List 25.
Vrančji černi prisad (Milzbrand.)
Že smo slišali, de so naKrajnskim nektere živin-četa po vrančjim černim prisadu (JVlilzbrand, Anthrax) naglo smert storile. Ce bo pa vročina še huji, kakor je dosihmal bila, jih bo pa še več počepalo in bati se je, de ne postane prava kuga.
Že smo kmetovavce v 23. listu Novic opomnili, de naj varjejo svojo živino nagle smerti, in v tistim listu, še bolj na tanjkopa že v 3. listu 1843. leta smo razložili vzroke vrančjiga prisada, in kako se ga je varovati.
Ker je letaš, kakor se kaže, zavoljo velike vročine nevarnost huda, ker bi utegnilo zavoljo suše tudi vode semtertje zmanjkati, Vas, kmetovavci, še enkrat opomnimo:  glejte na svojo živino!
Že večkrat smo povedali, de pri vrancjim černim prisadu vsa kri černa in gosta postane, kakor ko lom azil o (š mir) , in de taka kri živino vsake sorte večidel nanaglama, kakor de bi strela va-njo trešila, včasih pa tudi še le v 24 — 48 urah umori, in de nar raji dobro rej eno, pitano, mlado živino napada.
Cerna strupena kri pa se naredi posebno iz hude vročine pod milim nebam ali v hlevu,od pomanjkanja vode,od pre dobre pi če ali kerme.
Vse pa, kar živino od zvuiiaj in znotraj IlISMli« odvrača černi vrančji prisad.
Iz tega vsak umen kmet lahko sam presodi, kako ima s živino ravnati, de jo obvarje te hude in nagle bolezni.
Varite jo prehudiga dela pri hudi vročini; zju-trej in zvečer nej raji več dela, kakor okoli poldneva, — imete hleve hladne hladne, — dajte ji večkrat hladne vode,—dajte ji namesto suhe klaje zelenjave in kislatih in slanih reči, — kopajte jo večkrat ali jo saj s hladno vodo polivajte, — če pa se le količkaj bolehna kaže, dajte ji berž berž pušati, de jo rešite černe strupene kervi.
Varite se sami, de se s tako černo kervjo ne oskrunite, in Bog obvari, de bi tako živino zaklali in meso i. t. d. porabili, — to tudi Vam prinese gotovo smert!