Štev. 120. V Ljubljani, v sredo dne 16. novembra 1910. Leto XIII. RDEČI Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2 60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inserati. Snostopna patit-vrstica, (širina 72 mm) za Izhoja vsako sredo in soboto. enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. Posamezna številka 10 v. Boj na vse strani. Silni pritisk veleagrarskega oderuštva, ki smatra vse avstrijsko prebivalstvo le za predmet svojega izžemanja in okoriščanja, je širokim slojem delavnega ljudstva pokazal, da morajo združiti vse svoje moči, če se hočejo rešiti draginjske more vsaj toliko, da bodo mogli dihati. Od same dobre volje gospodujočih nimajo ničesar pričakovati. To so dogodki zadnjih dni, o katerih govorimo na drugem mestu, jasno pokazali. Resno bo država nastopila zoper draginjo še le takrat, kadar bo morala, to se pravi kadar bo spoznala, da je moč organiziranega delavstva tako velika, da se mora respektirati. Dočim pa mobilizira delavstvo svoje bataljone za boj proti pogubni draginji, se pripravlja napad na njegove pravice tudi od druge strani. Organizirano kapitalistično podjetništvo v Avstriji (»Bund osterreichischer Industrieller«) je ravnokar izdalo in razposlalo podjetnikom po vsej državi knjižico z naslovom »Iniciativni predlogi socialne demokracije v avstrijski zbornici poslancev*. Knjižici, ki seveda hujska zoper socialno demokratične zahteve, je priloženo pismo, ki še posebej razlaga namen brošure. Pismo in knjižico smatrajo podjetniki za važno in zanimivo. Na vsak način pa je oboje zanimivo za delavstvo, kateremu nehote pojasnuje, da mora biti neprenehoma pripravljeno na boj na vse strani in da radi ene nevarnosti nikakor ne sme pozabiti na drugo. Kapitalistični hujskači kličejo podjetnike v svojo organizacijo in v boj zoper socialno demokracijo. Podjetništvo je baje v strašni nevarnosti in se mora pripravljati na najhujši odpor. Kje tiči ta nevarnost ? Državni zbor je sicer po »zaslugi* vsakovrstnih nacionalističnih poslancev prav malo delal. Toda socialni demokratje so porabili vsako najmanjšo priliko, ki se je pokazala, da so zastopali koristi delavstva in izkušali zanj kaj doseči. Izdelali in vložili so celo vrsto predlogov socialnega značaja, s katerimi bi se imel zboljšati položaj delavstva. Ker imajo socialisti komaj petino vseh mandatov v državnem zboru, je naravno, da ne morejo svoje volje uveljaviti zoper druge štiri petine. Ako bi imeli večino, pač ne bi državni zbor tako pasel lenobo, kakor jo pase in marsikaj bi bilo že drugače. Česar niso socialni demokratje mogli doseči z močjo, so izkušali s spretno taktiko. In res se jim je posrečilo z razumnim nastopom, da so se morali odseki in zbornica baviti z nekaterimi njihovimi predlogi. Če so med delavci še malodušni posamezniki, katerim se zdi, da vse to delo nima posebnega pomena, je mnenje podjetnikov vse drugače. V svoji brošuri pripisujejo predlogom socialnih demokratov naj večjo važnost; boje se jih in jih kažejo svojim tovarišem kot grozno strašilo. Največje skrbi dela kapitalističnim hujskačem sklep, da se delavska kršitev pogodbe nima več kaznovati. V poslanski zbornici je ta predlog že sprejet; socialni demokratje so imeli pač mnogo truda s tem, a trud je dosegel uspeh. In zdaj pravi podjetniška organizacija, da je njeno zadnje upanje v gos- poski zbornici. Od nje pričakujejo, da bo dovolj reakcionarna ter da bo delavce zopet izročila gospodarjem kakor sužnje. Zahteva socialnih demokratov je bila seveda popolnoma pravična. Po dosedanjem zakonu velja za delavca glede na delovno pogodbo pravo izjemno stanje. Za vsakega drugega človeka je tako, da ga drugi pogodbenik lahko toži radi kršenja pogodbe pri civilnem sodišču in če se dožene, da je res prelomil pogodbo, ga sodnik lahko obsodi, da mora povrniti škodo. Le delavca lahko podjetnik toži tudi pri kazenskem sodišču in to ga lahko obsodi posebej še v zapor. Ta izjema se ima z novim zakonom odpraviti in delavcu tako povrniti vsaj majhen košček svobode. A to vznemirja kapitalistične hujskače, da kar besne in zahtevajo od gosposke zbornice, naj se postavi ljudskemu parlamentu po robu. Kapitalisti stoje še vedno na srednjeveškem gosposkem stališču. Pod »svojo streho« hočejo biti »gospodje«; poleg njih ne sme imeti v tovarni živ krst volje; vse kar je razun njih v tovarni, je le stroj in orodje. V tako orodje izpreminja delavca zakon, ki ga izroča sodišču, ako se hoče rešiti pogodbe, ki mu je postala neznosna. Ko so v južnih amerikanskih državah imeli suženstvo, so lovili ubegle sužnje s psi in če so jih ujeli, so jih krvoločno kaznovali, pa zopet spravili v sužnost. Take razmere bi bile tudi »modernim* kapitalistom v Avstriji najbolj všeč. Če že ne morejo nahujskati psa na delavca, ki se je odtegnil njihovi oblasti, hočejo nanj naščuvati vsaj državnega pravdnika in policijo. Socialni demokratje, ki so napeli vse moči, da bi napravili konec temu neznosnemu stanju in ki so na tej poti desegli že lep uspeh, zaslužijo pač priznanje zavednega delavstva. To pa mora poznati tudi nevarnost, ki mu jo pripravljajo kapitalisti. V gosposki zbornici, na katero se zanašajo izkoriščevalci, ni socialnih demokratov. Toda če bodo združene delavske množice pokazale voljo, da se ne dajo vnovič pahniti v srednjeveško sužnost, bo tudi sovražnikom v gosposki zbornici minil pogum in pravičnost bo zmagala. Posebno piko imajo podjetniki še na socialno demokratično zahtevo, da se ima odpraviti delavska knjižica. Da je ta »naskok rdečkarjev« za sedaj odbit, jih zelo veseli. Vendar pa slutijo, da socialni demokratje ne bodo mirovali, ampak ob prvi priliki z večjo silo ponovili svojo zahtevo. Za ta slučaj rote meščanske poslance, da naj store svojo »dolžnost* in jim očitalo, da s svojo delavnostjo izdaleč ne dosegajo socialnih demokratov. Tako n. pr. da so bili v zbornici, ko se je glasovalo, d:, se odpravi paragraf radi kršenja pogodbe, navzoči sami soc. demokratje. Da morajo podjetniki priznavati delavnost in energijo socialno demokratičnih poslancev, je lepo in mora veseliti delavce. Moralo bi jih pa tudi spodbujati, da bi se energično polotili svoje politične in strokovne organizacije in tako na eni strani povečali število svojih zastopnikov v zbornici, na drugi strani pa svojo moč v tovarnah in delavnicah. Proti organizaciji podjetnikov je treba organizacije delavcev. Najprej storimo vsak dolžnost! svojo Socialnodemokratična stranka se je na Slovenskem že precej mogočno razvila. Povsod se jo že upošteva in postala je važen faktor v prosvetnem in razrednem boju. Še ni dolgo tega, ko so imele meščanske stranke slovenske bodisi klerikalna, liberalna in druge le posmeh za socialno demokratično stranko. Mislile so, da se bo dalo slovensko ljudstvo slepiti na veke, da bo slovensko ljudstvo slepo sledilo čez drn in strn vsem obljubam posameznih široko-ustnežev, ki so obljubljali vse in tolažili slovensko ljudstvo eni z nebesi drugi z naprednostjo in protifarštvom. Izogibali so se pa vsi ti naši sovražniki programov, v katerih bi bili rekli, da ima tudi delavec pravice, da je delavec enakovreden član človeške družbe in da je prokleta dolžnost vseh zastopstev, da se upošteva delavstvo v njih kot enakopraven del človeške organizacije in istotako ima delavstvo neoporečno pravico, da si tiste pravice pribori v boju, magari v vročem boju. Naše meščanske stranke se od tedaj niso izpremenile. Bojujejo se isto tako z umazanimi argumentacijami proti delavstvu, zavajajo ga v verski fanatizem in politično indolentnost in fanatizem goječ osebni kultus v taki meri, da se mora gabiti vsakemu količkaj razsodno mislečemu delavstvu. Ta boj še ni ponehal, ta boj se bo še nadaljeval in bojimo se, da bo klerikalni despotizem, ki ima po Slovenskem nastavljenih par tisoč agitatorjev, ki jih plačuje ubogo ljudstvo, zastrupljal to ljudstvo še in še. Liberalna stranka, od katere so nekateri pričakovali rešitev, ni izpolnila svoje naloge nikjer na Slovenskem. In kaj opazujemo ? Da povsod nazaduje 1 Da izginja kakor senca! Te razmere so tudi za nas memento. Te razmere poživljajo nas k novemu delu, k novemu in sicer odločnemu delul Naša stranka se je razvila, naša strokovna društva so postala močna, naša izobraževalna društva imajo polno nalog, naše gospodarske organizacije morajo pospeševati zopet po svoje razvitek stranke. Če pregledamo vse te vrste smo vzra-doščeni, nekaka prijetna radost nas obide in nehote vzkliknemo; »Poglejte no, kako smo že močni!« In kakor je velika naša moč v organizaciji, ni se še dovolj razvilo naše časopisje. In vendar je časopisje poglavitno orožje. Imamo politično in strokovno časopisje. Oboje je potrebno. Strokovno časopisje dobivajo člani brezplačno, politično pa si morajo sami naročati. Nikakor ne zadostuje, da čitamo samo strokovno časopisje, tudi politično časopisje moramo čisati, zakaj brez političnega časopisja ni mogoče slediti dogodkom v političnem svetu. Če ni politično časopisje razširjeno med pristaši stranke, potem je nemogoče vzgajati strankarje, ki bi bili zanesljivi, ki bi samostojno vedeli, kaj zahteva njih strankina dolžnost. Enotnost stranke, moč stranke pride šele tedaj prav do veljave, če ima tista močne organizacije in razširjeno in dobro časopisje. Kdor ni naročnik na strankino glasilo, ta ne stori svoje dolžnosti. Še imamo nekaj tednov do novega leta, ki jih porabimo v to, da razširimo svoje strankino glasilo. Naš princip bodi, naše načelo, da mora biti vsak sodrug naročnik na »Rdeči Prapor*. Naloga organizacij je to! Izvedimo samo to in našo moč smo pomnožili zopet za polovico! Politični odsevi. Spravna pogajanja radi spora o obliki strokovne organizacije. Praga, 14. nov. V nedeljo in ponedeljek je tu zborovala komisija, ki jo je bila sklicala celokupna strankina eksekutiva in ki naj bi izvršila predpriprave za sprorazum v sporu radi oblike strokovne organizacije. Državno strokovno komisijo so zastopali sodrugi Hueberj Jura in Domes; češko strok, komisijo v Pragi: Tajerle.Jaroš in Nosek; nemško soc. dem. stranko Adler in Se- 1 i g e r ; češko Nčmec in Soukup; slovensko Kristan, in poljsko Diani a n d. Za predsednika je bil izvoljen sodrug D i a m a n d. Pred prehodom na dnevni red so prosili češki sodrugi, da se sprejme v komisijo tudi sčdr. Tušarja iz Brna, kar se je seveda zgodilo. Konferenci sta se tekom dva dneva trajajočih razprav predložila dva predloga, ki naj prideta na javno diskuzijo. Prvi pride v pretres predlog češke strokovne komisije, ki zahteva pripoznanje separatistične organizacije ter prijateljsko razmerje med separatističnimi in centralističnimi organizacijami. Vse akcije v obsegu enega obrata (podjetja) ali ozemlja naj se izvrše na temelju skupnega postopanja^ Siliti k tej ali oni organizacijski obliki se ne sme. V jezikovno mešanih obratih in ozemljih veljaj načelo, da spada češki delavec v češko, nemški pa v nemško organizacijo. Prosti izvolitvi organizacije se ne sme staviti delavcem nobene zapreke. Strokovne zveze naj sklenejo na vzajemnosti temelječe pogodbe. Separatistične in centralistične organizacije naj se mednarodno pripoznajo. Za izvrševanje teh določb postaviti je skupen odbor, ki naj obstoji po polovici iz članov dunajske in češke strokovne komisije. K temu predlogu je stavil posl. sodr. Nemec spremembo, po kateri naj se besedilo, da spada češki delavec v češko in nemški v nemško organizacijo, črta, vpo-stavi pa, da se nikoga ne sme ovirati v njegovi svobodni odločbi. Sodr. T a j e r 1 e stavi dodaten predlog, da naj skupni odbor predloži strokovnima komisijama na Dunaju in v Pragi predlog, ki bo urejeval medsebojno gmotno pomoč ob velikih stavkah in izporih. Drugi predlog je stavil sodr. dr. Adi er. Ta se glasi: Konferenca sklene preložitev razprav do konca novembra, ter nalaga obema deioma kot predpogoj za spravo naslednje v posvetovanje; Uredba skuepnih or-ganizatoričnih naprav, obsegajočih tako centralne zveze kakor tudi separatistične organizacije, ki jamčijo za trajno skupnost vodstva strokovnega boja ter skupnost vseh k temu potrebnih sredstev. Konferenca sklene na to, da se prekine do konca novembra ter potem nadaljuje. Koncem razprav konštatira predsednik sodr. D i a m a n d, da se je na obeh straneh pokazala volja in potreba za spravo, ter da so bili govori prožeti od želje, da se najde pot do miru. Izraža željo, da bodo nadaljna pogajanja dovedla do zaželjenega uspeha. * Proti šolstvu. V Koroškem deželnem zboru je sprejela zbornica, ki ima nemško nacionalno večino resolucijo poslanca dra. Steinvenderja, ki zahteva šestletno obisko-valno šolsko dobo in poldnevni pouk. Uvedejo se sicer po tej resoluciji nadaljevalni tečaji, ki bi trajali štiri leta, ki jim pa ni pripisovati nobene posebne važnosti ob taki šolski obveznosti. Poslabšanje šol — manj izobrazbe, to je načelo klerikalcev. * Sklicanje državnega zbora Vlada nič kaj rada ne skliče državnega zbora. Dasi je bil že nekako določen termin za sklicanje, vendar ne moremo več misliti na to, da bi bil sklican že 22. ali 23. t. m. Koj spočetka zasedanja, ki se najbrže skliče šele konec tega meseca, pride v razpravo draginjsko vprašanje. * Občinski svet v Trentinu razpuščen. Nasprotja gospodarskega značaja, ki so že dlje časa vladala med liberalno-demo-kratično večino ter še le pred kratkim v občinski zastop došlo krščansko-socialno manjšino, so dala povod, da je namestništvo občinski zastop trentinski razpustilo. Vladnim komisarjem je imenovan bivši župan dr. Silli. * Občinske volitve v Sarajevu. Pri včerajšnjih občinskih volitvah v Sarajevu so bili izvoljeni večinoma stari odborniki. Od mohamedancev jih pripada 6 samostalni stranki, 2 narodni organizaciji, od Srbov sta 2 pristaša radikalnega, 2 pa zmernega krila. Od katoliške strani sta bila izvoljena 2 klerikalca in 2 liberalca. * Angleška zbornica je bila predvčerajšnjim razpuščena. flko še niste, pošljite naročnino! Agrarci na delu Zadnjo nedeljo so uprizorili češki agrarci 132 protestnih shodov ter na njih povdar-jali potrebo prepovedi uvoza živine in mesa v Avstrijo. Premlevali so vse tiste fraze in neresnice, ki jih tudi naš pobošni »Slovenec« dan na dan spušča med svoje ovce. Dokazali so s tem, da so postali oderuhi življen-skih potrebščin nemirni, pokazali pa tudi izkoriščanim masam, da bi bilo za slednje usodepolno, če bi ne vstrajali pri započeti akciji napram naraščajoči draginji. Kakor na Češkem, tako se je tudi drugod začela gospoda pojavljati in posebno značilna je bila dunajska »srednjeevropska draginjska enketa«, ki je zborovala tudi v nedeljo. Zanimivi so bili posebno »kmetje«, ki so se sešli iz vseh krajev Avstrije, Ogrske in Nemčije. Predsednik enkete je bil »kmet« drž. posl. knez Karol Auersperg, ki je pri otvoritvi s povzdignjeno čašo pozdravil posebno došle goste. Kmet grof Desseffy je konštatiral, da so vsi agrarci v Nemčiji, Avstriji in Ogrski napram sovražniku (op. ured. to so stradajoči narodi) solidarni. Posebna zasluga gre Nemcem, ki so vodje gibanja. Grof Teodor Zichy je dejal, da je sprejeta resolucija našla živahen odmev od severnega pa do jadranskega morja, (op. ured. gotovo je čital »Slovenca«) od Rene pa do bolgarskih mej, kot obupen klic tlačenega razreda, ki prav za prav državo vzdržuje. Govornik je napil predsedniku dunajske kmetijske družbe dež. pesi. baronu pl. Ehrenfelsu, kot voditelju agrarne vzajemnosti. In tako so se pojavljali eden za drugim, sami pristni kmetje, nemeneč se za narodnost in vero — to vprašanje je pri njih že dolgo rešeno — in vsi edini v lepem namenu, kolikor največ mogoče odirati produktivne sloje. Tako toraj med Nemci in Čehi. In pri nas ? Naši zastopniki pa zahtevajo v delegaciji, naj se zgrade dreadnonthi, ker ima slovenski kmet še dovolj virov, ki mu bodo omogočili še večja bremena. Dr. Šušteršič pač ve, da se slovensko ljudstvo ne briga za njegovo delovanje in da »Slovenec svojim »bravcem« lahko natvezi največje laži. Zato tudi lahko razni Hladniki v dež. zboru enostavno negirajo draginjo, katere gospoda seveda ne čuti. Tem temeljitejše jo pa občutijo nižji in srednji stanovi, in to v zahvalo za svojo desetletno brezbrižnost, ki je odprla vrata merodajnih zastopov najhujšim ljudskim sovražnikom. Ne vemo sicer, kakšne uspehe bo imela agrarna propaganda, eno pa vemo ze danes : da je namreč vrč potrpežljivosti poln in le vprašanje časa je, da se odpravijo neznosne, umetno vzdržujoče razmere. Delavno ljudstvo je stradanja sito in na vseh vekov veke ne bo trpelo parasitov v fraku in talarju na svojem zmozganem telesu. Danes je piiloga „Slov. Gospodinja". Domače vesti. Ljubljana in Kranjsko. — Pevski zbor »Vzajemnosti« ima pevske vaje vsak torek in četrtek točno ob 8. uri zvečer. — Zbor bo sodeloval v so- boto pri veselici kovinarjev v Sp. Šiški (pri Anžoku). — Tobačna tovarna v Ljubljani je te dni razposlala pisma, v katerih obvešča vpo-kojene tobačne delavke in delavce, da se jim je s septembrom 1910 zvišalo pokojnino. Pisma, ki so bila avtografirana, so bila odprta in — nefrankirana! Da se razpošilja odprta pisma, se navsezadnje že še prenese, če tudi to ni ravno okusno; toda da se jih oddaja na troške revnih invalidov, je pa za bogato tobačno upravo naravnost sramotno! * Občni zbor kmetijske družbe kranjske je bil v pondeljek v Ljubljani. Pri volitvah v odbor so zmagali letos — klerikalci. Že več let se je vodil boj za ta zavod. Za letošnje volitve se liberalci niso dosti brigali, zaraditega so tako klaverno propadli. Če primerjamo število glasov, ki so jih dobili eni in drugi, nam to potrdi, zakaj liberalci so dobili le okolo 210 glasov, dočim so jih klerikalci dobili okolo 590. Tudi je bil dan zborovanja jako ugoden za klerikalce, ki so prejšnji dan vprizo-rili agitacijo po deželi. Če pa pregledujemo kandidatni listi, opazimo na obeh straneh kompromis med Slovenci in Nemci, torej bo v tem pogledu vsak očitek iz obeh taborov smešen. Oba sta skušala namreč pridobiti »narodne sovražnike« za to zmago. Čuli smo pa, da so klerikalci s precej trdimi očitki nastopali pri svoji agitaciji proti liberalcem in radovedni smo, kako se bodo ti opravičili in branili. V odbor so bili izvoljeni za dve leti: Apfaltrer baron Apfaltrern Oton, Dimnik Mihael, dež. posl., Jan Jakob, župan v Gorjah, Kalan Andrej, prelat v Ljubljani; za tri leta: Hladnik Janez, dež. posl., Kosler J os. ml. v Ljubljani, dr. E. Lampe, dež. odbornik. — S tem so klerikalci zopet izrinili liberalce iz močne postojanke. — Klerikalni kmetje. »Kmetijska družba kmetom!«, tako se je »Slovenec« že nekaj let drl. »Kmetijska družba v rokah kmetovi« tako kriči sedaj. — V ponedeljek je bilo v Ljubljani precej živahno, in kdor je gledal nepregledne procesije farjev, ki so jih jutranji vlaki takorekoč kar bruhali v Ljubljano, je takoj lehko uganil, da je »Kmetijske družbe« občni zbor, zakaj nobena cerkvena sinoda, nobena verska pobožnost ni v stanu priklicati toliko črnih uniform z dežele. Klerikalci so dobili »Družbo« v svojo pest, in sedaj bodo v njej neomejeno kmetovali poleg »nadkmeta« dr. Lampeta graščak Wurzbach, poleg veleposestnika Koslerja Moraš Kalan, pomagala jim bodeta fajmoštra Hladnik iz Trebelnega in Janez Piber. Ti gospodje, ki sicer natanko ločijo pšenično pogačo od ovsenjaka, najbrž ne ločijo rži od pšenice in ne vedo, kaj z repo: ali jo saditi, ali sejati. Ampak to je pri vsej reči postranska stvar: glavno je, da imajo usodo kranjskega poljedelstva v rokah »kmetje«. In to je — kakor imena in naslovi odbornikov pričajo — doseženo! — Vzpričo temu pa preostaja kmetom edino še, da poskusijo svojo srečo, ki jim je bila pri »Kmetijski družbi« nemila, pri škofijskih sinodah, pri pastoralnih in dekanijskih konferencah. Mogoče jim farji tam puste več besede! — Ljubljanske občinske volitve sicer še ne bodo kmalu, vendar bomo sklicali okolo 1. decembra konferenco, da se o teh volitvah posvetujemo. — Spomenik Lundru in Adamiču na ljubljanskem pokopališču je tudi v spremenjenem načrtu prepovedan. Značilno pri tej prepovedi je to, da ni zabranjen spomenik, zaradi kakega dejstva, nego le zaraditega, ker stavitelji ali pa ogledovalci spomenika lahko kaj mislijo. — Torej celo misli so prepovedane. Pripomnimo le še, da je besedilo: Postavil celokupen slovenski narod« tako nevaren. Hm 1 hm! Liberalci in klerikalci so pa res daleč privlekli svoj poli-tiški voz. — »Slovenec« pa uganja par tednov že tako hinavščino, da je kaj. Najprej so portugalski liberalci in socialisti pomorili vse jezuite, potem so napravili greh, ker so spremenili vlado, potem so dajali pohujšanje sosednjim državam itd. Zdaj je »Slovenec« že tudi opazil, da se v Avstriji namerja ravno isto, kar na Portugalskem. Lani se je snovala po »Slovencu« na Kranjskem »srbska zarota«, letos je pa še hujše. »Slovenec« vidi povsod, v svoji hinavščini sovražnike duhovništva in po božji milosti ustanovljenih oblasti. In vendar to ni nič drugega nego slepilo. Kdo pa je napravil več krivic človeštvu, kakor prav klerikalizem! Odpor je torej naraven! — V Tržiču prirede združer.e organizacije v nedeljo, dne 20. t. m. v gostilni »pri Pelarju« zabaven večer, združen z raznimi razvedrili in plesom. Začetek ob 7. zvečer. Vstop prost. K mnogobrojnemu obisku vabi veselični odsek. — V Zagorju ob Savi je bila v nedeljo splošna konferenca zaupnikov, na kateri se je temeljito razpravljalo o strokovni in politični organizaciji. Izdelal se je poseben delovni načrt. Seji sta predsedovala sodruga Čepin in Fr. Sitar. — Tožbe zoper delavsko zavarovalnico proti nezgodam se vlagajo pri razsodišču zavarovalnice in ne pri sodišču, kakor to nekateri napačno delajo. Tožbe zoper zavarovalnico in vse priloge so koleka proste. Organizirani delavci naj se vselej, predno store kake korake, obrnejo do svoje organizacije, ki jim bo šla s potrebnim podukom na roko. Jemati odvetnika je precej riskirana stvar, ker ga mora plačati tisti, ki je tožbo izgubil. V vsakem slučaju pa naj se zahteva, da je zagovornik pri obravnavi osebno navzoč, kar pa je večinoma mogoče le tedaj, ako stanuje na sedežu zavarovalnice. — Portugalski menihi na Koroškem. »Salzburger Volksblatt« poroča, da je kupil po posredovanju frančiškanov veroučitelj Smrekar v Ljubljani kopališče Mittenwald pri Beljaku za 400.000 K, ki je bilo doslej last baronice Lang. — Socialna praksa na Kranjskem ! Obrtni red, ki določuje 11-urni delavnik za vse fabriške zavode, dovoljuje upravni oblasti, da v posebnih slučajih odveže podjetnike od te postavne dolžnosti. Kakšno zlorabo uganjajo upravne oblasti na Kranjskem s to določbo, nam svedočijo sledeče številke, katere povzamemo iz uradnega poročila trgovskega ministrstva in ki se nanašajo na leto 1909. Dočim je delalo leta 1908 na Kranjskem 858 fabriških delavcev v 10 zavodih črez postavnih 11 ur na dan, se je to število po uradnem poročilu, ki gotovo ne pretirava, v letu 1909 skoro podvojilo: 1412 delavcev v 22 fabriških podjetjih ni bilo več deiežnih zakonito normiranega delavnika. Dočim je leta 1908 znašalo čezurno delo 43.965 ur, je poskočilo v naslednjem letu kar na 121.569 ur. Vsa ta prekoračenja zakonitega delavnika, ki pomenjajo nezaslišan rop na življenski sili delavskega ljudstva, so se godila v slamni-karskih, papirniških, predilnih in opekarskih obratih, torej v podjetjih, kjer razredna zavednost do skrajnosti izkoriščanega in izmo-zgavanega delavstva še ni močna dovolj, da bi bila porodila samostojno razredno strokovno organizacijo, v tobakarnah, kjer so klerikalci zvesti podporniki in podrepniki kapitalizma, slepili delavstva in ubijali njegovo odporno ti'o. Za delavstvo, ki ga fizično ubija že draginja, nastaja dvojna dolžnost, da se organizirano upre škodljivemu pregnanemu delu, ki mu ga hoče naprtiti na pleča nenasitni kapitalizem s sodelovanjem birokratizma in klerikalizma. Delavstvo samo je tišto moč, ki lehko izsili, da se bo postavna določba glede enajsturnega dela izvajala delavstvu v varstvo in da ne bo ta določba samo lepa priložnost za uradne ministrante denarnih mogotcev, da se jim izkažejo uslužne in prijazne. — Mestni fizikat v Ljubljani opozarjamo, naj si vendar že enkrat ogleda tiste vozove, s katerimi se prevaža smeti po mestu. Nekateri izmed njih so že taki, da je prava sramota, če se sploh upa ž njimi na cesto. Na vrhu so odprti ob straneh pa razbiti, da se kadi kakor v turški bitki, če potegne le majhna sapica, Smetiški vozovi bi morali biti železni, da se jih lahko od časa do časa umije, ker se vanje meče tudi odpadke, ki gnijejo, kar povzroča zlasti ob vročem času neznosen smrad in okužuje zrak. Upamo, da kodo te vrstice pomagale. — Jeseniškega dopisnika „Slovenca“ je spravil impozantni pogreb sodruga Kon-tschana popolnoma ob pamet. Na eni strani se laže, da je ljudstvo pogrebce ogorčeno zmerjalo, ker ti niso hoteli iti v cerkev, na drugi pa hočeš, nočeš, moraš priznava resnico, da so v cerkev šli le nosilci s krsto, ostala množica pa da je ostala na cesti pred cerkvijo. Kje so torej bili tisti nezadovoljneži, o katerih se laže jeseniški dopisnik, da so ogorčeno protestirali nad »brezversko« množico? »Rdeči Prapor* je bil vsaj toliko pošten, da je priznal, da je v cerkev šlo le 17 babnic, ostali pogrebci pa da so ostali na cesti, ker so hoteli s tem činom pokazati, da ne marajo za popa, ki celo v uradne cerkvene zadeve vlači strankarska strast. Da se je pri pogrebu kadilo, je čisto navadna laž, ki si jo more izmisliti le kaka tonžuri-rana duša. Ves pogreb je bil miren in dostojen, kakor so vsi pogrebi, ki jih prirede socialni demokrati. — Velika laž je, kar trdi jeseniški dopisnik klerikalnih listov, da se socialni de-mokratje niso brigali za pokojnega K o n -tschana. Resnica je, da je organizacija podpirala sodruga Kontschana v njegovi bolezni kolikor je le mogla, in sicer še v večji meri, kakor je bil v to opravičen. Da jeseniškim klerikalcem ni o tem nič znano, je popolnoma naravno, ker nimamo navade, da bi vsako malenkost obešali na veliki zvon. Klerikalci delajo pač drugače: za vsako podporo, ki jo dajo, zahtevajo zahvalno izjavo, s katero potem mešetarijo kakor jud s svojo robo. Zopet velika nesreča v rudniku. IzBeuthena v Gorenji Sleziji se poroča: V jami »Ida« Hohenlohejevega rudnika se je včeraj, dne 24. t. m. pri spravljanju razstreliva v jamo utrgala vrv. Vsled padca dvigala se je razstrelivo vnelo in nastala je grozovita eksplozija. Del jame je popolnoma raedejan. 45 rudarjev je ponesrečenih. — Beg grofa Leva Tolstoja. Iz Jasne Poljane prihaja vest, da je znani pisatelj in filozof grof Lev Nikolajevič Tolstoj nenadoma pobegnil ter se podal v ženski samostan v Šamardinskem v guberniji Kaluga. V Jasni Poljani je vsled tega čina Tolstega zavladalo med kmeti velikansko razburjenje, ker so mnenja, da je pobeg Tolstega zakrivila vlada. Po poročilih, ki dohajajo, se navaja kot vzrok pobega, da hoče preživeti Tolstoj svoje zadnje dneve v samoti, ker se mu je dosedanje luksurijozno življenje, ki nasprotuje njegovim nazorom, pristudilo. — Luna mrkne danes v sredo po noči. Pričetek mrka je ob 10 uri 40 minut zvečer. Popoln mrk se začne ob 1 uri 21 minut ter traja do 1 ure 47 min. Viden je ta mrk po vsej Evropi, večinoma Aziji, Afriki in na Atlantskem Oceanu ter v Ameriki. Trst. — Tržaška »Edinost« se grozovito jezi na nas zaradi naše zadnje notice o dogodkih v istrskem deželnem zboru. Ogromna večina njenih čitateljev ne čita »Rdečega Prapora«. S tem dejstvom »Edinost« tudi računa, kadar odgovarja na naše notice. Zaradi tega tudi naši odgovori na njene notice ne morejo biti takšni, kakršni bi bili, ako bi imeli opraviti z drugačnim listom. V svojem odgovoru na našo zadnjo notico sugerira »Edinost« svojim čitateljem, da smo skoraj odobravali postopanje italijanskih na-cionalcev ter udrihali samo po hrvaških na-rodnjakarjih. Rada bi na indirekten način dokazala, da smo pisali proti hrvaškim na-cionalcem zaradi tega, ker niso glasovali za 50.000 kron, ki naj se iz deželne blagajne nakažejo v pokritje deficita pri koperski razstavi. Še dalja je šla. Pravi, da ves naš krik o zatiranju ljudstva zveni v direktno ali indirektno obrambo kapitalistov in zatiralcev ljudstva. Morda se zdi njej lepo in posebno spretno, da se falzificira mnenje, ki ga imamo mi o enem in drugem vprašanju. Nam se zdi tako postopanje nečastno, ampak potrebno za »Edinost« in njene urednike, ki morajo falzificirati, da imajo potem povod odgovarjati na način, ki sugerira njenim čitateljem sovraštvo do socialne demokracije. Tako n. pr. skuša »Edinost« napeljavati vodo na svoj mlin zaradi postopanja ital. socialistov pri ožjih volitvah v državni zbor v Pulju. Ako njeni č.tatelji ne vedo »Edinost« ve, da se je takrat naša jugoslov. soc. dem. stranka izrekla proti tistemu postopanju in ga javno desauvirala. Kaj pomaga to »Edinosti« ? Ona nas zaradi tega še vedno blati. Kadar se je reformiralo volilno pravo za občinski zastop v Pulju, je vlada predložila tozadevni načrt, po katerem bi bili imeli delavci pravico izvoliti si 4 zastopnike. Ako njeni ritatelji tega ne vedo, v e to »Edinost« ravno tako kakor mi. Ona ve, da se je potem volilni načrt izpremenil vsled kompromisa, ki je nastal med hrvaškimi in ital. na-cionalci in da so oboji mesto 4 dali delavstvu 2: (dva) mandata. Zakaj tega ne pove »Ed.« svojim čitateljem? Morda zaradi tega, da ne bodo njeni čitatelji zvedeli, da so slovenski narodnjakarji napram delavstvu enako krivični kakor ital. in drugi. Morda zaradi tega, da ji ni treba povedati, da so bili takrat soc. dem. osamljeni v zahtevi po večjem zastopstvu za delavstvo. Morda zaradi tega, da ne izvedo, da je bila takrat vlada bolj demokratična kakor superdemokrat La-ginja in zagovornik militarizma Mandič? Zakaj pa se takrat, ko je imela »Edinost« lepo priložnost, ni postavila proti izkoriščevalcem ljudstva m na stran delavskih zahtev ? Zakaj »Edinost« ne odgovarja večerni izdaji »Pic-cola«, kjer je bil objavljen dopis iz Buzeta, v katerem je bilo rečeno, da so v Buzetu stopili zidarji, ki gradijo poslopje za hrvaško šolo, v stavko, ker so jim hoteli hrvaški narodni voditelji znižati mezdo za 50 vin. na dan? Zakaj se »Edinost« ne postavi na stran delavskih koristi ob postopanju poslanca Mandiča v delegacijah, ki je glasoval za milijone, ki naj se potrošijo za zgradbo novih bojnih ladij, kanonov in pušk? Zakaj je »Edinost« v imenu hrvaških nacionElcev vedno zagovarjala vsako postopanje vlade proti delavcem v Pulju? Zakaj se »Edinost« ni postavila nikdar na našo stran, na stran delavstva, kadar smo zahhtevali, da se odpravijo nečloveške razmere delavstva v Val di figo v Pulju? Čemu ne pove, da je bolj izjemna kot redka nerodnost hrvaških narodnjakov kriva, da istrski Slovani niso bili zastopani na koperski razstavi? — Odgovarjati je seveda lepo. Toda treba je tudi imeti pogum povedati svojim pristašem, kako govori nasprotnik. Tega »Edinost« ne stori, ker je njej ležeče na tem, da se njeni čitatelji ohranijo v nevednosti in da ne izvedo nikdar od nje, da imamo pravico in delavsko in narodno dolžnost kritizirati in če mogoče onemogočiti nadaljno izkoriščanje ljudstva, ki se danes vrši pod narodno firmo. Zato imamo tudi pravico imenovati ves na-rodnjakarski boj narodno švindlarijo, ki ima namen slepiti ljudstvu oči in temniti mu razum, da ne vidi svoje vnebovpijoče revščine in da ne čuti svoje bede. »Edinost« bo pa tudi imela priliko prepričati se, da imamo pogum bojevati se proti taki švindlariji, pa če naščuva proti nam ves svet in če se bo še tako lagala, da si bo sama verjela. — Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu ima v soboto 19. t. m. ob pol 9. zvečer izredno važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polnoštevilno. — Shod v Škednju. Pretečeno soboto se je vršil pri nas izredno dobro obiskan shod, ki ga je bila sklicala organizacija kemičnih delavcev v Trstu. Lepo so bile zastopane tudi delavke. Shodu je predsedoval sodr. Ravasini. Prvi ie poročal o draginji in o potrebi organizacije sodr. Regent v slov. jeziku. Nato sodr. Doff-Sotta v italijanskem jeziku. Govorila sta še sodruga Hafner in Ravasini, ki sta raztolmačila pravila organizacije kemičnih delavcev. Poročila so vzeli navzoči z burnim aplavzom na znanje. Po shodu se je lepo število navzočih vpisalo v imenovano organizacijo. — Nelepi sadovi. Nelepe sadoVe v Trstu rodi seveda samo N. D. O. Nimamo povoda biti zaradi tega veseli, zakaj take sadove mora delavstvo plačevati in zelo drago plačevati. Namen N. D. O. je danes vsem jasen pa tudi vsem občuten. Njeni govorniki so ga večkrat na shodih vihravo in cinično proklamirali. »Naš namen je uničiti socialno demokracijo, ki je naš največji sovražnik«. Tako so klicali. Odgovorili smo jim; »Socialne demokracije ne bodete uničili, pač pa bodete naredili neslogo med delavci!« Zgodilo se je kar smo mi pravili. Socialna demokracija in njene organizacije živi in napreduje. V knjigi naše zgodovine bo nekoliko strani posvečenih bojem, ki smo jih imeli z N. D. O. Te strani ne bodo v čast onim, ki so v N. D. O. vodili protidelavsko gibanje. Zakaj protidelavsko gibanje je imelo vspeh, ki ga nekatere kategorije delavcev globoko občutijo. Med te delavce spadajo najrevnejši uslužbenci glavnih skladišč. Na te je N. D. O. računala, ti so šli slepo na njene limanice in danes nosijo posledice svoje nezavednosti. Neresen je bil pojav N. D. O., neresno, frivolno je bilo njeno delovanje. Danes niso omenjeni delavci organizirani ne pri N. D. O. pa tudi ne pri naši organizaciji glavnih skladišč. N. D. O. jim je ves čas svojega obstanka obljubovala to in ono. Izpolnila ni nobene svojih obljub. Zadnje poboljške so si ti delavci izvojevali leta 1906. potom naše organizacije in skupno z vsemi drugimi uslužbenci glavnih skladišč. Poslednjim je naša organizacija tudi pozneje marsikaj priborila. Ostali so zvesti organizaciji in ta je nanje lahko računala. Prvi pa niso ostali zvesti organizaciji. Odtujili so se ji in delali proti njej. Vodstvo glavnih skladišč je vedelo, da so nesložni, da niso organizirani, zato se tudi ni zmenilo za zahteve, ki se jih je stavilo zanje. »Kaj pa zahtevate za te delavce, saj niso pri Vas niti organizirani«. Tako je odgovoril nek visok gospod enemu odborniku naše organizacije, ki je vložil zahteve teh delavcev. Pred kratkim je N. D. O. sklicala shod teh delavcev, da tam razpravljajo o svojem položaju. Na shodu se je izvolil odbor, ki je pa takoj izjavil, da noče imeti ničesar skupnega ne z N. D. O. ne z našo organizacijo. Sam da hoče skrbeti za zboljšanje razmer tem delavcem, ki niso nikjer organizirani. Ni treba, da so izjavili, da nočejo, da bi se naša organ, vmešavala v to gibanje. Nikdar še se niso naše organizacije vmešavale v gibanje neorganiziranih delavcev. Bomo pa gotovo najbolj veseli ako bo imelo to gibanje vspeh. O tem dvomimo. V letu 1906. so imeli delavci lepo priložnost, da spoznajo kaj se da z enotno, na razrednem stališču stoječo organizacijo doseči. Takrat so dosegli pač veliko. Šli so k N. D. O. Tam so se naučili, da se ne da ničesar doseči z narodnim sovraštvom in v boju z drugimi delavskimi organizacijami. Sami delajo še poizkus izven organizacije in to prav danes, ko so se delodajalci med seboj mednarodno organizirali na centralistični podlagi. Tem delavcem želimo vspeha, ampak želimo tudi, da bi prišli kmalu do spoznanja, da je mogoče zboljšanje razmer samo v mogočni razredni organizaciji. Najlepši bo njihov vspeh takrat kadar do tega spoznanja pridejo. — Na Kontovelju bo v petek dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v Konsumnem in posojilnem društvu predaval sodrug Regent o predmetu: Kako je nastalo delavsko vprašanje. Predavanje se vrši na izrecno željo tamošnjih po izobrazbi hrepenečih delavcih, katerim priporočamo, da se udeleže zanimivega predavanja v velikem številu. Goriško. v — Podgora. V torek, 8. t. m., se je razširila po Podgori žalostna vesi, da je v tovarni v Stračicah padel raz lestvo neki delavec ter obležal v nezavesti. V sredo •ob »/29. zjutraj je ubogi delavec v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici umrl in zapustil v največji žalosti mater-vdovo, dva brata in dve sestri. Ranjki je dragi naš sodrug Perko Kristijan, 27. let star, član zidarske organizacije in član odbora te organizacije, eden najzvestejših sobojevnikov v naši organizaciji. Njegova žalostna usoda, je povzročila veliko žalost med zidarji na Goriškem in posebno med delavstvom v Podgori, kjer je bil vsem priljubljen, ne samo zato, ker je bil zvest zagovornik delavskih interesov z besedo in dejanjem, temveč tudi zaradi uglednega vedenja. Kako hitro se je zvedelo o smrti, je bila razobešena z okna društvenih prostorov žalna zastava. Pogreb je bil v petek zjutraj iz bolnišnice v Gorici na podgorsko pokopališče; udeležilo se ga je čez 300 oseb, dasi je bil delavnik. Pogreb je napravil med delavstvom v Podgori velik vtisk. Med venci smo videli pri pogrebu enega od podgorskih organiziranih delavcev z rdečimi trakovi; od delavcev in delavk v Stročicah pa tri vence in od zidarjev iz Ločnika enega tudi z rdečimi trakovi. Častno so bili pri pogrebu zastopani zidarji iz Moše. O nesreči, ki je zadela našega predragega sodruga in njegovo družino, bi bilo marsikaj povedati. Za danes izrekamo, na tem mestu, najglobokejše sožalje družini ranj-kega in to v imenu podgorskega organiziranega delavstva, ki ga bo težko pozabilo. Tebi pa, dragi nam Kristijan, bodi zemljica lahka. Delavsko gibanje. Organizacija zidarjev v Evropi. Zadnjič smo omenili, kako močna je organizacija zidarjev v posameznih evropskih državah in koliko je zadnje leto dala koristi svojim članom potom podpor. Natančnejše podatke pa daje naslednja tabela, ki jo zidarjem priporočamo, da jo dobro pregledajo. uiijjdzi sjodpoj -I- oo CO TJ« OAJSJCA -OABJJ Bjod ■pod BU -leAojod Ejodpod eujjms Ejodpod e^juiog o>fAc;s ezi^epzi 6061 i>ipoiioa 6061 aou -eid o\\\z)§ OJ 13 Um G u ts^ M £ E si 03 O t/) O JG O« 03 > > & >N CD co t"- cr> CO t> (O —« lO r-< LO OO O O Tj* ^ in io CN I I O Tf CD m cj) CD LO — iO CD CD CN T— io — I II 18 I I I i I II O o CN O CD t"~ IO OO O oo CD Tj* —< CN Tj* O t'- m to o t oo io I CD LO t'- OO C'! f'-LO O OO CM CO CN O Tf CN LO O Q O (0 0)000 t''- 00 CD LO 05 LO LO CN t"- o LO CD OO — a> LO Tt* CO CD CD 00 —' Tf* O CN 00 o 00 CD o co I 12 CN LO tj* t>- I O TT* I oo O MS II O OO cs o LO Tj* Pio *—it^CSCDOCDCOO—* O CN LO O) CO LO 5 CN G) t"- tj* 05 ONOlOl CO CN CO Tj* Tj* 00 r-. OO t'- CO CD CN CN ?,CNlONiOCncOGT) CT> ' 920 CDN^OtJ* CO 05 *0 CO h- co lo >NOiO o N O N O O O LO LO lO lO ■ t-'- O LO CO O Tj* co —• O 1 < h- t'- OiOiOOiOS 05CDCN0)N-* 05 00 CN 05 05 O 00 — co CO CM CO CO r-H O 05 O Tj* lO CN ■'"f tJ* t—* ^ CN 05 CN as TJ N •2» aS JfS oj o ca ca S ^ rt CD QZ p 'C? nj p ra ii > : ■o-S °~ jjj a rt O. N o*a ič x*> o •S S O W u o > hii.i:ez< Skupina Kovinarjev . ... v Ljubljani "" priredi Stavka mizarjev v Sarajevu, ki je trajala šest tednov, se je zaključila z uspehom za delavce. Atentat, s katerim so hoteli podjetniki odpraviti pridobitve zadnjega gibanja, se ni posrečil. Ne samo to, temveč tudi nakano podjetnikov, vpeljati akord, so delavci popolnoma odbili. Končno so morali mojstri pomočnikom primerno povišati plače. Boj pa še ni na celi črti končan, v treh delavnicah stavkajo mizarji še dalje, gotovo pa tudi delavci teh treh delavnic ne bodo odnehali, dokler ne zmagajo. Mizarji naj ne potujejo v Sarajevo. Srbska socialna demokracija je po sklepu svojega letošnjega kongresa ustanovila organizacijo za poljedelske delavce in male kmete. Delavci, širite svoje glasilo ,Rdeči Prapor!* tu ,u3» a « t« 3 > >5? j« c/) V založbi ;Rdečega Prapora' ^ je izšel Žepni koledar za delavce sploh in prometne uslužbence za 1. 1911. Ta koledar izhaja že XI. leto. Vsebina mu je med drugimi naslednja: Resnica (pesem); Koledar; Centralni sedeži avstrijskih organizacij; Kolkovne lestvice; Posnetek poštnega in brzojavnega cenovnika; Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi; Stare in nove mere; Koliko plačam osobne dohodnine; Koliko plačam vojne takse; Izvleček iz pravi! provizij-skega sklada c. kr. državnih železnic (ki je enaka onim južne železnice); Hrana in hranitev; Kdo je sodrug; Kako se varujemo kolere; Delovanje soc. dem. poslancev v parlamentu v zadnjem letu (predlogi našteti); Dve resoluciji s kodanjskega mednarod' nega kongresa; Dohodki in stroški; Beležnica za vse dni v tednu. Koledar obseza nad 13 pol in bo pridejan Uidi svinčnik. Cena v platno vezanemu izvodu je 1 K, po pošti 10 h več. Pri večjem odjemu in če se plača naprej ali pa vsaj v teku 30. dni velik popust. Pri naročilih do 20 izvodov se priporoča, da se pošlje denar naprej. Mlado," staro, Vsak“pove: Ta pa je za me I Ker se samo z njim krepčam, Vednc zdrav želod'c imam' Najboljši želodčni liker! Sladki in grenki. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 2.40 . . 4 80 Naslov za naročila: .FLORIAN*, Ljubljana. J V Postavno varovano. it,® m, i« mm Kavarna ,Unione v Trstu4 ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. Sodrugi v Trstu dobe Žepni koledar za leto 1911. pri blagajniku političnega odbora Alojziju Štolfa v „Delavskem domu*. Uax&sin Ljubljana Danajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih, strojev za rodbino in obrt 3?isetlrxi stroji „-A.d.lercc Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. družinski večer s sodelovanjem pevskega zbora „ Vzajemnosti" . : ki se vrši v soboto, dne 19. nov. 1910 v salonu gostilne pri Anžoku v Sp. Šiški. Na sporedu so: deklamacije, petje, ples, šaljiva pošta in razne druge zabave. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane 20 vin., za nečlane 30 vin. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi ODBOR. Produkt, zadruga ljublj. mizarjev —===== . registrov^na zadruga z omejeno zavezo - s sedežem v Ljubljani; Marije Terezije c. 11 (Kolizej) Zaloga pohištva lastnega izdelka in Izvršuje vsa mizarska stavbna —_______dela.______- ti tapetniškega blaga. Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani i H.SUTTNER urar, prva naj večja domačja Tovarmška-var- —- exportna tvrdka ur,zlatnine . na 2namka: Ljubljana Mesim trg. m srebrnine, bastna tovarna urvšvici Dunajsko fino in svitlo likanje Gabriela Jug, Ljubljana, Zidovska ul. št. 3. se priporoča p. n. slavnemu občinstvu za vsakovrstno čiščenje perila po zelo točni in najboljši postrežbi ter - nlzlri ceni. 1 - Našim somišljenikom priporočamo: Ilirija in Fraxin kremo za črevlje. Ciril in Metodovo vazelino in vazelino z mednarodno znamko Giril-Metoda ter Plerin čistilo za kovine Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov Golob & Volk, Ljubljana. v dobrem stanju, nekatere z gostilniškimi koncesijami se oddajo pri P. Mateliču c. kr. konces. posred. za nakup in prodajo. Zavod za plakatiranje, sna-ženje in za reklamo. Škofja ulica št. 10. — Telefon št. 155. Vsi svoječasno pri meni službujoči in drugi zakotni posredovalci so neopravičeni izvrše-— vati mojo obrt- L. PEVff LE K LJCJBLjRMR, židovska ul. 4 priporoča svojo akcidenčno tiskarno z električnim obratom. Izvršuje tiskovine: vizitke, račune, pisma, kuverte, raznovrstna vabila, zaročna, poročna in druga različna naznanila, komisijske knjižice, parte i. t. d. po brezkon-kurenčnih cenah. Trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem. Razglednice na debelo in drobno, ceneje kot povsod drugod. Izvrševanje razglednic vseh vrst. Reklamni koledarji za I. 1911 s korbco ali brez po zelo nizkih cenah. Častiti gospod Gabrijel Piccoli lekarnar v Ljubljani. Vašo tinkturo za želodec sem že vso z velikim uspehom porabil, katero iz srca priporočam v veliko korist vsaki družini ter se Vam iskreno zahvaljujem in prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec. Z odličnim spoštovanjem Josip Sterle Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru na Krasu. .............. Kave. J.—2- T. m 'i •*! Zavod za pohištvo in dekoracije Ljubljana, Frančiškanska ulica, 10. Ustanovljeno leta 1857. Telefon štev. 97. Pphištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištve-_ nega blaga 1.1, d. Enostavne in razkošne ženitne opreme v naj- ^ solidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč. ^ * ' t j Svarilo I Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorijetemveč določeno znamko: : Franck: da imate jamstvo za vedno jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja. — enrts. Tovarn, snainka Tovarn, znamk «L X 4ttT. 10vam. ihamia. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in plakaterskega podjetja, snaženje stanovanj in okenj Ljubljana Šelenburgova ulica št. 6 izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telefon 6to*v- 1©8_ V LJUBLJANI priporoCa svoje Telefon štev. 1©8. izborno pivo v sodcih in steklenicah. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živčnega delovanja, utrjenje kože proti prehladu. Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. — mira hum nuu i Vaš zdravnik vam priporoča francosko žganje ,Diana1, ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja ,, Diana “ je dvakrat destilirano vinsko žganje. Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana“ in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „Diana“ in da je tudi zamašek in plomba označena s to varstveno — — znamko. — —■ Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana1 in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: 1 male steklenice K —•50; srednje K T20; velike K 2'40.— Prodaja se v vseh trgovinah na drobno, kjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc, žganja „Diana“ r. z o. z na Dunaju I. Hohenstau-fengasse 3 t. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl. Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.