodke organov smo predvideli sredstva, pobrana za osemenjevanje govejih plemenic.
Presežek proračuna za leto 1967 znaša 508.991 din in ga v celoti prenašamo v leto 1968.
Financiranje izobraževanja
Od 1. julija 1967 dalje se financira vzgoja in izobraževanje prek temeljne izobraževalne skupnosti. Dohodki izobraževalne skupnosti so izvirni in se zbirajo mimo
občinskega proračuna. Na osnovi ocene bo v letu 1968 prejela temeljna izobraževalna skupnost 10,762.375 din, kar znaša 105 % lanskoletne realizacije.
Temeljni izobraževalni skupnosti pripadajo v letu 1968 naslednji dohodki:
2,7 % prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, kar znaša 9,748.350 din 10 % prometnega davka od maloprodaje in davka na alkohol kar znaša 260.400 din 17,21 % od ostalih prispevkov kar znaša 753.625 din
SKUPAJ	10,762.375 din
Tudi strokovno šolstvo se v letu 1968 financira prek izobraževalne skupnosti. Ker prispevek v višini 0,62 % od osebnega dohodka za strokovno šolstvo ne krije vseh obveznosti, je potrebno v letošnjem letu kriti razliko iz občinskega proračuna. Po izračunu znaša 0,62 % za našo občino 2,238.510, razliko 396.314 din financiramo direktno iz proračuna, s tem da je bila osnova za izračun upoštevana obveznost iz preteklega leta 2.410.000 din, povečana za 7 % (toliko načrtujemo porast proračuna v Ljubljani) + 5 % kot obvezna rezerva za strokovno šolstvo.
Pregled razdelitve proračunskih dohodkov za leto
1968 je naslednji:			
Vrsta dohodkov	Temeljna zobraževalm skupnost	Občinski proračun	Skupaj
1. Prispevki	10,501.975	11,490.795	21.992.770
2. Davki	260.400	5.834.600	6.095.000
3. Takse	—	804.000	804.000
6. Doh. organov	—	90.000	90.000
9. Prenes. sred.	—	500.000	500.000
SKUPAJ:	10,762.375	18,719.395	29,481.770
1.	DRUŽBENE SLUŽBE
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Najpomembnejši družbeni ukrep v letu 1967 na tem področju predstavlja zakonska ureditev ustvarjanja materialnih sredstev za izvajanje šolske dejavnosti, ki sta jo prinesla zvezni in republiški zakon. Ustanovljena je bila temeljna izobraževalna Skupnost ljubljanskih občin. Temeljna izobraževalna skupnost bo zbirala zakonito določena denarna sredstva ter jih na podlagi enotnih kraterijev in programov razdeljevala med šolske zavode svojega območja. Tako bo mogoče družbene probleme šolstva Ljubljane urejati na enem, družbeno in strokovno pristojnem mestu ob sodelovanju ObS in drugih organov.
S sredstvi občinskega proračuna so bila lani opravljena najnujnejša adaptacija dela in popravila na zgradbah osnovnih šol, ki so se zadnja leta zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odlagala iz leta v leto. V ta namen je bilo porabljenih 868.000 dinarjev.
Hitro razvijanje delovnih zahtev, ki jih pred mlade delavce postavljajo prve službene dolžnosti, postavlja še naprej pred vzgojo in izobraževanje mladih mnoge družbene in strokovne naloge. Tako bo potrebno v letu 1968 med drugim delovati tudi v naslednjih smereh:
— Za razvijanje družbene zavesti naj bi v letih šolanja med drugim učence seznanjali s problemi in nalogami družbenega življenja sedanjega časa in naše družbene ureditve.
— Zaradi predvidene reorganizacije delovnega časa in visokega odstotka zaposlenih mater ne sme prenehati širjenje novih kapacitet za podaljšano bivanje učencev v šoli.
— Delovne skupnosti bodo morale razviti nadaljnja prizadevanja za dvig kakovosti učiteljevega dela, oz. izpopolnjevanja delovnih izkušenj na delovnem mestu.
— Cim učinkoviteje je treba razvijati sodelovanje med- psihologi, socialnimi delavci in pedagogi, ker je le tako mogoče uspešno reševati socialne in družbeno-vzgojne probleme, postavljene pred sodobno šolo.
— Te službe se bodo morale še posebej aktivno usmerjati v poklicno usmerjanje učencev in sodelovanje z delovnimi organizacijami, da bi to pomembno družbeno nalogo čim uspešneje reševali.
— Pedagogi in psihologi bodo morali sistematično in tudi študijsko reševati priučevanje delovnih navad učencev, s čimer naj pridobijo le-ti pri svojih učnih metodah in delovnih navadah.
— Da bi zmanjševali osipanje učencev, bodo morali pedagogi še povečati svoja prizadevanja za povečanje učinkovitosti, kakovosti in induvidualizacije dodatnega pouka.
— Za posebno nadarjene bo potrebno iskati najprimernejše oblike za sodelovanje z njimi in jih usmerjati po njihovih interesih in sposobnostih.
— Za pritegnitev večjega števila mladine k tehničnim in drugim dejavnostim naj šole v povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi društvi pritegujejo k delu z mladino čimveč tehnične inteligence in kulturnih delavcev.
— Osnovna dejavnost vzgojno-izobraževalnih zavodov financira temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana. Iz občinskega proračuna pa bodo tudi v tem letu financirana investicijska in vzdrževalna dela šolskih objektov. V ta namen bo v proračunu zagotovljenih
240.000	novih dinarjev, kar bo le deloma zadoščalo za obstoječe potrebe.
REGRESI ZA AVTOBUSNE PREVOZE se izplačujejo učencem na podlagi občinskega odloka o voznih olajšavah na avtobusih in železnici. Za regrese je namenjeno 10.000 novih dinarjev.
SREDSTVA ZA SOLSKO PREHRANO so namenjena učencem, ki zaradi družinskih in socialnih razmer sicer ne bi prejemali obroka mlečne malice. Sredstva se dodeljujejo učencem na podlagi sklepov socialno zdravstvenih komisij pri šolskih svetih. V letu 1968 je za take intervenicje namenjenih 35.000 novih dinarjev.
ŠTIPENDIJE UČENCEM, ki jih je izbrala posebna strokovna komisija pri zavodu za zaposlovanje na podlagi skrbno preverjenih sposobnosti in socialnega stanja učenca, je namenjenih 14.000 novih dinarjev.
— Financiranje srednjega strokovnega šolstva je vključeno v programe temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana, vendar mora proračun občine zagotoviti še dodatnih 400.000 novih dinarjev.
SOCIALNO VARSTVO
Prizadevanja na področju socialnega varstva so bila usmerjena v odstranjevanje in preprečevanje motenj, ki bi utegnile nastopiti ali so že nastopile v življenju in delu posameznika, družine ali skupin prebivalstva. Socialna služba je stremela za tem, da so bile optimalno izkoriščene lastne sile in možnosti posameznika, ne glede na problem ali stopnjo prizadetosti, ker le aktivno sodelovanje posameznikov ali skupin prebivalstva pri reševanju lastnih problemov zagotavlja večji in boljši uspeh.
Ker v preteklih letih socialnih problemov nismo reševali vzporedno z razvojem drugih družbenih področij, kljub vsem prizadevanjem število kura ivnih socialnih problemov narašča in ima negativne posledice na vseh področjih družbenega življenja.- Prav zato je socialna služba še vedno primerna reševati v pretežni meri že nastale probleme, zanemarja pa preventivno dejavnost.
Socialno-varstveno dejavnost razvijajo in uresničujejo občinska skupščina, delovne organizacije, zavod za socialno delo, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije in druge družbenosamoupravne skupnosti. Vsi ti dejavniki bodo morali v letu 1968 še nadalje reševati socialne probleme. Pri tem bodo morali izpopolnjevati predvsem naslednje naloge:
— Krajevna skupnost je najprimernejša oblika za neposredno pomoč občanov in za uresničevanje sodelovanja in dopolnjevanja oblik sodelovanja strokovnih služb in družbenih organizacij. Zato bodo morale imeti krajevne skupnosti enotne programe razvoja preventivnih dejavnosti, določeno prioriteto reševanja socialnih problemov in široko mrežo prostovoljnih socialnih de-
lavcev. Istočasno pa bodo morale usklajevati delo vseh drugih organov in družbenopolitičnih organizacij na terenu. Krajevne skupnosti bodo morale posvetiti večjo pozornost organiziranju klubov mladih in družbenih centrov nasploh.
— Kadrovske socialne službe delovnih organizacij bi morale tesneje sodelovati s strokovno socialno službo v občini.
— Stremeti je treba, da se čimveč mladine, zlasti družbeno neprilagojene, vključi v interesne dejavnosti in specializirane mladinske organizacije (taborniki, ljudska tehnika ipd.).
— Še nadalje bo treba posvetiti posebno skrb otrokom in mladini z duševnimi in telesnimi motnjami. Zato je treba podpreti težnjo po ustanovitvi bazenskega centra za rehabilitacijo in za zaposlitev te mladine.
Za potrebe socialnega varstva v letu 1968 je predlog za naslednja sredstva:
Vrsta potrošnje
	Realiz. 1967	Predlog 1968	Indeks
Oskrb. za otroke v domovih	368.800	480.000	130
Rejnine za otroke	76.570	100.000	131
Šolske mlečne kuhinje	34.400	35.000	102
Pomoč pri šol. in varstvu otrok	51.108	50.000	98
Osrkb. za odrasle v domovih	351.335	380.000	108
Stalne soc. podpore	157.024	170.000	108
Enkratne podpore	45.356	10.000	22
Kadrovske podpore	32.576	50.000	153
Odbor za pomoč odp. obsoj.	1.019	2.000	196
Pogrebni stroški	1.426	1.500	105
Preživn. varstvo kmetov.	67.990	80.000	117
Zavod za socialno delo + disciplinski center	280.000	318.000	113
Skupaj :	1,467.604		1,676.500	114
— V 16 vzgojnih in drugih zavodih za mladoletne je bilo v decembru 1967 56 mladoletnikov. To so socialno in vzgojno ogroženi otroci, mladoletni prestopniki ter duševno in telesno prizadeti otroci. Iz družbenih sredstev je bila po stanju decembra 1967 krita celolna oskrbnina na 31 mladoletnikov, za 25 pa so delno prispevali k oskrbnini tudi starši. Najnižja oskrbnina v teh zavodih je znašala 710 N din, najvišja 1.070 N din. Ker so v teh zavodih predvsem otroci iz neurejenih družin, ali pa družin z minimalnimi dohodki se prispevek staršev giblje od 50 do največ 200 N din, torej približno v razmerju 15 :85. Poleg teh mladoletnikov pa je bilo na triažnem oddelku prehodnega mladinskega doma v letu 1967 še 16 mladoletnikov, katerih povprečna doba bivanja je bila 4 mesece. V vzgojne zavode in VPD Radeče je bilo v letu 1967 na novo oddanih 10 mladoletnikov in 14 duševno in telesno defektnih otrok. V letu 1967 je več mladoletnikov končalo šolanje in so zapustili šolo, medtem ko v letu 1968 niso predvidene odpustitve, ker so vsi predvsem v nižjih razredih. Ce bi ostalo številčno stanje otrok nespremenjeno in bi oskrbnine ostale v višini decembra 1967, bi potrebovali za kritje stroškov 450.000 dinarjev. Potrebno pa je predvideti nekaj dodatnih sredstev za nove primere, ki so že znani, in za tiste, za katere bo plačnik KZSZ, pa še ni zaključen postopek.
— Vseh rejenčkov je v občini 179. Od tega je plačilo rejnine preko občine urejeno za 43 rejenčkov, in sicer za 25 plačuje občina v celoti, za 15 delno prispevajo starši, za 3 pa povrnejo starši celotno rejnino. Višina rejnin se giblje od 5—350 N dinarjev in je odvisna od starosti otrok in kraja reje. V letu 1967 je bilo 21 otrok na novo oddanih v rejo, ukinjenih pa je bilo 31f V letu 1967 so bile višine rejnin delno usklajene z drugimi občinami.
— Od skupnega števila 774 otrok, ki so v letu 1967 letovali v Zambratiji in Žireh, je 62 otrok letovalo brezplačno, 105 staršev je plačalo polno oskrbnino, ostalim pa je po progresivni lestvici prispevala občina. Zaradi ukinitve baze na Pacugu in ob povečani pomoči delovnih organizacij (kot v preteklih letih) bo za funkcionalno dejavnost letovanj zadoščala planirana višina proračunskih sredstev za nezmanjšano število otrok.
— V letu 1967 se je povečalo število pomoči pri šolanju in varstvu otrok. Te pomoči se dodeljujejo na priporočilo šolskih psihologov in vzgojnih delavcev v varstvenih zavodih, ki ob stalnem kontaktu z otroki za-pažajo, da bi socialno ogroženi otroci dosegli boljše uspehe, če bi bili vključeni v organizirano varstvo. Reševanje vzgojno ali materialno ogroženih otrok na ta način bistveno vpliva tudi na zmanjšanje oddaje v razne zavode.
— Ker so še premalo razvite službe, ki naj ostarelim nudijo ustrezno individualno pomoč in zaradi neprimernih stanovanjskih prilik, je bilo v decembru 1967 v 15 domovih počitka 106 oseb; 25 oseb je v letu 1967 v zavodih umrlo, 33 oseb pa je bilo na novo poslanih v domove. Tudi primerjava s preteklimi leti kaže, da je vsako leto število oddaj vse večje, in to predvsem oseb brez rednih dohodkov ali brez sorodnikov, ki bi mogli ali bili dolžni prispevati k oskrbnini. Na občutno višanje te postavke pa vpliva neprestano višanje cen oskrbnih dni, ki jih zavodi med letom na podlagi sklepov njihovih svetov večkrat občutno dvigajo. Pojavlja pa se nov problem, in sicer visoka participacija za zdravstvene storitve in zdravila, ki je uprava doma ne krije, oskrbovanci, ki so večji del stari in večkrat potrebni zdravstvene pomoči, pa je iz »žepnine«, ki znaša mesečno ok. 30 N din, ne morejo kriti.
— Na podlagi odloka o družbeni materialni pomoči prejema stalno družbeno pomoč 161 občanov, od tega 33 moških in 128 žensk. Najštevilnejši so občani, stari 60—80 let, in sicer 76, 22 pa je starih nad 80 let. Družbena materialna pomoč je 20 osebam edini vir za preživljanje, 141 pa dodaten vir. Tudi pri socialnih podpirancih se ob nizkih podporah pojavlja problem participacije za zdravstvene storitve in zdravila, ki ga bo treba upoštevati ob določanju višine podpor. Zato lanskoletna višina sredstev ne zadošča.
— Enkratne denarne pomoči se dodeljujejo posameznikom ali družinam, ki trenutno zaidejo v težko materialno stanje.
— Družinski člani, katerih hranilec služi vojaški rok, imajo pravico do pomoči po določbah temeljnega zakona o pomoči družinskih članov, katerih hranilec je na služenju vojaškega roka. Po zakonu je določena višina za enega člana 250 N din in za vsakega nadaljnjega 50 N din. Decembra 1967 je prejemalo po cit. zakonu to podporo 12 prosilcev z družinskimi člani.
— Po odloku o preživninskem varstvu kmetov prejema preživnino 25 nosilcev v višini od 150 do 300 N dinarjev.
— Zavod za socialno delo kot samostojna strokovna služba za socialno varstvo je lani v še večji meri preusmeril težišče svojega dela v preventivno smer reševanja socialne problematike in prevzel novo obveznost izvajanja vzgojnega ukrepa v disciplinskem centru za 4 ljubljanske občine. Upoštevajoč navedeno, se dotacija zavodu zvišuje v letu 1968 za 13 %■
VARSTVO BORCEV
Materialni položaj borvec NOV v občini se rešuje v mejah sklepov, smernic in priporočil občinske skupščine ter odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in njihove družinske člane. Skrb občine za udeležence NOV je usmerjena predvsem v dodeljevanje denarnih pomoči oz. priznavalnin upokojenim borcem, ki jim pokojnine oz. drugi viri dohodkov ne zadoščajo za primerno preživljanje, manj pa v dodeljevanje denarnih pomoči zaposlenim borcem, katerih položaj rešujejo zvezni oz. republiški predpisi o dodatku za borce. Občina skrbi tudi za zadravstveno varstvo borcev bodisi s plačilom zdravstvenega zavarovanja, bodisi z dodeljevanjem pomoči za preventivno zdravljenje ter za reševanje stanovanjskih problemov.
V leitu 1968 se bo varstvo borcev še nadalje izražalo v naslednjih oblikah:
—	izplačilo 85 denarnih pomoči, 64 pomoči pri šolanju in dodelitev 94 priznavalnin v razponu od 100— 301 N din mesečno;
—	v podeljevanju enkratnih denarnih pomoči (za preventivno zdravljenje, zimsko pomoč, pogrebne stroške ipd.) v zneskih od 100—500 N din;
—	v plačilu zdravstvenega zavarovanja borcev — uživalcev družbene pomoči, ki niso zavarovani iz drugih naslovov.
Med letom utegnejo sicer nastati premiki v okviru posameznih oblik varstva, kar pa ne bo bistveno vplivalo na potrošnjo sredstev.
Dosedaj je za stanovanja borcev skrbela izključno občina, z ustanovitvijo sklada za reševanje stanovanjskih problemov borcev, ki bo združeval namenska sredstva občin za gradnjo stanovanj borcev, pa se skrb za stanovanja borcev prenaša na komisijo pri MS. V ta namen bi morali zagotoviti iz proračuna sklada za družbeni standard in drugih virov 614.350 N din s tem da bi se del teh sredstev vložil v mestni sklad, del pa uporabil za plačilo in komunalno opremo zemljišč s strani stanovanjskega podjetja Bežigrad-Moste dodeljenih sredstev borcem za gradnjo stanovanjskih hiš v letih 1967/68.
Za leto 1968 je za področje varstva borcev predvidena naslednja potrošnja proračunskih sredstev:
Priznavalnine, denarna	Potrošnja 1967	Predlog 1968	Indeks
pomoč in zdrav, zavarov.	384.910	440.000	114
Pomoč pri šolanju otrok	106.780	115.000	108
Enkratne pomoči	101.178	70.000	69
Skupaj :	592.868	625.000	106
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Izboljšanje, pocenitev in racionalizacija zdravstvene službe in težnja za uskladitev porabe sredstev z možnostmi skladov zdravstvenega zavarovanja in proračunskih sredstev, namenjenih za sofinanciranje preventivne dejavnosti, je značilnost letošnjega leta. V težnji, da se tudi zdravstvena služba vključi v reformna prizadevanja, so bili izvedeni naslednji ukrepi:
—	sklenjeno je bilo, da se omeji delovna mesta ad-ministrativnoHtehničnih služb zdravstvenega doma;
—	zmanjšajo se nekatere programske dejavnosti, ki ne bodo bistveno zmanjšale Standarda zdravsetvnega varstva;
—	sprejeti so bili ukrepi za zagotovitev boljšega izkoriščanja delovnega časa in podobno.
Ob ugotovitvi, da je le strokovno, racionalno in ekonomično organizirana zdravstvena služba sposobna izvajati program zdravstvenega varstva v družbeno dogovorjenih materialnih in strokovnih okvirih, je bil v aprilu tega leta sprejet republiški zakon o organizaciji zdravstvene službe, ki prinaša bistvene spremembe, za sedaj predvsem organizacijskega značaja. V njegovi izvedbi je bila v Ljubljani izvedena združitev zdravstvenih domov v nov zdravstveni dom Ljubljana.
Občina še nadalje zadrži pravico, da delovnim enotam zdravstvenega doma Ljubljana, ki dela za naše občane, naroči opravilo posebnih nalog oz. dodatnih oblik zdravstvenega varstva za svoje'občane in za to zagotovi potrebna sredstva. Taka posebna akcija, ki je po programu predvidena za leto 1968, je fluorografska akcija, ki bo izvedena v marcu za celotno območje občine.
Ker gospodinjska nega uspešno dopolnjuje strokovno nego, bo ta služba še nadalje v sklopu dejavnosti zdravstvenega doma Ljubljana in financirana na osnovi opravljenih storitev za občane. Zaradi vedno večjega števila prosilcev, ki niso zdravstveno zavarovani, je potrebno, da občina še nadalje rešuje te primere pod pogoji, kot jih določa odlok o družbeni materialni pomoči in v skladu z ostalimi predpisi v zvezi s financiranjem zdravstvenih storitev nezavarovanih oseb. Prav tako občina še nadalje sofinancira del preventivne devajno-sti, sprejema program dela in finančni načrt tor spremlja izvajanje programa.
Predlog proračuna za področje zdravstvenega varstva je naslednji:
Vrsta podrošnje	Realiz. 1967	Predlog 1968	Indeks
Zdravljenje nepremožnih	239.546	240.000	100
Sofinanc. laične nege	52.777	55.000	104
Komisija a. a. II. stopnje	765	1.500	196
Mrliško-ogledna služba	1.662	2.000	120
Sofinanc. prev. zdrav. dej.	165.000	170.000	103
Fluorografska akcija	—	60.000	—
Skupaj :	459.750	528.500	115
— Kljub temu, da je večina naših občanov že zdravstveno zavarovana, se stroški za nezavarovane osebe iz leta v leto občutno povečujejo. Vzroki so predvsem v zviševanju cen oskrbnih dni in vedno večjega števila samoplačnikov, ki pa ne zmorejo povračila zdravstvenih uslug občinski skupščini. Zlasti se povečuje število samoplačnikov zaradi začasne brezposelnosti in število otrok-študentov, ki ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev zdravstvenega varstva po drugih predpisih. Na osnovi 19. člena odloka o družbeni materialni pomoči se iz te postavke plačuje pavšal za zdravstveno zavarovanje 152 socialnih podpirancev. Če socialni podpiranci ne bi imeli zavarovanja po posebnih predpisih, bi se ta postavka občutno povečala.
— Strokovna nega na domu, izpolnjene kapacitete domov za ostarele in visoka oskrbnina v teh domovih narekujejo potrebo, da tudi v letu 1968 občina financira gospodinjsko nego bolnih na domu, ki uspešno zadovoljuje potrebe bolnih osamelih občanov.
— Enako kot v letu 1967, bo treba tudi v letu 1968 sofinancirati preventivno zdravstveno dejavnost, za kar je občina tudi zadolžena.
— Fluorografiranje prebivalcev se po programu inštituta za tuberkulozo na Golniku izvaja vsaka 4 leta. Zadnja akcija v naši občini je bila leta 1964. Zato je na podlagi pogodbe, sklenjene med inštitutom za tuberkulozo na Golniku, komunalnim zavodom za socialno zavarovanje in skupščino naše občine za leto 1966 potrebno v tem letu ponovno rentgensko slikati vse prebivalce naše občine v starosti nad 24 let. Viri financiranje so: a) KZSZ za vse rtg. slikane osebe delavskega zavarovanja; b) SOb za vse rtg. slikane osebe kmetijskega zavarovanja in za nezavarovane osebe, nadalje vse stroške organizacije in stroške postfluorografskih pregledov.
Zato je potrebno v letu 1968 zagotoviti v proračunu planirano višino sredstev. Ker je v tem letu to nova postavka, se proračun za zdravstvo povečuje za 15%.
OTROŠKO VARSTVO
Iz leia v leto raste skrb za razvoj otroškega varstva. Zlasii pa bo to področje stopilo v povečane delovne naloge z uvedbo novega delovnega časa.
— Najvidnejši napredek v letu 1967 je bil zabeležen v Polju z izgradnjo novega modernega otroško-varstve-nega objekta. Prav tako so se izboljšali pogoji varstva na Studencu, in sicer z ureditvijo prostorov v stanovanjskem bloku. V tem času pa je bila izboljšana tudi opremljenost že obstoječih ustanov.
—	v vzgojno-varstvenih zavodih je vključenih z novimi kapacitetami 17 % predšolskih otrok. Kljub stalnemu porastu zmogljivosti pa je povpraševanje staršev še vedno večje, kot so obstoječe zmogljivosti.
— Vzgojno-varstveni zavodi so opravljali pomembno dejavnost s tem, da so v svoje dejavnosti vključevali tudi otroke, ki niso stalno oskrbovani.
— Zakon o otroškem varstvu, ki je bil sprejet lani in ureja razne oblike otroškega varstva, bo načrtneje reševal probleme tega družbenega področja in zagotovil dolgoročno programiranje vseh oblik otroškega varstva.
V letu 1968 bodo zaradi prehoda na novi delovni čas problemi nezadostnih zmogljivosti ponovno zaostreni in bo treba itemu družbenemu področju posvetiti posebno pozornost tako v razvoju materialne osnove kot tudi v razvoju vzgojnih-delovnih metod in njihove vsebine.
— Osnovno dejavnosti vzgojno-varstvenih zavodov bo financirala temeljna izobraževalna skupnost. Iz sredstev proračuna občine pa bodo financirana investicijska in vzdrževalna dela obstoječih objektivov in zagotovljena izgradnja in ustanavljanje novih varstvenih zmogljivosti.
— Za urejanje vzgojno-varstvenih zavodov je v proračunu predvidenih 740.000 N din (lani 533.552 N din). Ta sredstva bodo dodeljena skladu za financiranje in razvoj družbenega standarda in se bodo uporabila za naslednje objekte:
—	preureditev objekta gradbenega podjetja Pionir v Zakotnikovi ulici v Mostah: 550.000 N din. Z adaptacijo bo pridobljen prostor za vzgojno-varstveno dejavnost za 100 predšolskih otrok.
— Za ureditev vzgojno-varstvenega zavoda v Zeleni jami, ki je namenjen negi in varstvu dojenčkov, in temelji na zahtevah sanitarne inšpekcije, je namenjenih 64.200 N din.
— Za razširjene kapacitete v vzgojno-varstvenem zavodu Jarše bo danih 22.000 N din. Zavod bo z adaptacijo izboljšal sanitarne razmere in pridobil prostor za varstvo 20 otrok.
— Za nakup stanovanja v stolpičih na Studencu bo porabljenih 100.000 N din.
— Ostala sredstva pa so namenjena za obračunsko-finančne obveznosti (prispevki idr.).
KULTTTRNO-PROSVETNA DEJAVNOST
V reformnih pogojih ugotavljamo v nekaterih zvrsteh kulture zaostajanje za drugimi družbenimi dejavnostmi. Vzrok temu je tudi v pomanjkanju ustreznih regulatorjev za usklajevanje gospodarske rasti in razvoja kulturnih dejavnosti, čeprav prav kvalitetne kulturne stvaritve prispevajo k dviganju splošne kulturne ravni, k uveljavljanju humanističnih družbenih odno-
sov. Prizadevanja za dvig kulturne ravni se odvijajo v amaterskih in profesionalnih kultumo-prosvetnih organizacijah.
Tako ima ljudska knjižnica v programu več nalog. Nadaljevala bo s potujočimi knjižnicami v Zalogu, Za-dvoru, na Javoru, Lipoglavu, v Dolskem in na Prežganju.
Prav poglobljena vsebinska vloga krajevnih skupnosti postavlja prednje odgovornost za razvoj kulturnega življenja. Nevzdržna je misel, da je dovolj prepustiti vso skrb za kulturo ljudem, ki se z njo poklicno ukvarjajo. Tako stališče izključuje aktiven odnos vsakega občana do splošnega in s tem tudi do kulturnega življenja.
Krajevne skupnosti bodo razvijale in zadovoljevale vse tiste pozitivne težnje občanov, ki prispevajo k dvigu ku urne ravni naspoh ob vzporedni rasti vrhunskih dosežkov v kulturi.
— S področja spomeniškega varstva sodeluje svet neposredno s strokovno službo, ki bo v letu 1968 dokončala ureditvena in konzervatorska dela na spomeniškemu kompleksu Urha, v grajski kapeli na Kodeljevem, uredila dokumentacijo spomeniškega kompleksa v Dolskem ter organizirala natečaj za kmečko hišo v starovaških naseljih na območju občine.
V letu 1966 naj bi finansirali naslednje kulturno-prosvetne dejavnosti:
— Ljudska knjižnica Jožeta Mazovca bo v letu 1968 izposodila 120.000 leposlovnih in 20.000 strokovnih knjig. Kupili, strokovno in tehnično opremili bodo 3.700 leposlovnih in strokovnih knjig, preuredili knjižno zalogo v Polju po sodobnem sistemu ter redno vzdrževali in oskrbovali podružnici v Jaršah in Hrušici. Čitalnica na Zaloški cesti bo zbrala najmanj 50 enot periodičnega tiska, splošno periodiko, priročnike in strokovne knjige.
Knjižnica bo v vlogi matične knjižnice razvijala knjižno mrežo ljudskih knjižnic, oskrbovala knjižnico v Zalogu ter pomagala centralni šoli v Polju z urejanjem pionirskih knjižnic na podružničnih šolah. Enkrat mesečno bodo organizirali literarne večere s sodobnimi besednimi ustvarjalci. Za tak program bo knjižnica prejela 240.000 N din, sama pa bo ustvarila dohodek
40.000	N din.
— Za delo aktivnih kulturno-prosvetnih organizacij je v tem letu namenjenih 60.000 N din, to je enako, kot je znašala realizacija v letu 1967.
S temi sredstvi bi predvsem krili izdatke za režiserje, pevovodje in dirigente, ki uspešno delajo v kulturno-prosvetnih organizacijah, društvih in skupinah, delno tudi za garderobo igralcev in menjanje kulis ter za stroške gostovanj kvalitetnih kulturniških skupin.
Del sredstev bomo uporabili za razvijajočo se klubsko in ljubiteljsko dejavnost, ker ta oblika kulturno-prosvetnega dela odgovarja zahtevam družbenega razvoja in vedno večji zahtevnosti občanov. Nekaj sredstev bomo v finančnem načrtu namenili tudi šolskim kulturnim društvom, ki imajo pomembno vlogo pri zbujanju otrokove potrebe po kulturnem delovanju.
Del finančnih stroškov vevškega pihalnega orkestra bo prav tako krila dotacija sklada za financiranje kulturne dejavnosti, saj ima ta orkester svoje mesto v prizadevanjih za dvig kulturnega nivoja občanov.
— Varstvo kultur, spomenikov predvideva dokončno ureditev notranjščine razstavnega prostora in muzejskega gradiva v cerkvi na Urhu in sicer v sodelovanju z muzejem ljudske revolucije; sledi restavriranje notranjščine in zunanjščine grajskega prizidka na Kodeljevem. V letu 1968 bodo opravljena obnovitvena dela na spominskih kamnih in dveh spomenikih ob žici okupirane Ljubljane. Za vsa navedena dela znaša predračun zavoda za spomeniško varstvo 46.000 N din. Od tega zneska daje občina 20.000 N din. V tem letu je tudi predvidena izdaja vodnika po občini in vodnika po Urhu v treh tujih jezikih. Prispevek občinskega proračuna za te vodnike znaša 20.000 N din.
TELESNA KULTURA
V	1967. letu so društva in klubi dosegli dobre rezultate na področju množičnosti in kvalitetnega športa. Tako dejavnost, ki izvira iz sistematičnega dela in množičnosti, je treba podpirati. Podpora se kaže predvsem v financiranju in strokovnem usposabljanju trenerjev, v vzdrževanju športnih naprav in objektov ter tudi v izgradnji novih objektov.
V	prihodnjem letu bomo prav zaradi stalnega širjenja telesno-vzgojne dejavnosti v naši občini podrobneje izdelali sistem financiranja telesno-vzgojne dejavnosti, točno opredelili, kaj naj financiramo iz družbenih sredstev ter po kakšnih kriterijih in nonnativih bo to financiranje potekalo. Sredstva za vzdrževanje objektov, stimuliranje kadrov, nabavo in vzdrževanje opreme za vadbo bomo odmerili na podlagi števila aktivnih članov, števila ekip, njihovih dosežkov in plasmajev, števila tedenskih ur vadbe oz. nastopov. Le do kraja objektiviziran sisitem nam bo zagotovil racionalno trošenje družbenih sredstev ter istočasno vzodbujal telesno-vzgojne organizacije in njene č'ane.
Finančna sredstva za financiranje telesno-kulturne dejavnosti se bodo stekala v sklad za financiranje telesno-vzgojne dejavnosti iz prispevkov gospodarskih delovnih organizacij in iz proračuna. Sredstva, ki jih bodo prispevale gospodarske delovne organizacije (pokroviteljice), se bodo uporabile namensko za športne organizacije in klube. Sredstva iz proračuna pa bomo uporabili za vzdrževanje športnih objektov in naprav, za stimuliranje strokovnjakov, to je za trenerje in vaditelje, ter za funkcionaln izdatke telesno-vzgoinih organizacij množične telesno-vzgojne dejavnosti. Iz sredstev proračuna bodo financirane tudi osrednje telesno-vzgojne prireditve ter funkcionalni izdatki občinske zveze telesno-vzgojnih organizacij.
Za te dejavnosti bo v proračunu za leto 1968 na razpolago 320.000 N din, kar predstavlja 60.000 povečanje v primerjavi z realizacijo v letu 1967.
Predlogi in zahteve organizacij in društev tega področja so za 100 % višje, kot so finančne zmogljivosti občinskega proračuna. Zato je nujna skrajna smotrnost in racionalizaoija pri delitvi in uporabi teh sredstev.
2.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
Komunalnemu gospodarstvu bosta v letu 1968 posvečeni vsa skrb in pozornost tako pri vzdrževanju komunalnih naprav kot pri novogradnjah. Predvsem bo zagotovljeno kvalitetnejše vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav ter vzdrževanje tistih, ki so bile v preteklosti slabo vzdrževane.
Investicije bodo usmerjene v komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk, v gradnjo primarne in sekundarne mreže komunalnih naprav in v modernizacijo ter rekonstrukcijo obstoječih komunalnih objektov in naprav.
Ze v preteklem letu so bili dosežene dobri rezultati tako v pogledu vzdrževanja kot pri novogradnjah. Zgrajeni so bili vodovodi v Dolskem, Zadvoru, Klopcah; modernizirane in grajene ceste (Kidričeva, Kajuhova, Sneberje—St. Jakob), grajen zbiralnik Ao itn. Znatna dela so bila opravljena v okviru programa krajevnih skupnosti in pri opremljanju stanovanjskih sosesk. V letu 1968 bodo na razpolago za vzdrževanje in gradnjo komunalnih naprav naslednja sredstva:
Vrsta
potrošnje
Viri sredstev
Predlog 1968
a)	Vzdrževanje
b)	Komunalne investicije
proračun
prispevek za uporabo mestnega zemljišča cestni sklad sredstva oddaje zemljišč in sredstva gradbenih podjetij sredstva komunalnih delov, organizacij prorač. dotacija rezervni sklad
1.048.000	N din
1.670.000	N din 550.000 N din
600.000	N din
2.860.000 N din 468.700 N din
200.000	N din
Skupaj :	7.396.700 N din
VZDRŽEVANJE KOMUNALNIH NAPRAV IN OBJEKTOV
Vzdrževanje komunalnih naprav zajema vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest in ulic, vzdrževanje krajevnih pokopališč, vzdrževanje zelenic in javne razsvetljave ter kritje drugih obveznosti občine. V ta namen je potrebno zagotoviti v proračunu občine 1.048.000 N din. Večji del sredstev je namenjen vzdrževanju občinskega cestnega omrežja bk. 86 %). Na območju občine imamo ok. 46 km cest IV. reda, ok. 40 km mestnih ulic ter ok. 144 km krajevnih cest. Poleg predvidenih sredstev za vzdrževanje cestnega omrežja so tudi v mejah finančnega načrta mesta zagotovljena sredstva za čiščenje mestnih ulic ter za zimsko službo na ožjem mestnem območju. S planiranimi sredstvi bo možno v letu 1968 zagotoviti boljše vzdrževanje cest IV. reda in mestnih ulic. Krajevne ceste bodo vzdrževane na ravni le'a 1967.
V	mejah vzdrževanja bo možno izvesti nekatera manjša investicijska vzdrževalna dela na cestah IV. reda in cestnih objektih. Za zimsko službo na cestah IV. reda in nižinskih krajevnih cestah je predvideno
60.000	novih dinarjev.
Vzdrževanje pokopališč bo izvedeno v lanskoletnem obsegu s tem, da bodo v okviru vzdrževanja opravljena tudi manjša investicijska vzdrževalna dela na nekaterih krajevnih pokopališčih. Za vzdrževanje zelenic občinskega pomena je predvidenih 50.000 novih dinarjev. Z navedenimi sredstvi se bo možno v letu 1968 lotiti sistematičnega vzdrževanja obstoječih javnih zelenic.
V	okviru proračuna so zagotovljena sredstva za vzdrževanje javne razsvetljave (plačilo tokovine), za izdelavo geodetskih podlog in preglednih kant za potrebe komunale, manjša geodetska dela in stroški označevanje naselij, cest in ulic ter oštevilčenja hiš.
Za namene vzdrževanja so v proračunu predvidena naslednja sredstva:
Vrsta potrošnje
v N din program 1968
Vzdrževanje občinskih cest in ulic	910.000
Vzdrževanje pokopališč	33.000
Vzdrževanje občinskih zelenic	50.000
Javna razsvetljava (plačilo tokovine)	10.000
Manjša geod. dela, geod. podloge	in	karte	20.000
Označevanje naselij, cest in ulic	ter	hiš	25.000
SKUPAJ:
1.048.000
KOMUNALNE INVESTICIJE
V	letu 1968 naj bi bilo za gradnje, rekonstrukcije in modernizacijo komunalnih naprav investiranih skupno
6,348.000	novih dinarjev, in sicer:
—	3,460.000 N din iz sredstev zunanjih investitorjev,
—	2,888.700 N din iz občinskih sredstev.
V	programu zunanjih investitorjev je predvidena izgradnja primarne mreže mestnega vodovoda na ožjem mestnem območju občine (Kajuhova, Zaloška, Savska— Kavčičeva), nadaljevanje gradnje kanalizacijskega zbiralnika Ao (območje Fužin) ter komunalna ureditev stanovanjske soseske Selo v Mostah.
V	okviru programa občinskih sredstev je predvidena gradnja, rekonstrukcija in modernizacija občinskega cestnega omrežja v skupni vrednosti 2.120.000 N din, gradnja vodovodnega omrežja na mestnem in izvenmestncm območju v skupni vrednosti 408.700 novih dinarjev, gradnja javne razsvetljave na mestnem območju v skupni vrednosti 300.000 N din in gradnja kanalizacije v vrednosti 60.000 N din (Ao).
Z navedenimi sredstvi bodo v letu 1968 v precejšnji meri rešeni najbolj pereči problemi komunalne opreme mestni in izvenmestnih predelov.
V	okviru občinskih sredstev so predvidena naslednja dela:
a)	ceste
(gradnja, rekonstrukcija, modernizacija)
Proletarska ulica, Partizanska ulica, pločniki Kodeljevo, Tovarniška ulica, Križna, Avsečeva, Stepanjski most— Litijska cesta, cesta čez Dolsko, Sostro—Podlipoglav, Fužine—Zaloška, Zalog—Most, Vzajemna, Kavčičeva, Kajuhova (dokončanje del), avtobusno postajališče ob Kajuhovi
b)	vodovodi
Spodnji Kašelj, Zajčja Dobrava, Zadvor—Sostro, Lipoglav I. faza, Zagorica (Klopce), Dobrunje (izdelava projekta)
c)	javna razsvetljava
Kajuhova (nova cesta), Kajuhova (obstoječa), Letališka, Partizanska, Proletarska
d)	kanalizacija kanal Ao (odškodnine)
Gradnja navedenih komunalnih objektov se financira predvsem iz sredstev prispevka za uporabo mes' nega zemljišča. Značilnost je ta, da se prispevek uporabi na območju, kjer je zbran, in da so v programu gradenj v celoti zajeti predlogi in želje krajevnih skupnosti ter občanov. Zunaj navedenega programa gradenj bo del prispevka za uporabo mestnega zemljišča porabljen po programih krajevnih skupnosti na izven-mestnem območju.
3.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
V	letu 1967 lahko med vidnejše in pomembnejše dosežke v primerjavi s prejšnjimi leti štejemo:
—	opredelitev zazidljivih območij v občini in v zvezi s tem predlog prepovedi parcelacije in gradnje ter določitev prioritete za izgradnjo in urbanizacijo sosesk — kot smernice in predlogi k urbanističnemu programu mesta, ki jih je sprejela skupščina.
— Program razvoja stanovanjske in komunalne izgradnje na območju mesta v letih 1967-70.
— Izdelava urbanističnega programa za izvenmest-no območje občine.
— Izdelan je zazidalni načrt soseske MS 8/III Zgornji Kašelj.
— Izdelan je prodlog rekonstrukcije soseske MS 1 — Moste in načrt središča te soseske.
— V gradnji je kompleks med Ljubljanico—Zaloško cesto in kompleks Novih Jarš.
— Na Kodeljevem so pričeli graditi vojaški kompleks med Povšetovo, Puterlejevo in Kajuhovo cesto.
— Urejati smo pričeli industrijsko in servisno cono.
V	letu 1968 predvidevamo realizacijo vseh del, začetih že prejšnje leto, s posebnim poudarkom na naslednjih planiranih nalogah za letošnje leto:
— Priprava dokumentacije in zemljišča za izgradnjo poslovnega centra v Mostah.
— Izdelava urbanistične dokumentacije in priprava zemljišča za izgradnjo industrijske in servisne cone.
— Izdelava akcijskega programa stanovanjske soseske MS 4-5 Fužine.
— Izdelava zazidalnega načrta Nove Jarše MS 12 — v okviru GUP.
— Izdelava urbanističnega načrta za področje vasi ob Savski Ježi (Šmartno, Sneberje, Hrastje, Spodnja Zadobrova).
S tem načrtom bomo pridobili čimveč lokacij za gradnjo individualnih objektov.
— Izgradnja individualnih objektov in vrstnih hiš v Zajčji Dobravi in dela za izgradnjo Zgornjega Kašlja.
— Izdelava urbanističnega programa izvenmestnega področja občine.
— Izdelava predloga za spremembe GUP glede na možnost razvoja urbanizma na občinskem mestnem območju.
Za razširitve urbanistične dokumentacije v občini je predvidenih v proračunu 150.000 N din.
V	letu 1968 bomo nadaljevali s stanovanjsko gradnjo. Po programih gradbenih podjetij in po težnjah individualnih graditeljev sodeč je pričakovati, da bo v tem letu zgrajenih 515 novih stanovanjskih enot.
Pomemben dejavnik pri urbanizaciji stanovanjske graditve in pri vodenju gospodarstva na tem področju predstavlja stanovanjsko podjetje Bežigrad-Moste predvsem s stališča organizacije stanovanjske gradnje, pridobitve in oddaje zemljišč za gradbene namene ter komunalno opremljanje teh površin.
Program stanovanjskega podjetja za vzdrževanje stanovanj v družbeni lastnini v občini predvideva, da bo v letu 1968 opravljenih del v višini 1,500.000 N din.
Sredstva bodo uporabljena predvsem za ureditve skupnih naprav na poslopjih (fasade, strehe, okna žlebovi itn.). Tekoča popravila na skupnih delih poslopij (majhna popravila, pleskanje itd.) pa bodo zagotavljali hišni sveti sami iz svojih sredstev. Za dvig sanitarnega standarda stanovalcev si je stanovanjsko podjetje za dalo nalogo, da v vseh stanovanjih družbene lastnine opravi naslednje izboljšave:
—	odprava vseh suhih stranišč,
—	odprava greznic in izvedba priključkov na kanalizacijo,
—	v stanovanjih, kjer je električna napeljava nezadovoljiva, bodo napeljavo ojačali.
4.	OSTALA PRORAČ. POTROŠNJA
DEJAVNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Vsa naša prizadevanja v »letu akcij KS« bodo usmerjena v nadaljnji razvoj in materialno krepitev krajevnih skupnosti.
Celotno območje občine obsega 17 KS, ki so se organizacijsko in vsebinsko konstituirale in postale ob lastni materialni bazi in pomoči občine važen dejavnik v izgradnji komunalne samouprave — v reševanju in zadovoljevanju vsakodnevnih potreb občanov pa nujna potreba naših občanov.
Vsi napori in delo KS bo usmerjeno v zadovoljevanje vsakodnevnih potreb (komunalni problemi) in na druga področja, ki so bila prav zaradi podedovane komunalne zaostalosti sekundarnega pomena. Torej bo
*nujno vsebinsko zajeti tudi področje socialno zdravstvenih problemov, kulture, rekreacije, športa, preskrbe, varstva otrok itn.
Materialna baza za reševanje vsakodnevnih problemov naj bo še naprej krajevni samoprispevek.
Občina bo tudi v letu 1968 namenila proračunska sredstva v višini 697.410 N din in jih razdelila po kriterijih, ki so bili sprejeti v letu 1967-68:
a) dotacije krajevnim skupnostim	v N din
1.	po številu volivcev	175.000
2.	Za življenjsko najnujnejše zadeve	20.000
3.	Manj razvitim območjem	25.000
4.	Za družbene prostore	40.000
5.	Za civilno zaščito	7.000
6.	Za kulturo in telesno kulturo	35.000
7.	Nagrade za meditev fasad in okolice zasebnih hiš	30.000
8.	Participacija za zbrani samoprispevek po KS 115.000
9.	Rezerva	50.000
SKUPAJ	497.000
b) namenska sredstva krajevnim skupnostim
v N din
1.	Ceste in poti krajevnega	pomena	188.760
2.	Vzdrževanje pokopališč v KS Dolsko, Klopce
Besnica, Lipoglav	11.650
SKUPAJ	200.410
SKUPAJ a + b	697.410
Skupno s sredstvi	krajevnega	samoprispevka in iz
drugih virov daje letošnja občinska dotacija možnost, da bodo KS lahko z dobro organizacijo in racionalizacijo zadovoljile in rešile najnujnejše potrebe občanov na svojem območju.
DEJAVNOST DRŽAVNIH ORGANOV
Skupna sredstva za delo državnih organov se v letu 1968 znižujejo za 152.469 N din ali za 6,5 %. To znižanje je možno predvsem zaradi prenehanja financiranja nekaterih dejavnosti kot tudi povečanega varčevanja s sredstvi in s tem znižanja nekaterih postavk.
	Realizacija Predlog		<v
	1967	1968	C
Nadomestila izvoljenim osebam Nadomestila članom skupščine,	90.733	70.000	77
svetov in komisij Potni stroški izvoljenih oseb in	36.242	35.000	97
odbornikov Stroški sej skupščine, svetov,	4.366	10.000	229
komisij in zborov volivcev	20.322	23.000	113
Stroški objav in oglasov	14.358	10.000	70
Stroški rezrezentance	17.191	18.000	105
Stroški za občinski praznik	13.858	15.000	108
Sredstva za dejavnost uprave Sredstva za postajo milice	1,929.708	1,904.000	98,6
Moste Članarina inštitutu za javno	56.500	74.850	132
upravo Odškodnina vodni skupnosti	2.000	2.000	100
Ljubljanica—Sava	6.966	7.000	100
Bančni stroški	16.857	25.000	148
Pisarna za pravno pomoč Stroški komisije za tehnično	10,200		
kontrolo projektov S roški službe za pobiranje prispevka za uporabo mestnega	44.702		
zemljišča	32.909	—	—
Stroški volitev	49.407	—	—
SKUPAJ:	2,316.319	2,193.850	93,5
Sredstva za nadomestila voljenim osebam in nadomestila članom skupščine svetov in komisij so namenjena za nadomestilo osebnega dohodka izvoljenim funkcionarjem skupščine, ki opravljajo stalno funkcijo, ter za nagrade, nadomestila izgubljenega zaslužka in povračil stroškov, ki jih imajo izvoljeni funkcionarji skupščine in člani skupščinskih organov, ki zanjo in za njene organe opravljajo neke naloge. Sredstva za te namene so manjša od lanskoletne realizacije za 17 %, in sicer delno zaradi deprofesionalizacije funkcij kot tudi zaradi izvršene reorganizacije skupščinskih organov.
Stroški sej, ki nastajajo v zvezi z i-azmnoževanjem, vezavo gradivo in drugih stroškov za skupščino in njene organe ter zbore volivcev, so usklajeni z resničnimi potrebami. Enako velja tudi za stroške objav in oglasov, ki zajemajo sredstva za objavo odlokov in drugih aktov skupščine v uradnem glasilu ter za objavo gradiva, obvestil, razpisov in drugih informacij v dnevnem tisku.
Potni stroški izvoljenih oseb in odbornikov so v primerjavi z letom 1967 večji za 129 % zato, ker so v letu 1968 predvidena dodatna sredstva za povračilo potnih stroškov odbornikom za udeležbo na sejah skupščine. Sredstva, namenjena za reprezentančne potrebe, so predvidena v minimalni višini in so, glede na lanskoletno realizacijo, zmanjšana za 30%.
Sredstva za dejavnost uprave so predvidena v višini 1,904.000 N din. Osnova za izračun potrebnih sredstev so delovni program uprave, iz njega izhajajoča sistemizacija delovnih mest s potrebno izobrazbeno strukturo delavcev in po republiških merilih določena višina osebnih dohodkov za posamezno kategorijo izobrazbe. Iz predloga je razvidno, da se sredstva za upravo v letu 1968 zmanjšujejo za 1,4%. Pri tem pa je upoštevati, da bi se sredstva za upravo v letu 1968 zmanjšala na 1,784.000 N din ali za 7,5 %, če ne bi bilo potrebno v letošnjem letu zagotoviti financiranja nekaterih novih dejavnosti in nalog, ki jih je uprava dolžna izvrševati. To so predvsem:
— služba za odmero in izterjavo prispevka od uporabe mestnega zemljišča, za katero je bilo v letu 1967
prvotno predvideno 130.000 N din, če bi jo opravljali zunaj uprave. S prenosom te dejavnosti v upravo pa so za njeno izvrševanje predvidena sredstva le v višini
33.000	N din.
— Služba kontrole plačevanja prispevkov in davkov, ki naj bi v tem letu z zaposlitvijo še enega delavca povečala kontrolo izpolnjevanja obveznosti zasebnega sektorja do družbene skupnosti. Za namestitev novega delavca je predvidenih 28.500 N din.
— Zaposlitev treh pripravnikov, za katerih osebni dohodek in druge izdatke je predvidenih 42.240 N din. Zaposlitev pripravnikov je v skladu s sprejetimi predpisi o zaposlovanju pripravnikov in priporočilom občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje o zaposlovanju mladih delavcev, ki so zaključili šolanje.
— Kot dodatni materialni stroški so v letu 1968 predvideni stroški beljenja in pleskanja poslovnih prostorov uprave v višini 16.000 N din. Ta dela so nujna in jih ni mogoče odlagati.
Čeprav bodo zaradi prehoda na novi delovni čas nastali za upravo dodatni stroški (državni organi so dolžni zagotoviti pogoje za ta prehod), v predlogu sred-strev za upravo ti stroški niso zajeti. Za to potrebna sredstva bo uprava zagotovila z nadaljnjimi ukrepi za racionalizacijo dela in z varčevanjem.
Skupna sredstva, namenjena za delo državnih organov, povečuje tudi v letu 1968 novonastala obveznost občinske skupščine, da kot ustanovitelj zagotovi sredstva za materialne izdatke postaji milice Moste in za osebne dohodke njenih pomožnih delavcev. Za kritje teh stroškov je predvidenih 74.850 N din.
Močno se tudi povečujejo bančni stroški zaradi novih tarif službe družbenega knjigovodstva.
Iz gornjega izhaja, da bi celotna sredstva za delo državnih organov brez novonastalih obveznosti v letu 1968 znašala 1,999.280 N din, kar predstavlja znižanje proti letu 1967 za 15 %. Novonastale obveznosti v letošnjem letu pa so tolikšne, da omogočajo znižanje skupnih sredstev za delo državnih organov le za 6,5 %.
FINANCIRANJE MESTNEGA SVETA
Po odloku pripadajo mestnemu svetu Ljubljana za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, in medobčinskih zadev naslednji dohodki:
1.	občinski prometni davek od prometa blaga na drobno v trgovini — razen alkoholnih pijač,
2.	občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini,
3.	občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu ,
4.	upravne takse,
5.	sodne takse.
Delež znaša 85 % od pobranih davkov in taks. Predvidoma bo znašal delež naše občine 2,301.800 din. V primerjavi z letom 1967 se sredstva povečujejo za 8 %.
Skupna združena sredstva vseh občin znašajo 50 milijonov 110.000 dinarjev in so po finančnem načrtu razporejena za financiranje zadev skupnega pomena za mesto.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev se povečujejo za 11 %. Povečujejo se sredstva občinski konferenci SZDL za organizacijo proslav ob državnih praznikih (10.000 N din), ZB NOV za počitniški bazi Banjole in Pacug ter telesnovzgojnim društvom zaradi večjih izdatkov pri vzdrževanju novih športnih objektov in za množično telesnokulturno dejavnost.
Po priporočilu skupščine financiramo izdatke občinske gasilske zveze v višini 60.000, kar predstavlja povečanje v primerjavi z dotacijo v letu 1967 za 87 %.
Programi ne bodo realizirani s sredstvi proračuna. Zato naj organizacije še nadalje iščejo druge oblike in
možnosti za pridobivanje finančnih sredstev ter			temu
prilagodijo tudi programe dela.			
Vrsta potrošnje	Realizacija 1967	Predlog 1968	| C
Občinski odbor SZDL	110.000	115.000	105
Zveza združenj borcev NOV	70.000	80.000	114
Občinski komite ZMS	35.000	40.000	114
Občinska gasilska zveza	32.000	60.000	187
Občinski odbor RK	20.700	21.000	101
Občinska zveza prijateljev mladine	147.126	130.000	88
Občinski odbor ljudske tehnike 12.000		12.000	100
Počitniška zveza	8.000	8.000	100
Telcsnovzgojna društva	260.000	320.000	123
Kulturnoprosvetna društva	60.000	60.000	100
Zveza slepih	8.000	8.000	100
Zveza gluhih	5.000	8.000	160
Taborniški odred Črni mrav	5.000	5.000	100
Turistično društvo	10.000	2.000	20
Planinsko društvo Emona	—	5.000	—
SKUPAJ:	782.826	874.000	111
NEGOSPODARSKE INVESTICIJE
Del sredstev proračuna smo namenili za varstvene zavode, za stanovanja borcev, za stanovanja socialno ogroženih in za odplačilo anuitet najetih posojil. Pred leti je bilo za negospodarske investicije v šolstvu, zdravstvu, komunali in za stanovanja borcev najetih posojil v skupnem znesku 24.412.416 din, od katerih znašajo letne anuitete 3,153.000 din.
Za gradnjo varstvenega zavoda v Mostah, razširitve varstvenega zavoda na Studencu ter ureditev nekaterih drugih zavodov je predvidenih 740.000 din.
V letu 1968 prevzema skrb za reševanje stanovanjskih problemov borcev pasebna komisija pri mostnem svetu. Ljubljanske občine bodo združine sredstva na osnovi posebnega ključa, del srodstev pa ostane za porav-
navo obveznosti občine do stanovanjskega podjetja Be-žigrad-Moste. Za te namene je zagotovljenih 614.350 novih dinarjev.
Za nakup opreme — pisalnih strojev — postaji milice Moste je namenjenih 10.330 din, kar znaša 21 % lanskoletne realizacije.
Socialna stanovanja so že dolgo pereč problem občine. Kot prvi polog smo predvideli 200.000 din, da bomo skupno s stanovanjskih podjetjem lahko rešili čim-več perečih problemov.
Po predlogu združenega podjetja PTT Ljubljana in glede na stanje, je nujno potrebno zgraditi do leta 1970 novo poštno poslopje v Mostah. Sredstva za gradnjo objekta kreditira občina, PTT centralo v vrednosti 10,000.000 din pa bi prispevalo PTT podjetje. Letošnji polog naj bi znašal 150.000 in bi ga vročili v kreditno banico.
Odbor za narodno obrambo pri mestnem svetu je potrdil načrt za izgradnjo PTT zvez v izrednem stanju in sprejel sklep, da se sredstva v višini 2,550.000 din razdeli med ljubljanske občine. Naša obveznost po tem razdelilniku znaša 250.000 din. V letošnjem letu pa lahko zagotovimo le 150.000 din.
Vrsta potrošnje	^^ISHTT^3		Predlog 1968	Indeks
Odplačila anuitet za najeta posojila	2.840.670	3.153.000	110
Gradnja in adaptacija varstvenih zavodov	533.552	740.000	138
Pologi za stanovanja članov ZB	300.000	614.350	205
Dotacija skladu za družbeni standard	797.000	630.000	79
Financiranje PTT zvez za NO			150.000		
Oprema postaje milice Moste	47.848	10.330	21
Pologi za nakup socialnih stanovanj	—	200.000	—
Polog za poslopje pošte Moste	—	150.000	—
Počitniška baza Pacug	60.000	—	—
Pologi za nakup stanovanj prosvetnim delavcem	94.668	—	—
Sofinanciranje stanovanj delavcev milice	120.000	—	—
SKUPAJ:	4.793.738	5.647.680	118
Sklad za financiranje družbenega standarda je že v preteklih dveh letih združeval sredstva gospodarskih organizacij in občine za financiranje investicij družbenega pomena. Tudi v letu 1968 nadaljuje s to akcijo. Z zbranimi sredstvi bo sklad financiral program, ki ga je sprejel splošni zbor občinske skupščine v decembru 1967.
GOSPODARSKI POSEGI
Izdatki za gospodarske posege se znižujejo v primerjavi z letom 1967 za 5 %. Izdatki so namenjeni predvsem za vzdrževanje občinskih cest, za stroške osemenjevanja in regres za mleko.
PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET
Za obveznosti iz preteklih let predvidevamo 190.000 din. Poravnati je potrebno obveznost do mestnega sveta Ljubljana v višini 144.000 din, razlika pa je predvidena za plačilo še neporavnanih računov iz preteklega leta.
TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA
Za nepredvidene in premalo predvidene izdatke proračuna smo planirali 855.261 din, kar predstavlja 4 % celotnega proračuna. Rezerva v tej višini je nujno potrebna, ker so v letu 1968 uvedeni novi proračunski dohodki, katerih višina se ne da realno oceniti.
5.	SKLAD ZA FINANCIRANJE DRUŽBENEGA STANDARDA
Konkretna oblika združevanja sredstev v naši občini je uveljavljena že dve leti. Splošni zbor je januarja 1966 po pobudah samoupravni organov in družbenopolitičnih organizacij razpravljal o problematiki družbenega standarda in njegovem financiranju. Na osnovi obširnih razprav in gradiva je splošni zbor sprejel priporočilo gospodarskim organizacijam o sodelovanju pri graddvi objektov družbenega standarda. V ta namen je priporočil, naj bi se sredstva iz delovnih organizacij združevala v posebnem skladu za družbeni standard v višini 1,55% od čistega dohodka, doseženega v letu 1965. Odziv s strani delovnih organizacij je bil zadovoljiv in poln razumevanja.
Skupno je bilo na ta način v prvem letu zbrano 141,165.000 starih dinarjev sredstev, ki so bila porabljena za naslednje namene:
S din
—	sofinanciranje pri gradnji
bolnišnice	33,465.000
—	stanovanja članov ZB	52,210.000
—	otroški vrtci	50,891.000
S temi sredstvi je bila rešena	vrsta	nujnih stanovanjskih problemov članov	ZB,	usposobljena otroška
vrtca v Slapah in pri šoli Ketteja in Murna ter dograjen in končno opremljen dom Angele Ocepek v Zeleni jami.
Uspeh prvega združevanja ni bil samo finančni temveč tudi družbenopolitični, saj so bili odpravljeni nekateri problemi, ki so že leta povzročali negodovanje med občani.
PREGLED POSLOVANJA SKLADA V LETU 1967
Uspeh v prvem letu je bil močna opora za akcijo v letu 1967, saj so doseženi rezultati pokazali uspešen način reševanja vrste problemov, ne da bi bile ob tem bistveno prizadete delovne organizacije oziroma druga področja.
Splošni zbor je 17. 1. 1967 sprejel priporočilo, po katerem naj bi delovne organizacije prispevale v sklad 0,8—1 % od ustvarjenega dohodka v letu 1966. Tako bi se zbralo v skladu okrog 195 milijonov SD sredstev. Zaradi vrste upravičenih razlogov je bil ta uspeh manjši in so delovne organizacije podpisale pogodbe v višini 106,556.000 SD. Do razlik je prišlo predvsem zato, ker so b’Te nekatere delovne organizacije, kot npr. Tovarna kleja, Indos in še nekatere v preteklem in letošnjem letu v težkem gospodarskem položaju, tako da niso bile sposobne izpolniti obveznosti, čeprav so za to kazale razumevanje. Pri nekaterih večjih delovnih organizacijah, ki imajo svoje obrate zunaj naše občine, kot npr. Žito, SAP in Papirnica Vevče, smo predvidevali nrisnevek od celotnega dohodka, čeprav so te organizacije prispevale v podobne namene kot pri nas tudi v občinah, kjer so njihovi obrati.
Novost v letošnjem letu je tudi, da je v sklad namensko prispevala občinska skupščina iz svojih sred-stav 74,325.000 SD. Ce pa upoštevamo, da je skupščina iz proračunskih sredstev prispevala za sofinanciranje gradnje nove bolnišnice 37,500.000 SD, znaša njen skupen prispevek v sklad 111,825.000 SD. Upravni odbor sklada je šele na podlagi podpisanih pogodb in obveznosti posameznih delovnih organizacij sestavil podroben načrt dohodkov in izdatkov, ki je naslednji:
v 000 S din
	DOHODKI	Načrt	Realizacija	%
1.	Presežek iz 1. 1966	3.071	3.071	100
2.	Prispevek del. org. za leto 1967	106.556	89.445	
3.	Prispevek del. org. za leto 1966	6.900	6.900	100
4.	Dotacija občinske skupščine			
—	za športne ploščadi	35.000	35.000	100
	za opremo VVZ	30.000	30.000	100
	za stanovanja članov ZB	9.325	9.325	100
	SKUPAJ:	190.852	173.741	
Realizacija je prikazana po podatkih konec novembra in bo po predvidevanji izvršena do konca leta.
Vendar to niso vsa sredstva, ki so jih v ta namen prispevale delovne organizacije. Mnogi kolektivi so neposredno finacirali različne dejavnosti in gradnje splošnega pomena.
Pregled trošenja zbranih sredstev pa je naslednji:
IZDATKI	Načrt	v 000 S din Realizacija	%
Sofinanciranje bolnišnice	12.500	12.500	100
Športni objekti skupaj	82.373	82.373	100
— os. š. Sostro	14.000	14.000	100
— os. š. V. Pregare	14.000	14.000	100
— KS Zelena jama	5.000	5.000	100
— os. š. Nove Jarše	5.273	5.273	100
— VVZ A. Ocepek	1.500	1.500	100
— os. š. Zalog	14.000	14.000	100
— kopališče Vevče	10.000	10.000	100
— os. š. Zadobrova	12.000	12.000	100
— športni park Kodeljevo	6.600	6.600	100
Stanovanja čla. ZB.	31.786	15.727	49,4
VVZ Selo	20.000	—	—
Oprema za VVZ	30.000	15.793	52,6
Čakalnica osn. šola Polje	2.000	2.000	100
Provizija SDK	200	71	35,5
Rezerva	11.993	—	—
SKUPAJ:	190.852	128.464	67,3
Gornji pregled kaže, da je bil znaten del sredstev porabljen za športne objekte. To so predvsem asfaltirane ploščadi za letna telodavišča, ki naj nekoliko omilijo pomanjkanje telovadnic pri osnovnih šolah. Lokacija in režim pri vseh teh ploščadih sta taka, da koristita mladini tudi zunaj urnika ter naj bi postale te ploščadi osrednje točke za zbiranje mladine, ki naj omogočajo vrsto športnih iger.
Obrazložitev programa:
1.	Sofinaciranje ljubljanske bolnišnice je šestletna naloga, v kateri sodelujejo poleg republike vse družbenopolitične skupnosti v širši ljubljanski regiji. V letu 1968 je ta prispevek najvišji in znaša skupaj z obrestmi 69 milijonov S din.
2.	Letos velja začeti z gradnjo vzgojno-varstvenega zavoda v Mostah in z razširitvijo kapacitete VVZ na Studencu, v Zeleni jami in Jaršah.
3.	V letu 1968 bomo reševali stanovanjske probleme borcev v okviru mesta. V ta namen bodo občine prispevale v skupen mestni sklad, ki bo iskal še druge finančne vire (udeležba stanovanjskih podjetij, posojila ipd.). Zato bodo ta sredstva, ki jih bo prispevala v sklad občma iz svojega proračuna, prenesena v skupni mestni sklad.
4.	Z zgraditvijo letnega kopališča v športnem parku Kodeljevo (oh dolenjski progi) bi bila izgradnja športnega parka zaključena in bi ta dobil podobo enotnega rekreacijskega centra za ves vzhodni del Ljubljane. Z ureditvijo sodobnega gostišča v gradu Kodeljevo — za kar skuša skupščina angažirati gostinske in turistične delovne organizacije — ter z obnovitvijo kulturnih spomenikov v gradu pa bo vse to območje postalo rekreacijsko in družbeno središče občanov KS Kodeljevo. Moste in Zelena jama, v katerih živi skoraj polovica vseh prebivalcev naše občine in seveda občanov drugih delov mesta Ljubljane. Upravni odbor se z gradnjo strinja in meni, da je treba z akcijo začeti takoj. V ta namen je imenoval gradbeni odbor. Gradili naj bi v več etapah, v prihodnjem letu pa bi že zbrali potrebno dokumentacijo in zgradili obodne zidove bazenov. Celotni stroški bodo znašali okrog 350 milijonov S din. Sredstva, ki jih predvideva letošnji program, so minimalna, vendar tolikšna, da odbor z akcijo lahko začne.
5.	Na drsališču v Zalogu bodo letos nadaljevali z deli. Upravni odbor sklada pa priporoča, da se za gradnjo bolj zavzamejo delovne organizacije na tem območju.
6.	Manjša sredstva so namenjena (predvsem kot soudeležba) k raznim akcijam drugih organizacij pri graditvi raznih objektov in manjši prispevki za dokončno ureditev letos zgrajenih ploščadi.
Dohodki
Dohodki so predvsem odvisni od višine prispevkov delovnih organizacij, ki naj bi tudi v prihodnjem letu združile 0,8 % svojega letošnjega dohodka. Načelno je bil tak predlog sprejet na sestanku predstavnikov delovnih organizacij. Višina prispevka delovnih organizacij bo vplivala na druge dohodke.
Naloga upravnega odbora je, da išče še druge oblike zb;ranja sredstev. Pri tem ima naslednje naloge:
—	k združevanju sredstev je treba pritegniti tudi tiste delovne organizacije, ki nimajo sedežev v naši občini, vendar tu poslujejo njihovi obrati;
—	poiskati možnost, da se k združevanju in zbiranju sredstev pritegnejo tudi zasebni obrtniki in občani.
PRIPOROČILO
GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM O SODELOVANJU FINANCIRANJA RAZVOJA DRUŽBENEGA STANDARDA
Splošni zbor občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje je na svojem zasedanju 28. 12. 1967 ugotovil, da je bilo združevanje sredstev v skladu za financiranje razvoja družbenega standarda v letu 1967 uspešno, kar so omogočile delovne organizacije, ki so pravilno razumele in upoštevale priporočilo splošnega zbora januarja 1967. Z zbranimi sredstvi so bili uspešno rešeni nekateri poreči problemi družbenega standarda in je bila takšna usmeritev usklajena s temeljnimi nalogami sklada.
Splošni zbor izreka zahvalo in priznanje vsem delovnim kolektivom, ki so se odzvali pozivu v letu 1967 in
PRIPOROČA
i
vsem organom upravljanja v delovnih in drugih organizacijah ter občanom, da v letu 1968 nadaljujejo z letom 1966 začetim združevanje in sredstev in poziva delovne organizacije, naj ob razporejanju ustvarjenih sredstev in potrjevanju zaključnih računov za leto 1967 upoštevajo tudi potrebe nadaljnjega razvoja družbenega standarda naše občinske skupnosti.
Splošni zbor predlaga, naj bi delovne organizacije prispevale v sklad 0,8 % od ustvarjenega dohodka.
Upravni odbor sklada za financiranje družbenega standarda mora zbirat’ in razporejati sredstva v skladu s temeljnimi cilji združevanja in s programom za leto 1968 ter o tem tekoče obveščati vse, ki združujejo sredstva.
PROGRAM ZA LETO 1968
Ze med letom je upravni odbor sklada razpravljal o programu za prihodnje leto in se posvetoval tudi z drugimi organi. Tako je letošnji predlog programa rezultata širših razprav.
Predlog programa vsebuje financiranje naslednjih objektov:
sofinaciranje bolnišnice, vzgojno-varstveni zavodi, stanovanja članov ZB, letno kopališče v športnem parku Kodeljevo, drsališče v Zalogu, sofinanciranje manjših športnih objektov in njih dograditev.
Predsednik
obč. konference SZDL
Anton Nanut s. r.
Predsednik obč. odbora ZZB
Franc Tcurer s. r.
Predsednik občinske skupščine
Polde Maček s. r.
Predsednik obč. komiteja ZMS
Miloš Mikolič
III. del
Predlog proračuna občine
Proračunski dohodki
I®
Vrsta dohodkov
I. PRISPEVKI
Predlog 1968
II.	DAVKI
1.	Davek od prometa blaga na drobno	684.000
2.	Občinski prometni davek od alkoholnih
pijač v trgovini	1.096.200
1.	Prispevek iz OD iz delovnega razmerja 7.365.420
2.	Prispevek iz OD od kmetijske dejavnosti 405.671
3.	Prispevek iz OD od obrtne dejavnosti	1.821.380
4.	Prispevek iz OD od drugih gosp. dejavnosti 464.452
5.	Prispevek iz OD od drugih gospodarskih
dejavnosti pavšalistov	886.681
6.	Prispevek iz OD od samostoj. opravlj. intelektualnih storitev	10.763
7.	Prispevek iz OD od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav	36.428
8.	Prispevek iz skupnega dohodka	občanov	300.000
9.	Prispevek na sklad skupne porabe	200.000
3. Občinski prometni davek od alkoholnih
pijač v gostinstvu	563.400
4.	Ostali občinski prometni davek	500.000
5.	Davek od plačil za storitve	1.880.000
6.	Prometni davek od nepremičnin in pravic 400.000
7.	Davek na dohodke od stavb	426.000
8.	Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic	15.000
9.	Davek na dohodke, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih	250.000
10.	Davek na dediščine in darila	20.000
III.	TAKSE
1.	Upravne takse	37.000
2.	Komunalne takse	700.000
3.	Sodne takse	67.000
SKUPAJ TAKSE:	804.000
VI. DOHODKI ORGANOV IN RAZNI DRUGI DOHODKI
1.	Dohodki osemenjevanja	govejih plemenic	70.000
2.	Razni drugi dohodki	20.000
SKUPAJ DOHODKI ORGANOV	90.000
IX. PRENESENA SREDSTVA
1. Preseženi dohodki po proračunu za preteklo
leto	500.000
SKUPAJ PRENESENA	SREDSTVA:	500.000
SKUPAJ PRISPEVKI:
11.490.795	SKUPAJ DAVKI:
5.834.600 SKUPAJ DOHODKI PRORAČUNA	18.719.395
SPLOSNI RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE
	Glavni namen	Realiz. 1967	Predlog 1968	Indeks
01	— Izobraž. in vzgoja	1.827.600	640.000	35
03	— Kult.-prosv. dejavnost	300.775	355.000	118
04	— Socialno skrbstvo	2.060.455	2.301.500	112
05	— Zdravstveno varstvo	459.750	528.500	115
06	— Komunalna dejavnost	765.060	756.700	99
07	— Delo drž. organov	2.346.319	2.193.850	93
11	— Financiranje mesta	1.987.094	2.301.800	116
12	— Dejavnost krajev, skup.	670.000	697.410	104
13	— Dejavnost družb.-polit, organ, in društev	782.826	874.000	112
14	— Negoisp. investicije	4.793.738	5.647.680	118
16	— Gospodarski posegi	1.287.062	1.190.500	92
17	— Proračunske obveznosti iz prejšnjih let	59.999	190.000	317
16	— Rezervni sklad	221.188	187.194	85
19	— Nerazporejeni doh.	233.453	855.261	367
— Skupaj:	17.795.319 18.719.395	105
Tabela prikazuje razporeditev dohodkov za financiranje posameznih dejavnosti.
Tabela vključuje izdatke:
—	85 % proračunskih dohodkov po odloku
za mestni svet Ljubljana	2,301.800
—	\% obvezni rezervni sklad	187.194
—	čisti proračun	16,230.401
razpored Čistega proračuna za financiranje DEJAVNOSTI OBČINE (IZDATKI)
Namen	Indeks
01 — DEJAVNOST IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE
Strokovno šolstvo	760.000	400.000	53
Sklad za šolstvo	200.000	—	—
Vzdrž. šol. objektov	867.600	240.000	28
SKUPAJ 01:	1.827.600	640.000	35
03 — KULT.-PROSVETN A			
DEJAVNOST			
Ljudska knjiž. Moste	221.000	240.000	108
Štipendije	2.250	14.000	622
Naša skupnost	45.000	50.000	111
Občan	5.795	11.000	190
Zavod za spomen. varstvo	15.306	20.000	131
Vzdrž kultur, spomenikov	11.424	20.000	175
SKUPAJ 03:	300,775	355.000	118
04 — SOCIALNO SKRBSTVO
Oskrb. za otroke v dom. Rejnine za otroke Šolske mlečne kuhinje Pomoč pri šolanju in varstvu otrok Oskrb. za odrasle v dom. Stalne socialne podpore
368.793	480.000	130
76.562	100.000	131
34.399	35.000	102
51.108	50.000	98
351.335	380.000	108
157.024	170.000	108
Proračunski izdatki
Enkratne podpore	45.356	10.000	22
Kadrovske podpore	32.576	50.000	153
Odbor za pomoč			
odpuščenim obsojencem	1.018	2.000	196
Prizna v. borcem in in val.	384.910	440.000	114
Pogrebni stroški siromašnih	1.426	1.500	105
Pomoč pri šolanju otrok			
članov ZB in invalidov	106.780	115.000	108
Enkratna pomoč čl. ZB	101.178	70.000	69
Preživ, varstvo kmetov	67.990	80.000	117
Zavod za socialno delo	280.000	318.000	113
SKUPAJ 04:	2.060.455		2.301.500	112
05 — ZDRAVSTVENO			
VARSTVO			
Fluorografska akcija			60.000	-
Zdravljenje nepremožnih	239.546	240.000	100
Sofinanc. laične nege			
bolnika na domu	52.777	55.000	104
Komisija AB I. stopnje	765	1.500	196
Mrliško ogledna služba	1.662	2.000	120
Zdravstveni dom Moste,			
sofinanc. preventive	165.000	170.000	103
SKUPAJ 05:	459.750	528.500	115
06 — KOMUNALNA			
DEJAVNOST			
Označ. naselij, ulic, hiš			25.000	:	
Javna razsvetljava — izven-			
mestno območje	9.074	10.000	110
Vzdrževanje pokopališč	41.068	33.000	80
Urbanistično načrtovanje	124.918	150.000	120
Geodetska dela	20.000	20.000	100
Vzdrževanje zelenic	—	50.000	—
Dotacija KS za vodovode	570.000	408.700	72
Kanalizacija	—	60.000	—
SKUPAJ 06:	765.060	756.700	99
07 — DELO DRŽAVNIH			
ORGANOV			
Nadomest. izvolj. osebam	90.733	70.000	77
Nadomest. članom skupščine,			
svo ov in komisij	36.242	35.000	97
Potni stroški izvoljenih			
oseb in odbornikov	4.366	10.000	229
Stroški sej skupščine, svetov,			
komisij in zborov volivcev	20.322	23.000	113
Stroški objav in oglasov	17.191	18.000	105
Stroški reprezentance	14.358	10.000	70
Stroški za občinski praznik	13.858	15.000	108
Sred. za dejavnost uprave 1.929.708		1.904.000	98
Sred. za post. milice Moste	56.500	74.850	132
Članarina instituta za			
javno upravo	2.000	2.000	100
Odškodnina vodni skupnosti			
Ljubljanica-Sava	6.966	7.000	100
Bančni stroški	16.85t	25.090	148
Pisarna za pravno pomoč	10.200	—	—
Stroški komisije za teh.			
kontrolo projektov	44.702	—	—
Stroški službe za pobir. prisp.			
za uporabo mest zemljišča	32.909	—	—
Stroški volitev	49.407	—	—
SKUPAJ 07:	2.346.319	2.193.850	93
12 —DEJAVNOST
KRAJEVNIH SKUP.
Financ, kraj. skupnosti	670.000	697^410_104
SKUPAJ 12:	670.000	697^410	104
13 — DEJAVNOST DRUŽB,-POLIT. ORGANIZ.
IN DRUŠTEV
Občinski odbor SZDL	110.000	115.000	105
Zveza združ. borcev NOV	70.000	80.000	114
Občinski komite ZMS	35.000	40.000	114
Občinska gasilska zveza	32.000	60.000	187
Občinski odbor RK	20.700	21.000	101
Obč. zveza prijat, mladine in letovanje otrok	147.126	130.000	88
Občinski odbor ljudske teh.	12.000	12.000	100
Počitniška zveza	8.000	8.000	100
Telesno-vzgojna društva	260.000	320.000	123
Kultur.-prosvetna društva	60.000	60.000	100
Zveza slepih	8.000	8.000	100
Zveza gluhih	5.000	8.000	160
Taborniški odred Črni mrav 5.000		5.000	100
Turistično društvo	10.000	2.000	20
Planinsko društvo Emona	—	5.000	—
SKUPAJ 13:	782.826	874.000	111
14 — NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Odplačila anuitet za najeta posojila	2.840.670		3.153.000	110
Gradnja in adaptacija varstvenih zavodov	533.552	740.000	138
Pologi za stan. članov ZB	300.000	614.350	205
Dotacija skladu za družbeni standard	797.000	630.000	79
Financ. PTT zvez za NO	—	150.000	—
Oprema postaje milice Moste 47.848		10.330	21
Pologi za nakup socialnih stanovanj			200.000	—
Pologi za poslopje pošte Moste		150.000	
Počitniška baza Pacug	60.000	—	—
Pologi za nakup stanovanj prosvetnih delavcev	94.668			-
Sofinanciranje stanovanj delavcev milice	120.000	—	—
SKUPAJ 14:	4.793.738	5.647.680	118
16 —GOSPODARSKI			
POSEGI			
Stroški osemenjevanja			
govejih plemenic	69.959	66.500	95
Vzdrževanje občin, cest	1.021.256	910.000	89
Veterinarska zaščita živali	3.545	9.000	254
Pospeševanje kmetijstva	10.000	15.000	150
Regres za mleko	176.238	180.000	102
Povračila za vozovnice			
dijakom	6.064	10.000	165
SKUPAJ 16:	1.287.062	1.190.500	92
17 —PRORAČUNSKE OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET
Obveznosti iz prejšnjih let 59.999	190.000	317
SKUPAJ 17:	59.999	190.000	317
19 — NERAZPOREJENI DOHODKI
Tekoča prorač.	rezerva	233.453	855.261	367
SKUPAJ 19:	233.453	855'261	367
SKUPAJ IZDATKI 15,587.037 16.230.401	104
Polletni učni uspeh na osnovnih šolah v občini
Učni uspeh ob I. polletju v preteklem šolskem letu je bil 79,06, učni uspeh na osnovnih šolah 18 občin, ki spadajo pod skupni zavod za prosvetno pedagoško službo Ljubljana, pa znaša letos 76,26 % pozitivnih, učni uspeh samo 5 ljubljanskih občin pa 78,38 %.
moč, polno izkoriščena avdiovizualna sredstva, poučne filme, eksperimentiranje, mikro-skopiranje, skupinski pouk posebno pri nekaterih predmetih. Pričeli so uporabljati naloge objektivnega tipa ter učne listke kot individualizirano obliko dela v razredih. Ponekod vidi-
Moškrič 7. in 8. razred, Sostro 6., 7. in 8. razred), bo treba temeljite analize in v učiteljskih kolektivih posebne pozornosti. Šole se tega zavedajo in so se reševanja tega že lotile.
V naši občini je na petih šolah 28 oddelkov podaljšanega bivanja učencev v šoli. Od 647
Sola	Ste. odd.	Učencev	Brez nezadostne štev.	%		1	Z nezadostno oceno 2	3-več sk.			%	Neocenjeni štev.	%	
JOŽE MOSKRIC	26	737	586	79,51	76	31	41	148	20,08	3	0,41
KETTE-MURN	27	825	694	84,12	67	39	22	128	15,51	3	0,37
Hrušica	4	108	101	93,52	5	1	1	7	6,46	—	—
POLJE	38	1200	978	81,50	109	60	49	218	18,17	4	0,33
Besnica	1	23	22	95,7	—	1	—	1	4,3	—	—
Dolsko	3	72	64	88,9	6	—	—	6	8,3	2	2,6
Janče	2	43	34	79.07	6	1	2	9	20,93	—	—
Javor	1	24	21	87,5	3	—	—	3	12,5	—	—
Križevska vas	3	48	41	85,4	3	4	—	7	14,6	—	—
Lipoglav	2	38	36	94,7	—	2	—	2	5,3	—	—
Prežganje	2	26	25	96,2	—	1	—	1	3,8	—	—
Senožeti	1	16	15	93,75	—	1	—	1	6,25	—	—
Zadobrova	4	107	96	89,72	6	2	2	10	9,34	1	0,94
Zalog	6	151	142	94,04	1	7	1	9	5,96	—	—
SOSTRO	15	424	309	72,8	43	22	47	112	26,4	3	0,8
VIDA PREGARO	28	840	682	81,19	76	36	40	152	18,1	6	0,71
Skupaj	163	4682	3846	82,14	401	208	205	814	17,39	22	0,47
v %			82,14		8,56	4,45	4,38	17,39			
Po povprečnem učnem uspehu je torej naša občina letos na 1. mestu. Ce vzamemo samo popolne šole v naši občini, dosežejo 80,7 %, podružnične pa
91,1	kar je razumljivo, ker imajo večinoma samo nižje razrede, kjer je uspeh vedno boljši.
Učni uspeh ob polletju zadnja leta v naši občini stalno narašča, kar dokazuje, da skušajo šole uravnovesiti kriterije ocenjevanja in ne ocenjujejo ob polletju strožje. Najbolj se je od lanskega polletnega dvignil uspeh na osnovni šoli V. Pregare (za 6 %), na šoli Ketteja in Murna (4,4 %), J. Moškrič (3 %), Polje (2 %), medtem ko je v Sostrem polletni uspeh od lani slabši za 4,5%.
Boljše polletne rezultate prisojajo šole poleg uravnovešenim kriterijem ocenjevanja še drugim vsebinskim in organizacijskim izboljšavam. K temu štejemo podrobnejše načrtovanje pedagoškega dela, kabinetni pouk, ki je zaživel na vseh šolah, kjer so za to pogoji (v Sostrem jih ni), racionalnejšo izrabo učil. Podružnične šole so deležne boljše pomoči s strani centralne šole. Ponekod so uvedli stimulativno medraz-redno tekmovanje (V. Pregare), posebno skrb za dodatno po-
jo veliko pomoč tudi v dobri strokovni zasedbi, dobri opremljenosti šole, ustreznem številu učencev v oddelkih, v uspešnem dodatnem in dopolnilnem pouku, v dobrem delu v oddelkih podaljšanega bivanja, v hitrem interveniranju strokovne psihološke službe na šoli, v boljšem delu strokovnih aktivov ter pedagoškega sveta na šoli.
Nekaj izboljšave se kaže v celotnem uspehu pri razmerju med učenci z eno, z dvema in tremi ali več nezadostnimi ocenami. Nekaj manj je učencev, ki imajo več nezadostnih, kakor jih je bilo prejšnje leto, le v Sostrem jih je več, saj ima 11 % po 3 ali več nezadostnih.
Premik na boljše je videti tudi v prizadevanju, da bi uskladili kriterije ocenjevanja v nižjih in višjih razredih. Poleg splošnih vzrokov iščejo šole tudi posebne, kjer niso na zadnjem mestu tisti intelektualno podpovprečni učenci, ki sicer še ne sodijo v posebno šolo, ki jih je pa na nekaterih šolah precej.
Ponekod so predmetni učitelji še preveč zaverovani samo v svoj predmet, ne vidijo izobrazbenega procesa in učenca kot celote. Kjer so učni uspehi dosegli manj kot 65 % pozitivnih (V. Pregare 8. razred, J.
učencev, ki ga obiskujejo, jih je bilo 80,8 % brez nezadostne in če pomislimo, da je med njimi mnogo takih, ki iz najrazličnejših vzrokov v šoli ne uspevajo, nam kaže podaljšano bivanje nesporne uspehe že v izobrazbenem, kaj šele v vzgojnem uspehu in pomenu.
Na večjih osnovnih šolah naj bi bila dva pevska zbora: otroški in mladinski. Na našem področju je na 11 šolah 15 otroških pevskih zborov s 794 pevci, na 5 šolah pa so mladinski pevski zbori, kjer prepeva 455 pevcev.
Na naših šolah prejema malico 86,62 % učencev, brezplačno 109 učencev. Kosilo prejema le 7,7 odstotka učencev.
Sole so zaorale v drugo polovico letošnje šolske njive. Učiteljski zbori bodo strokovno analizirali svoje uspehe in neuspehe, vodstva šol so že pri polletni analizi opuščala splošne vzroke za posamezne neuspehe in so navajala že subjektivne vzroke celotnega šolskega dela. Upajmo, da se bodo k njihovim prizadevanjem pridružili tudi starši in da bo tudi mladina z večjo vnemo opravljala svojo osnovno dolžnost. Le tako bo žetev še lepša, kakor je bila sedaj.
J. Košorok
Gimnazija Moste ob I. polletju
Učni uspeh 56,4 % je nekoliko slabši od lanskega polletja, vendar boljši od prejšnjih let. Letos so se namreč vpisali v I. razr. tudi dijaki v povprečju z nekoliko slabšim znanjem, kar se je pokazalo že pri sprejemnih izpitih. Ugotavljajo namreč, da odhajajo boljši učenci osnovnih šol s področja naše
cija. Seveda so tudi objektivne težave: 2 izmeni, pouk zunaj rednega časa, menjavanje profesorjev itn.
Na šoli spet deluje pedagoška posvetovalnica za dijake in starše. Skoraj 30% dijakov pa ima negativno oceno samo iz 1 ali 2 predmetov in je izrazito slabih dijakov zelo malo. Iz ta-
vanje. Izdajajo tudi svoj list Gejziri. Prav aktivno je šolsko športno društvo, šolski pevski zbor je pa dokaj šibak. Za delo v šolskih dijaških samoupravnih organih so nekateri dijaki nezainteresirani (razredne skupnosti), šolska skupnost pa se je organizacijsko okrepila.
Razr.	Število		Brez	nezadostne
	odd.	dijakov	št.	%
I.	4	124	63	50,8
II.	4	139	76	54,6
III.	4	129	76	58,9
IV.	4	124	76	61,2
Skupaj	16	516	291	56,4
	Z	nezad. oceno			Neoc.
1	2	3-več	sk.	%	št.
24	16	20	60	48,3	1
19	20	23	62	44,6	1
24	14	12	50	38,7	3
20	15	10	45	36,2	3
87	65	65	217	42	8,16%
občine zaradi intenzivnega pouka angleškega jezika in matematike na take zavode, kjer imajo ta pouk.
Letos je opaziti v prvih razredih pomanjkljivo osnovo iz slov. jezika, tujega jezika in matematike; dijaki nimajo privzgojenih delovnih navad, ne znajo se samostojno učiti, ne delajo sproti, študirajo kampanjsko (samo za ocene). Razveseljivo je, da so tudi sami za dovolj veliko raven zahtevnosti in za primeren kriterij ocenjevanja, kar sami ugotavljajo, da ni slabšega uspeha toliko kriva nesposobnost kakor neresen odnos do dela in špekula-
ga lahko sklepamo, da bo učni uspeh v II. polletju ob primernem delu dijakov lahko mnogo boljši. Najboljši so v 4. razredu — 73,33 %, najslabši pa v l.a i-azredu — 34,5 %. Največ slabih je iz angleščine, francoščine, matematike in kemije.
Šolski obisk 95,94 % ni zadovoljiv, izostajanje je večkrat brez pravega vzroka, neopravičenih je bilo 560 ur. Tudi udeležba staršev na roditeljskih sestankih ni v vseh razredih zadovoljiva.
Mladinska organizacija je dokaj aktivna in skrbi za ideološko vzgojo mladine, za kulturno izpopolnjevanje in delo-
Disciplina ni najboljša; precej je bilo prestopkov, ki so jih morali tudi kaznovati. Od višjih kazni je bilo deležnih 17 dijakov ukora razrednega prof. zbora, 7 ukora po ravnatelju, 2 ukora po celotnem profesorskem zboru, 1 pa je bil izključen. To pač ni obvezna šola in kdor se vanjo prostovoljno vpiše, se s tem tudi zadolži, da bo spošotval red in disciplino, kar je nujno in ne-obhodno potrebno za normalno in plodno delo na takem zavodu. Vse to pa spada tudi v vzgojo bodočih strokovnjakov in upravljavcev.
J. K.
Nove knjige v LK Moste
Rene-Maria Alberes: Istorlja modernog romana
M. V. Alpatov: Umetničko blago Rusije
Ivo Andrič: Poti in mostovi Babica pripoveduje
Angelos Baš: Gozdni in žagarski delavci na južnem Poorju France Bevk: Grivarjevi otroci. — Knjiga o Titu. — Mlini življenja.
Franček Bohanec:	Slovenska besedna
umetnost
Vida Brest: Popotovanje v Tunizijo Ivan Cankar: Tuje življenje Marja Cerkovnik: Devet sončnih dni Vincent Cronin: Ludvik XIV.
Božena Degen-Gustav Grobelnik: Najvažnejše o zapisniku Dnevnik Ane Frank Theodor Dreiser: Titan Džumičiro Tanizaki: Sestre Makiokove Thomas Stearns Eliot:	Umor v kate-
drali
Fran Erjavec: Živalske podobe Bogomil Fatur: Ošebnosti—dela—ideje France Filipič: Junaki s Pohorja Fran Šaleški Finžgar: Leta moje mladosti
Vladimir Gajšek: Pesmi Ferdo Godina: Prekmurje 1941—1945. Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Revizor Ane-Serge Golon:	Angelika v novem
svetu, 7. knjiga Maksim Gorki: Detinjstvo Gospodinjski koledar 1968 Jakob & Wilhelm Grimm: Gosja pastirica pri studencu
Hnery Rider Haggard: Salomonovi rudniki
Thomas Hardy: Vrnitev v domači kraj Jacquetta Havvkes:	Zgodovina človeš-
tva. Prva knjiga.
Nalhaniel Havvthorne:	Škrlatno zna-
menje
Anton Ingolič: Udarna brigada Antonije Isakovič: Praprot in ogenj Jens Peter Jakobsen:	Niels Lyhne
Jože Javoršek: Gledališke igre Peter P. Jeršov: Konjiček grbavček Djuka Julius: Che Guevara Branka Jurca: Beli konjič. — Okoli in okoli.
Josip Jurčič - Janko Kersnik: Rokovnjači
Hans Kades: Tribunal Franz Kafka: Grad
Janja Kastelic: Želje
Jack Kerouac: Na cesti
John Knittel:	Poveljnik. — Therese
Etienne
Edvard Kocbek: Tovarišija Marjan Kolar: Sledovi medalj Janko Kotnik: Slovensko-angleški slovar
Miško Kranjec. Na cesti prvega reda.
- Zlata kočija
Bratko Kreft: Celjski grofje
Niko Kuret:	Praznično leto Slovencev
Charles Lamb in Mary: Pripovedke Iz
Shakespeara
Mato Lovrak: Tovarišija Petra Grče Milan Machovec:	Smisel človeškega
življenja
Malo sveto pismo
George Maredith: Richard Feverel na preizkušnji
Mira Mihelič: Igra v vetru K. D. Molesworth & P. Cannon:	Bro-
okes: Istorija evropske skulpture od romantike do Rodina Moliere: Tartuffe Vladimir Nazor: Veli Jože Konrad Onasch: Ruske ikone Tone Partljič: Ne glej za pticami Ela Peroci: Tacek Mirko Petrovič: Mostovi Vidoe Podgorec: Hajduški studenec Prešernov koledar 1968.
Prežihov Voranc: Solzice
Ivan Regent: Spomini
Josip Ribičič: Rdeča pest
Meša Selimovič: Megla in mesečina
Tone Seliškar: Mule
Slovaške pravljice
Slovenske basni
Breda Smolnikar: Mali mozaik imen Sofokles: Kralj Oidipus Andre Soubiran: Otok norcev Johanna Spury: Heidi Srbske narodne pripovedke Svetska arhitektura
Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja August šenoa: Varuj se senjske roke Jože Šircelj: Žepni bonton Mihail šolohov: Tihi Don. I. in II., del Aleksej Tolstoj: Zlati ključek ali Burra-tinove dogodivščine Una Troy: Sedem nas je Umetnost Egipta
Venceslav Winkler: Tisti iz zelene ulice Cvetko Zagorski: Kje je medo?
Po ceveh je pritekla dragocena voda
Odbor za gradnjo vodovoda na Podlipoglavu ima največ zaslug za to, da je po ceveh pritekla dragocena voda. Stojijo z desne proti levi: Stane Hribar, Miha Levičnik in Franc Pe-rovšek. Sedita Ivan Drglin (desni) in Janez Jevnikar
Prenekatera vas v občini Ljubljana Moste-Polje se je v zadnjih letih dokopala do vodovoda in do zdrave pitne vode; delno s pomočjo sredstev, ki jih je dala občinska skupščina, delno pa s samoprispevki in prostovoljnim delom občanov.
Ena teh vasi je tudi Podlipoglav z okolišem. Pobudo za to prepotrebno akcijo je dal že leta 1962 Ivan Drglin, ki je tudi pozneje v gradbenem odboru nosil na ramah vso težo nalog. Seveda je bilo treba najprej vedno bilo dovolj bistre in zdrave studenčnice. To nalogo je zadovoljivo opravil Tone Trtnik. Od tedaj smo se vaščani Podlipoglava in Sadinje vasi z vso vestnostjo in vnemo lotili dela: takoimenovane Mar-kusove laze, kjer naj bi bilo zajetje, so postale pravo mravljišče; delali smo namreč od zore do mraka. Celotni stroški za gradnjo vodovoda so znaša-
li okoli 60.000 N dinarjev. Od te vsote je občinska skupščina Moste-Polje prispevala 30.000 N dinarjev. Vodovod je bil nared konec leta 1964. Seveda so se kmalu pojavile težave, ker je bil pritisk vode prešibak. Zato smo se lani lotili še gradnje vodovodnega priključka, ki naj bi povečal pritisk vode v glavnem rezervoarju. Tudi ta dela v vrednosti 14.800 N dinarjev smo v glavnem opravili s prostovoljnim delom pa s samoprispevki. Ker pa nas je pri delu prehitela zima, bomo z gradnjo priključka nadaljevali spomladi.
Naj na koncu predstavimo še odbor za gradnjo vodovoda:
Ivan Drglin, predsednik; Janez Jevnikar, tajnik; Stane Hribar, blagajnik, Miha Levičnih, član in Franc Perovšek član.
Janez Jevnikar Podlipoglav
Prvenstvo občine v smučanju
MOŠCANSKA OLIMPIADA Z ENO DISCIPLINO IN 172 TEKMOVALCI - TRETJE SINDIKALNO PRVENSTVO - ČETRTO PRVENSTVO OSNOVNIH SOL - OBOJE V KRANJSKI GORI - ODLIČNO ORGANIZIRANO - PRESENETUIVA KVALITETA NASTOPAJOČIH - MNOGO UDELEŽENCEV.
Nekakšen finale vsakoletne zimske sezone je že po tradiciji občinsko prvenstvo v smučanju v vseh starostnih kategorijah. Zato je organizator prisiljen razdeliti to tekmovanje na 2 dela: tekmovanje osnovnih šol in sindikalno tekmovanje. Ta kombinacija se je sedaj ponovila že tretje leto in seveda letos najbolj množično in najbolj kvalitetno. Med pionirji pravzaprav ne more biti več udeležencev, kot jih nastopa že vsa zadnja leta, in sicer kar 100, kajti vseh 5 osnovnih šol naše občine ima pravico, da pošlje po 5 mlajših pionirjev in pionirk, ter 10 starejših pionirjev. Skupno torej vsaka šola po 20 tekmovalcev. Pač pa je razveseljivo, da se smučanje ne razvija le med mladimi (kjer je razumljivo), ampak da je postalo obvezna zimska rekreacija tudi starejših. Tako se je leto ojunačilo kar 72 tekmovalcev iz delovnih kolektivov (med njimi le 14 mladincev), med katerimi je bil najstarejši 58-letni Vili Klemenc iz Kolinske tovarne hranil, za njim pa je bilo še precej tekmovalcev z več kot 45 leti, In sicer Jarc, Rakušček in Bekš iz Saturnusa, Vengust iz Papirnice Vevče in Lipicer iz Žita. Znano je, da je najtežje pripraviti do tekmovanja ženske; toda letos je bila udeležba kar zadovoljiva, saj je bilo prijavljenih kar 14 tekmovalk. Napredek torej res povsod.
Povedati pa moramo še besedo o organizaciji sindikalnega tekmovanja. Vsi nastopajoči morajo plačati prijavnino. Tako se formira nagradni fond, ki mu občinska skupščina doda vsako leto še posebne nagrade v obliki šunke in pletenk za prvake In kranjskih klobas za zadnje uvrščene. Tako lahko kar 26 tekmovalcev od 72 prijavljenih izbira nagrade. Seveda niso pozabljeni vsi zadnjeuvrščeni, ki prejmejo še posebno priznanje prisotnih ob razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj, ki jih je letos razdelil pokrovitelj prvenstva predsednik občinske skupščine Polde Maček. Konec koncev pa je treba spregovoriti nekaj besed še o tekmovalnem delu prvenstva samem:
Dva pokala sta odšla v zasluženo trajno last. Prvega je dobila ekipa Saturnusa, ki prijavi vsako leto daleč največ tekmovalcev (letos 20), pa ima poleg tega tudi najboljši tekmovalni uspeh v vseh kategorijah. Drugi pokal v trajno last je odnesel Andrej Pirkmajer iz Papirnice Vevče. Pirkmajer je sicer trener smučarskega kluba Golovec. Potem je bil še en kandidat, in sicer Albin Vengust. Že dvakrat je zmagal med starejšimi člani, tokrat pa se je moral zadovoljiti — kljub temu, da na progi ni naredil nobene napake
—	z drugim mestom. Tako bo moral poskusiti drugo leto, ali bo mogoče iztrgati pokal iz rok nepričakovanega zmagovalca Franca Marguča iz Saturnusa. Seveda bo tu še Viktor Jarc iz Saturnusa, ki vsako leto osvoji eno prvih mest.
Med članicami gre pokal vsako leto v druge roke. Letos sta nastopili obe zmagovalki iz prejšnjih let (Završnik
—	letos 5. in Jarc — letos 2.), vendar je zmagala tretja, in sicer gimnazijka Cučkova. Enako je tudi med mladinci. Zmagal je starejši od bratov Fakin, drugo mesto pa je zasedel Borut Ra-fcušček in tako prinesel družini edino
A/UaSG
SKUPNOST
OCASILO SZOL UJUOUJANA *AOST8
Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980 Tek. rač. pri NB Ljubljana, občinska konferenca SZDL Ljubljana Mostc-Polje. Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 N dinarjev, posamezna številka 0,30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovi-vini. Rokopisov ne vračamo.
medaljo (natsopila sta namreč še oče med starejšimi člani na 9. mestu in sestra med članicami 4.).
TEHNIČNI REZULTATI:
Mladinci: 1. Igor Fakin (SK Golovec) 50,5; 2. Borut Rakušček (VI. gimnazija) 50,8; 3. Prošek Žarko (Saturnus) 51,6.
Članice: 1. Živa Čuček (VI. gimnazija) 41,8; 2. Meta Jarc (Saturnus) 42,7; 3. Lučka Jurjec (osn. š. Vida Pregare) 43,0.
Starejši člani: Franc Marguč (Saturnus) 39,5; 2. Albin Vengust (Papirnica Vevče) 40,0; 3. Viktor Jarc (Saturnus) 42,2; 4.-5. Predovič (Kolinska) in Pod-boršek (Žito) 42,7.
Konec januarja je SK Emona iz Zaloga priredil na domači skakalnici meddruštvene tekme v kategorijah mlajših in starejših mladincev ter članov, na katerih je nastopilo 50 tekmovalcev iz 8 klubov. Med domačimi se je med mlajšimi mladinci najbolje uvrstil Bine Židan (na drugo mesto), med starejšimi mladinci Jože Pečjak (na 3.) in med člani Janez Sirnik (8. mesto).
♦
V rokometnem klubu Slovan je ob vsakoletnem regrutiranju vedno živo. Tako tudi letos. Na odsluženje vojaškega roka odideta Darko čeak in Mirko Artnak. Vendar ne bo tako hudo, kajti že jeseni se je vrnil od pravtam
Do sedaj smo šli dvakrat v Polje. Sli smo se učit. Prvič smo imeli matematiko, sloven-čino in telesno vzgojo. Prj slovenščini smo se učili o Brdavsu. Za matematiko pa smo pisali na tablo. Nato smo šli h kosilu. Potem pa nas je neka tovarišica odvedla na igrišče. Tam smo se učili razne igrice.
Drugič pa smo imeli angleščino, zgodovino in biologijo. Pri naravi smo se učili o živalih v sladkih vodah in tud; o rastlinah. Pri zgodovini smo se
tekmovalcev sta prepeljala na tekmovanje 2 avtobusa. Po treh letih je letos osnovna šola Vide Pregare morala oddati prvo mesto šoli Kette-Murn, in sicer le zaradi ene same sekunde prednosti. Zadovoljiva pa je bila letos predvsem kvaliteta mlajših pionirjev, ki kažejo, da se zna razviti v Mostah rod mladih smučarjev.
TEHNIČNI REZULTATI:
Pionirke: 1. Lučka Jurjec (osn. š. Vide Pregare) 41,8; 2. Blanka Smrajc (osn. š. Jože Moškrič) 48,6; 3. Jana Reiner (osn. š. Kette-Murn) 52.6.
Mlajši pionirji: 1. Matjaž Rozina (osn. š. Vide Pregare) 41,0; 2. Miran Lozej (osn. š. Jože Moškrič) 42,5; 3. Iztok Puš (osn. š. Kette-Murn) 43,4.
Starejši pionirji: 1. Darko Zajc (osn. š. Polje) 43,8; 2. Bruno Kovačič (osn.
vratar Janez Soklič, malo za njim pa se je vrnil v matični klub še Mile Djakič. Prav te dni se je vrnil iz Francije še Viktor Majerle, tako da lahko nastopa ekipa v zimski ligi Slovenije res z najmočnejšo postavo, saj imajo pravico nastopa tudi že novi igralci Sile iz Ribnice in Trunkelj iz Kopra.
♦
Solarji šole Polje se vozijo vsako nedeljo na smučarske izlete na Gorenjsko pod strokovnim vodstvom svojih učiteljev, predvsem Marjano Krevha. V tem času, ko v Ljubljani ni več snega, so starši nad to obliko zelo navdušeni.
učili o grški kulturi. Tovarišica nam je razlagala tudi pri zemljevidu. Meni se je najbolj zdelo pri angleščini. Tovarišici je bilo ime Sonja. Spraševala nas je po angleško. Tovarišica je govorila največ po angleško. Tovarišice niso bile nič preveč stroge. Po kosilu smo šli k telovadbi. Tudi ko smo šli drugič smo se igrali.
Ogrinec Milena
6.	razred Osn. šola Lipoglav
Člani: 1. Andrej Pirkmaler (Papirnica) 46,0; 2. Vojko Čuček (VI. gimnazija) 47,3; 3. Poljanec Vito (Saturnus) 49,4;	4. Virant (Kolinska) 51,5;	5.
Kralj (Saturnus) 52,9.
Nastopilo je 70 tekmovalcev iz 10 delovnih organizacij.
šolarji osnovnih šol so nastopili 4 dni kasneje tudi v Kranjski gori. 100
š. Kette-Murn) 44,8; 3. Deso Djokič (osn. š. Vide Pregare) 45,0.
Ekipno:
1.	osn. š. Kette-Murn 498,6 sek.
2.	osn. š. Vide Pregare 499,00 sek.
3.	osn. š. Jože Moškrič 517,5 sek
4.	osn. š. Polje 543,5 sek.
5.	osn. š. Polje 683,9 sek.

Solarji z osnovne šole Ketteja in Murna na smučarskem tečaju v Žireh
Drobne iz športa
Obisk na šoli v Polju
Za spomin pa še skupni posnetek. Šolarji iz Polja — udeleženci smučarskega tečaja na Srednjem vrhu
Omogočimo čimveč otrokom: Smuči na n0Qe
O smučanju je bilo že mnogo napisanega. Kaj ne bi bilo, saj je smučanje edino, kar nas pozimi potegne izza zapečkov. Med zimskimi počitnicami so šole in delovne organizacije naše občine priredile vrsto smučarskih tečajev, na katerih je bilo okoli 460 smučarjev. Letos smo se odločili obiskati šolarje osnovne šole Polje, ki so delali luknje v sneg na Srednjem vrhu nad Martuljkom.
Ko smo po polurni hoji po zasneženi cesti prisopihali pred dom Počitniške zveze, smo na planotah Srednjega vrha zagledali pisano druščino smučarjev. Po kratkem oddihu smo opazili, da to ni neurejena druščina, ampak so to lepo urejene skupine, ki se učijo smučarskih likov.
Kaj bi jih motili pri vaji, saj nam ostane za razgovor še dovolj časa, smo si dejali. Vstopili smo v dom, kjer nas je že prvi pogled opozoril na to, da v domu bivajo nevsakdanji gosti.
Lepo zložene copate, urnik na vratih, pospravljeno omizje, vse to nam je zbudilo vtis, da v domu vladata red in disciplina. Ni nam bilo treba dolgo čakati, ko smo se prepričali, da je res tako.
Točno ob določeni uri so prišli na popoldansko malico. Pedagoški vodja tovarišica Ljuba je z dežurnimi takoj poskrbela, da so bile mize polne, pa tudi razpoloženje nared. Prisedli smo k nekaterim in jih povprašali, kako so zadovoljni s tečajem.
Štirinajstletni Aleš MIHELIČ nam je dejal: »Smučam že šest let in je to že tretji tečaj, na katerem sem letos. S tečajem sem nadvse zadovoljen in tudi oskrba v domu je v redu. Na tečaju so bom izpopolnil v hitrostnem slalomu tako, da bom šel lahko tekmovat na občinsko smučarsko prvenstvo.«
Lidija HUDOLIN in Blaži JANČAR sta nam odgovarjale v duetu: Obe sva stari dvanajst let in učenki istega razreda šole SOSTRO. Smučava že tri leta in sva tudi članici smučarske sekcije pri ŠŠD Borec.« Letos sta na tečaju prvič in obe zatrjujeta, da nista več tako nerodni, kot sta bili doma, ko sta smučali na Urhu. Obe imata tudi isto željo, da bi v naslednjem letu šli spet smučat — seveda če bo uspeh v šoli zadovoljiv, sta pribili.
Tatjana PAJNIČ: »Smučala sem že na Veliki planini, vendar sem letos prvič na tečaju. Zelo mi ugaja. V začetku je bilo precej lukenj za menoj v snegu, sedaj pa je že bolje. V domu PZ je zelo udobno. Se posebej pa sem zadovoljna z učitelji, ki se nadvse trudijo, da bi nam vcepili čimveč smučarskega znanja.«
Se ne desetletni Borut SMREKAR nam je povedal, da letos prvič smuča v tečaju, da je pa že prej nekoliko smučal doma na Kovačevi ježi. »Mislim, da se bom kar precej naučil, če bomo tako nadaljevali kot smo si zastavili.« Borut nam je zaupal da ima nove smučke, na katere je nadvse po-
nosen in da so morali starši odriniti kar precej denarja zanje.
Danilo STERLE in Rudi MAGAJNE imata že precejšen smučarski staž. Oba smučata že nekaj let. Letos sta v prvi skupini. Iz prešernega nasmeha smo sklepali, da sta s tečajem oba zadovoljna.
Trinajstletna Tanja KLEMEN je letos že drugič na tečaju. V preteklem letu je bila z mamico v Bohinju, kjer se je naučila smučati; zato letos pridobljeno znanje izpopolnjuje. Tanja ni mogla skriti zadovoljstva nad tečajem. Povprašali smo jo tudi, kaj počno zvečer, preden gredo spat. »Zvečer imamo družabne igre, igramo šah, domine itn. — nikoli nam ni dolgčas.«
Se bi se lahko pogovarjali s smučarji, vendar nam čas tega ni dopuščal. Na programu je bila učna ura, v kateri je učitelj smučanja Rudi ZUPANC pripovedoval o razvoju in tehniki smučanja.
Ob koncu pogovora sta nam vodja tečaja Marjan KREVH in pedagoški vodja Ljuba NOVAK povedala:
Marjan Krevh: »V letošnjem tečaju imamo 57 tečajnikov, v glavnem iz šole Polje, nekaj pa je tudi zunanjih, vendar so vsi člani našega športnega društva. Starostna struktura je različna, saj so nekateri stari devet let, drugi pa tudi petnajst. Odkrito povem, da smo zadovoljni. V domu nam je všeč in škoda, da niso zmogljivosti doma še večje. Tudi naslednje leto bomo prišli smučat sem, in to za dva tedna, ker je teren nadvse primeren za tovrstne tečaje.
Moti me le socialna struktura otrok, saj so v tečaju le otroci iz dobro situiranih družin. Menim, da bomo v prihodnje morali take tečaje omogočati tudi otrokom iz slabše situiranih družin.«
Ljuba Novak: »Letos sem prvič pedagoški vodja smučarskega tečaja. Moram povedati, da je to delo nadvse naporno in zahtevno. Ko so otroci v domu, so pod mojim varstvom. Skrbeti moram za to, da je hrana pravočasno na mizi, da je vse pospravljeno, da so smučarski čevlji lepo zloženi, da so sobe tople itn. Poleg tega moram skrbeti tudi za bolne; do sedaj so nam zbolele štiri deklice, vendar upam, da bo kmalu bolje. Naj povem še to, da vseskozi poudarjamo vzgojnost in da sem se tečajniki zadovoljna.«
Cas, ki smo ga preživeli med poljskimi smučarji, je minil kot bi trenil z očesom. Karavanke in Julijce je prekrila gosta tema. še topel pozdrav in krenili smo proti domu. ,van Kuhar