Poštnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, Četrtletno din 48'—, polletno din 96'-celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
100.
kos.
V LJUBLJANI dne 1-1. decembra 1938.
Letnik IX*
V S K B 1 N A :
608. Navedba o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri bratovskih sklad nicah.
6*IH Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.
tild. Sprememba obrazca atesta za kontrolo semenja kulturnih rastlin.
(iti. Odkupne cene oljnatega semenja letine 1939.
612. Seznam uprav javne službe za posredovanje dola: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeništev.
Otti. Bernska konvencija za zaščito literarnih in umetniških del. — Uporab,, na Saravvak in brit. Severni Borneo.
614. Mednarodna konvencija o pobijanju ponarejevanja denarja. — Pristop Brazilije.
615. Telefonski promet z Italijo.
616. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v obinof.u druvske banovine.
617. Kužne objave iz .Službenih noviiu.
Uredbe osrednje vlade.
608.
Na podstavi § 13.,.odst. 2., pravilnika za uslužbence bratovskih skladni?, za zavarovanje delavcev in nameščencev pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji, II. 1L št. 4887 z dne 20. decembra 1937., izdajem tole
naredbo
o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri bratovskih skladnicah.*
§ l.
(') Pripravniki kategorij A, B in C opravljajo strokovne izpite pred izpraševalno komisijo na sedežu glavne bratovske skladnice ali v drugem kraju, ki ga določi glavni upravni odbor.
(2)	Izpraševalna komisija sestoji iz treh članov in treh namestnikov, ki jih določi glavni upravni odbor vsake glavne bratovske skladnice sporazumno s pristojnim rudarskim oblastvom.
(*) Predsednik komisije je po stopnji najvišji član; če se pa stopnja ne da določiti, se imenuje predsednik, ko se določajo Člani. Predsednik vodi poslovanje komisije. Za delovodjo komisije določi predsednik glavnega upravnega odbora enega izmed starejših uslužbencev glavne bratovske skladnice.
(4)	Dolžnost člana izprasevalne komisije je za uslužbence bratovske skladnice obvezna. Če je član zadržan
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije- z dne 25. novembra 1938., št. 271/LXXXI/G33.
ali če je s kandidatom v bližnjem sorodstvu, opravlja to dolžnost njegov namestnik.
§ 2.
(1)	Komisija se zove: Izpraševalna komisija glavne
bratovske skladnice v ......................s in opravlja pod
tem imenom posle, ki spadajo v njeno pristojnost.
('-) Zapisnik o poslovanju komisije piše delovodja.
(:l) Komisija dobi vse listine, potrebne za njeno poslovanje, iz arhiva glavne bratovske skladnice, ki vpisuje v svoj vložni zapisnik vse spise, naslovljene na komisijo, in jih vrne po končanem poslu glavni bratovski sklad-nici s svojim zapisnikom vred.
§ 3.
(') Pripravniki vlože svoje prijave za izpit pri glavnem upravnem odboru svoje glavne bratovske skladnice najdalj do 1. junija vsakega leta.
(") Izpraševalna komisija odloči, ali ima prijavljeni kandidat pravico, opravljati izpit.
(:i) Predsednik izprasevalne komisije določi dan in uro izpita.
(J) Kandidatom se odobri odsotstvo, potrebno za opravljanje izpita, in se sme odobriti odsotstvo eventualno tudi za pripravo.
§ 4.
(') Stroške izprasevalne komisije trpi glavna bratovska skladnica.
(-) Kandidati imajo proti krajevni bratovski sklad-nici pravico do povračila potnih stroškov samb, če izpit ob prvem opravljanju napravijo.
§ 5.
(') Kandidati opravljajo pred komisijo strokovni pismeni in ustni izpit.
(2) Pismeni izpit se opravlja ob natančno določenem času (§ 3., odst. 2.) ob uporabi tehničnih sredstev in knjig, ki jih dovoli izpraševalna komisija. Izpit traja najmanj štiri ure.
Pri pismenem strokovnem izpitu dobi kandidat dve temi, eno teoretično in eno praktično, iz materije, v kateri kandidat posluje. Tčme pismenega izpita določi komisija neposredno pred začetkom izpita.
(3) Za ustni izpit pripravijo člani komisije pred opravljanjem napisana vprašanja in jih kandidati pri izpitu izvlečejo. Razen tega imajo člani pravico, zastavljati ustna vprašanja in zahtevati pojasnila o pismeni nalogi, toda samo zato, da kandidatovo izobrazbo popolneje ocenijo.
§6.
(*) Izpitna snov:
I. Snov, ki jo morajo znali vsi kandidati po svoji razvrstitvi v kategorije, je:
za uslužbence kategorije A: ustava kraljevine Jugoslavije, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredba o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike, pravila bratovske skladnice z navodili ministrstva za gozdove in rudnike in glavne bratovske skladnice, pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic, pravilnik o volitvah pri bratovskih skladnicah R. št. 181 z dne 14. januarja 1937., poglavitni osnovni pojmi rudarske zakonodaje, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dela, zakona o obrtih, zakona o taksah in splošno poznavanje gospodarskega pomena rudarstva;
za uslužbence kategorije B: ustava kraljevine Jugoslavije, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredba o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike, pravila bratovske skladnice z navodili ministrstva za gozdove in rudnike in glavne bratovske skladnice, pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic, poglavitni osnovni pojmi rudarske zakonodaje, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o obrtih in zakona o taksah;
za uslužbence kategorije C: pravila bratovske skladnice, pravilnik za uslužbence bratovskih skladnic, poglavitni osnovni pojmi zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev, zakona o obrtih in zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
II. Snov, ki jo morajo znati posamezni kandidati po svoji stroki:
Poleg snovi, ki jo morajo znati vsi kandidati po svoji razvrstitvi v kategorije in ki je navedena pod I. tega odstavka, predpiše izpraševalna komisija sporazumno z rudarskim oblastvom dopolnilno snov, ki je v zvezi s službenim kandidatovim delom in ki jo mora vsak kandidat po svoji stroki upoznati, n. pr. dopolnilna izpitna snov za knjigovodje, računsko osebje, statistike, arhive, bolničarke, babice itd.
(2)	Izpraševalna komisija ocenja isto izpitno snov za višje uslužbenske kategorije 3 strožjim merilom pri višjih kategorijah, zahtevajoča od njih nadrobnejše poznavanje snovi.
§7.
Izpraševalna komisija daje za pismeni izpit takšne tčme in zastavlja pri ustnem izpitu takšna vprašanja, da more kandidat s svojimi odgovori nedvoumno dokazati, da je sposoben za opravljanje službe v kategoriji in stroki, v kateri posluje in za katero opravlja izpit.
§ 8.
(') Ocene so tele: odličen, prav dober, dober in slab.
(2) Člani komisije določijo, kateri predmeti so za katero stroko važni, in po ocenah, ki jih je dobil kandidat v posameznih predmetih, odločijo, ali je izpit opravil in s kakšnim uspehom, z odličnim, prav dobrim ali dobrim.
(3) Kandidat, ki se oceni pri pismenem izpitu za »slabega«, se ne pripusti k ustnemu izpitu.
§9.
0) O izidu pismenega izpita odločijo člani komisije v tajni seji po dokončanem pismenem izpitu, o izidu vsega izpita pa takoj po dokončanem ustnem izpitu. Izid se kandidatom takoj priobči.
(2)	Komisija izda kandidatom spričevalo o opravljenem izpitu, ki ga podpišejo vsi člani komisije, po poprejšnjem plačilu takse po tar. post. 9. zakona o taksah.
§ 10.
Če kandidat določenega Ine ne pride, da bi opravljal izpit, velja, da je pri izpitu padel, izvzemši primere bolezni, višje sile, prometne motnje in druge opravičene razloge. V takem primeru določi komisija, kdaj naj kandidat izpit opravlja.
§ 11.
Če želi kandidat prestopiti iz stroke, za katero je opravil izpit, v drugo stroko, mora naknadno opraviti predmete, ki so predpisani za to drugo stroko.
§ 12.
Zoper 'poslovanje komisije je dopustna pritožba na glavni upravni odbor, čigar odločba je izvršna.
§ 13.
Vsakemu izpitu prisostvuje predstavnik pristojnega rudarskega oblastva.
§ 14.
Poslej se opravljajo strokovni izpiti po tej naredbi; za to leto pa določi izjemoma glavni upravni odbor sporazumno z rudarskim oblastvom rok za opravljanje izpita tistim kandidatom, ki so pridobili pravico, opravljati izpit.
y Beogradu dne 12. novembra 1938.; II. R. št. 4307.
Minister za gozdove in rudnike .
B. Kujundžič s. r.
609.
Na podstavi pooblastitve iz člena 22. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov predpisujem v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tale
pravilnik
o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.*
Člen 1.
(') Upniki iz člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov ugotove višino in znižbo dolga ter letni obrok po
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2. decembra 1938., št. 277/LXXXIIA/657.
uredbi za vsakega posameznega dolžnika z obračunom po obrazcu iz odstavka 2. člena 10. in napravijo za vsakega dolžnika po obrazcu iz odstavka 1. člena 10. obveznico za znesek dolga po uredbi.
(2) Tudi če se listina o dolgu ni bila napravil-« ali če je dolžniška listina sodna sodba, poravnava ipd., mora upnik skladno s predpisi tega pravilnika zahtevati, da se mu izdaj obveznica.
(3) Obveznice in obračune pošljejo upniki v dveh primerkih občinski upravi (mestnemu poglavarstvu), krajevno pristojni za dolžnika. Občinsko oblastvo vroči po en primerek obveznice in obračuna dolžniku v 15 dneh po prejemu in ga pozove, naj obenem s poroki ali solidarnimi dolžniki v 15 dneh po prejemu pred občinskim oblastvoin obveznico podpiše ali pa poda svoje ugovore.
(4) Če dolžnik in poroki ali solidarni dolžniki obveznico podpišejo, overi občinsko oblastvo njih podpise in vroči obveznico upniku.
(5) Če ne sproži upnik postopka po tem pravilniku v treh mesecih od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, začno teči letni obroki (anuitete) s prihodnjim 1. novembrom po izvršeni zameni listin.
(a) Če ne sproži upnik postopka za zameno dolžniških listin v treh mesecih, ko stopi ta pravilnik v veljavo, sme zahtevati zameno tudi dolžnik-kmet skladno s predpisi, ki veljajo za upnika. V takem primeru začno teči letni obroki s prihodnjim 1. novembrom po izvršeni zameni listin.
(7) Vse vročitve, vabila in obvestila upnikov po tem pravilniku opravljajo občinska oblastva neposredno ali pa po pošti, ne pa po drugih oblastvih.
Člen 2.
(') Če dolžnik noče podpisati obveznice, obvesti občinsko oblastvo o tem upnika v 15 dneh od dne, ko je dolžniku potekel rok iz odstavka 3. člena 1. Če je podal dolžnik ob tej priložnosti tudi ugovore, jih občinsko oblastvo istočasno vroči upniku.
('-) Če upnik ne sprejme ugovorov in ne napravi nove obveznice, sme, preden se obrne do rednega sodišča po členu 6. oziroma členu 7. tega pravilnika, zahtevati, naj se opravi narok pri občinskem oblastvu. V ta namen določi občinsko oblastvo narok v 15 dneh od dne prejema upnikove zahteve in povabi nanj upnika, dolžnika in poroke ali solidarne dolžnike. Če se doseže pri naroku sporazum, napravi občinsko oblastvo takoj obveznico, overi podpise in izroči obveznico upniku.
Člen 3.
(‘) Upnik je dolžen izročiti občinskemu oblastvu prepis obveznice; le-to ga overi in pošlje davčni upravi.
(2) Ko prejme upnik novo obveznico, mora vrniti dolžniku prejšnjo listino o dolgu, razen v primerih iz člena 5.
(3) Če upnik v dveh mesecih od dne, ko je po odstavku 3. člena 1. izročil občinskemu oblastvu obveznico, od te občine ne dobi odgovora, se sme radi uveljavitve zahtevka obrniti do rednega sodišča.
Člen 4.
(') Obveznico morata podpisati tudi porok ali solidarni dolžnik. Dolžnik sme priskrbeti namesto teh podpisov podpise drugih porokov ali solidarnih dolžnikov. O sporu zaradi vrednosti novih podpisov odloči na zahtevo ene ali druge stranke okrajno sodišče v nepravdnem Postopku skladno z določbo člena 7.
(2) Če porok ali solidarni dolžnik obveznice ne podpiše in dolžnik ne priskrbi podpisov, za katere privoli upnik ali za katere je sodišče odločilo, da imajo enako vrednost, je upnik upravičen takoj izterjati vso terjatev, znižano po uredbi, od poroka ali solidarnega dolžnika, ki obveznice ni podpisal, če je umrl pa iz njegove zapuščine.
(3) Namesto podpisa poroka ali solidarnih dolžnikov dogovorita upnik in dolžnik lahko tudi drug način zavarovanja.
Člen 5.
(') Če glavni dolžnik po kaki obveznosti ni kmet, se morajo ob izdaji obveznice za poroke kmete na stari listini uničiti (prečrtati) podpisi porokov, za katere se izda nova obveznica. Rok treh mesecev iz odstavka 5. člena 1. začne teči za poroka od dne, ko je bil pozvan, naj dolg plača.
(-’) Ko izterjuje upnik terjatev po novi obveznici od porokov iz prednjega odstavka, je dolžan priložiti obveznici tudi prejšnjo listino o dolgu ali pa drugo listine, iz katerih se vidi višina dolgovane vsote.
Člen 6.
(') Če naslane spor o obstoju, višini ali značaju dolga, je pristojno redno sodišče po predpisih civilnega pravdnega postopka.
(2) Ko se vodi spor po prednjem odstavku, zniža sodišče skladno s členom 17. uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov dolg po tej uredbi.
Člen 7.
(') O sporih zaradi znižbe dolga, stroškov in obresti odločajo okrajna sodišča, krajevno pristojna za dolžnika, v nepravdnem postopku. Zoper odločbo okrajnega sodišča ima prizadeta stranka pravico pritožbe na okrožno sodišče. Odločba okrožnega sodišča je dokončna in zoper njo ni pravdnega sredstva.
(-) V nepravdnem postopku po prednjem odstavku se rešujejo sporna vprašanja tudi iedaj, če ima upnik izvršilni naslov in dolžnik noče podpisati obveznice.
Člen 8.
Če se postopa po členih G. in 7., vroči okrajno sodišče odpravek pravnomočne odločbe tudi davčni upravi.
Člen 9.
Če biva dolžnik v inozemstvu, se sme obrniti upnik radi zamene dolžniških listin naravnost do pristojnega sodišča.
Člen 10.
(*) Dolžniške listine se zamenjajo z obveznicami po temle obrazcu:
Takse prosto
OBVEZNICA,
izdana po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov
Podpisani ...................................................
(priimek, očetovo in osebno ime, poklic)
iz ........................................
hišna številka 	,	priznavam, da
dolgujem ....................................................................
(upnikov priimek itd.) iz..................
................    znesek	din............
(z besedami: ..................................................
	 dinarjev)	po posebnem
obračunu, napravljenem na podstavi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Ta moj dolg izvira iz:
■en dolg iz obvez- obvoznico — zadolžnice — pogodbe niče, zadolžnice,
pogodbe ipd. ; Hne...............................................................................................
glaseče sc na din .......................................;
za dolg iz menice menice, izdane dne..............................................................
na din 	,	na	kateri	so	naslednji
podpisniki: akceptant .........................
....................,	izdatelj
indosanti pa po vrsti
za dolg iz nakopa blaga na up ali iz obrtnega dela
za
dolgove do 500 dinarjev
za dolgove nad 500 dinarjev
za. dolgove do 500 dinarjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela
za dolgove nad 500 dinarjev iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega dela
iz nakupa blpga na up — obrtnega dela.
Zavezujem se plačati zgoraj ugotovljeni znesek din ...........
po členu 52. v zvezi s členom 50., odst.
1., točko b), uredbe v dveh enakih letnih obrokih po din ....... (z	besedami:
............................... dinarjev),
s 3% obresti; prvi obrok dospe 15. novembra 19......, drugi pa 15. novembra
19. . ;
po členu 36., odst. 1., točki b), uredbe s 3% obresti po odplačilnem načrtu po členu 6. uredbe v 12 letih z letnimi
obroki po din 	 (z	besedami:
............................... dinarjev);
prvi obrok dospe 15. novembra 19 ,
vsak naslednji pa 15. novembra naslednjega leta;
po Členu 52. v zvezi s členom 36., odst. 1., točko a), uredbe v dveh enakih letnih obrokih po din ................. (z.............besedami: ....................... dinarjev);
prvi obrok dospe 1. novembra 19..........,
drugi 1. novembra 19.....;
po členu 36., odst. 1., točki a), uredbe v 12 letih v enakih letnih obrokih po
din .......... (z	besedami:	.
............................... dinarjev);
začenši s 1. novembrom 19.......
Zavarovanja, kakor tudi pravico do zavarovanja, ki jih je imel moj upnik po inoji prejšnji obveznici — pogodbi — menici, t. j.  ......................................
zlasti hipoteka, postavljena v njegovo korist s sklepom ......................................................— sodišča v  ...........................I.— pod
št	  na	moje nepremičnine,
vpisane v zemljiškoknjižnem vložku
št.  ........ davčne	občine............................
	   (popisane	v	zemljiškem
listu [tapiji] št............  potrjenem	po
      sodišču v ...........................
 	.),	ostanejo do zneska
spredaj označene vsote dolga še dalje v veljavi.
 .......„...,	dne.................    193......
Podpis glavnega dolžnika:
Tej zavezi pristopajo kot porok i-solidarni dolžniki:
Pripomba: Iz tega obrazca obveznice se vzamejo samo tisti odstavki, ki ustrezajo vrsti in višini dolga.
(2)	Obračun dolga po členu 1. sc napravi po temle obrazcu:
OBRAČUN
kmetskega dolga po odstavku 1. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in odstavku 2. člena 10. pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami.
Priimek, očetovo in osebno ime Stanovališče (ulica in h. št.) Priimek, očetovo in osebno ime Stanovališče (ulica in h. št.)
dolžnika
upnika
* A. Obračun dolga iz nakupa blaga na up ali iz obrtnega
dela:
a) znesek dolžne glavnice po poslednjem obračunu pred 20. aprilom 1932.	din ..
b) ne plačane pogodbene (največ 12%)
 % obresti od dne poslednjega obračuna do
19. aprila 1932.	din ..
skupaj din ........
c) ne plačane obresti, in sicer:
* 1......%	od	20.	aprila	1932.	do	22.	no-
vembra 1933.	din ...
2.	1 % od 23. novembra 1933. do 25. septembra 1936.	din ..........
Č) pravočasno prisojeni, še ne poravnani pravdni in izvršilni stroški, nastali do
19.	aprila 1932.	din  .
d) pravnomočno prisojeni, še ne poravnani pravdni stroški, nastali od 19. aprila 1932.
do 25. septembra 1936.	din ..
e) ne poravnani dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za postavitev hipoteke ali zaznambe (vknjižbe ali predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih
je opravil upnik namesto dolžnika, skupaj din  ..........................
Skupaj na dan 1. novembra 1936. din .........-
* f) odbivši prejeta odplačila, in sicer: ........................................................................ din ..
 ...................................................... din .
Končni dolg din    -
Letni obrok znaša 7n ali 1/> gorenje vsote,
t. j. dinarjev ....................,
dospe pa 1. novembra vsakega leta, začenši s 1. novembrom 19...»«.
* B. Obračun dolga iz ostalili pravnih razmerij:
a) znesek dolžne glavnice po poslednjem obračunu pred 20. aprilom	1932.	din........
b) ne plačane dogovorjene (največ 12%)
 % obresti od dne poslednjega obračuna
do 19. aprila 1932.	din........
Skupaj na	dan 20.	aprila 1932. din ..
odbivši 50	% znižbe	din.........
ostane din ....
K temu se dodajejo obresti, izračunane za ne znižani dolg na dan 20. aprila 1932., in sicer:
c) ne plačane obresti:
1......%	od	20. aprila 1932. do 22. novembra 1933.	din......
2. 1% od 23. novembra 1933. do 25. septembra 1936.	din........
3. 3% od 26. septembra 1936. do 15. novembra 1936.	din........
č) pravnomočno prisojeni, še ne plačani pravdni in izvršilni stroški, uastali do 19. aprila 1932.	din........
d) pravnomočno prisojeni, še ne poravnani pravdni stroški, nastali od 19. aprila 1932.
do 25. septembra 1936.	din........
e) ne plačani dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne davščine, takse za postavitev hipoteke ali zaznambe (vknjižbe ali predznambe) kakor tudi ostala plačila, ki jih
je opravil upnik namesto dolžnika, skupaj________din ....
Skupaj na dan 15. novembra 1936. din .......
f) odbivši prejeta odplačila, in sicer:
.....................................'......... din........
...................................... din........
Končni dolg din .....
g) 3 % obresti v primerih odstavkov 5.
in 6. člena 1. tega pravilnika	_______din........
Skupaj din ....
Letni obrok za poplačilo v 12 letih s 3 % obresti znaša din 9‘80 za vsakih 100 dinarjev
dolga, t. j. na gorenjo vsoto dolga din ..■.....,
dospe pa 15. novembra vsakega leta, začenši s
15. novembrom 19.........
Pri dolgu do 500 dinarjev se plača prvo odplačilo v znesku polovice dolga 1. novembra 19... s 3 % obresti in ostanek dolga 1. novembra 19......
V ......................  dne	  19.
Podpis upnika:
* Pripombe:
1. če izvira dolg iz nakupa blaga ali obrtnega dela, izpolni upnik samo točko A, če pa izvira dolg iz drugih pravnih razmerij, izpolni samo toeko B. Če ima isti upnik terjatve te in one vrste, vpiše terjatev zn blago ali obrtno delo pod točko A, ostale terjatve pa pod točko B.
2. Obrestna mera je znašala za čas od 20. aprila 1932. do 23. novembra 1933. največ 10 %, čc je bil upnik
prostovoljno dovolil odložitev plačila, 6% pa v ostalih primerih.
3.	Pri obračunavanju dolga je upoštevati odplačila po 20. aprilu 1932., upoštevaje dan in znesek posameznega odplačila kakor tudi višino obrestne mere ob času odplačila.
Člen 11.
če je dolžniška listina, ki se zameni z novo obveznico po odstavku 3. člena 36. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov in tem pravilniku, izvršilni naslov po zakonu o izvršbi in zavarovanju, je tudi izdana nova obveznica izvršilni naslov po tem zakonu.
Člen 12.
Ta pravilnik ima moč avtentičnega tolmačenja po odstavku 2. člena 56. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov.
Člen 13.
Posli, započeti pri občinskih oblastvih po pravilniku St. 108.810 z dne 31. oktobra 1936.,t se nadaljujejo in dovrše po tem pravilniku.
Člen 14.
Ta pravilnik stopi v veljavo na dan razglasitve v, »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 23. novembra 1938.; št. 120.300.
Minister za pravosodje JI. Simonovič s. r.
610.
Sprememba
obrazca za atest.*
Po točki 11. pod Vl/b pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin iz 1. 1922. predpisani atest, ki ga izdajajo kontrolni zavodi, ko plombirajo seme, vsebuje besedilo, da ustreza povprečni ogledek semena, vzet iz te vreče, predpisom zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin.
Ker pa je za kontrolo brezhibnosti semenja v prometu potrebno, da se navedejo v atestu specialni podatki o kakovosti semena, kakor tudi glede na spremenjene zahteve v mednarodnem prometu s semenjem takole na podstavi člena 8. zakona o kontroli semenja kulturnih rastlin ob uvozu in v notranjem prometu in člena 1. pravilnika o izvozu semenja lucerne in rdeče detelje
odloča m :
Obrazec atesta, predpisan v točki 11. pod VI.b pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin iz
1.	1922.** se spreminja in se glasi:
t »Službeni list« št. 733/91 (popr. št. 761/94 in 796/98) iz I. 1936.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	novembra 1938., št. 256/LXXVI/610.
** »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923.
Atest na licu
Konigreich Jugosla\vien Landwirtschaftsrnini.steriuin« Beograd
Royaume de Yougoslavie !gSiJ Ministžre d’Agriculture Beograd
Production Yougoslave
Sans cuscuto
Station de controle a Kontrolstation in ■ N2 du sac PIombierungs-N2 Espece de semences Samonart
Jugoslawiscbes Produkt
Kleeseidefrei Origrne Herkunft
Resultats d’analyse Untersuchungsbelund Germination	grains dura
Keimtiihigkeit	harte Komer
Purete Reinlioit
Als Saatgut zugelassen	Bon	pour la semaille
(M. P.l	Direktor
Prodajalec nima pravice dokazovati s tem atestom izvor semena v odprti vreži, ker velja atest samo za seme v vreži, zaprti z državno zalivko.
18 cm
Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo za kmetijstvo
Jugoslovanski proizvod* seme brez deteljnega predenca
Izid analizo je naveden na hrbtu in na drugem delu atesta. — Zahtevajte drugi del atesta od prodajalca. Kontrolna postaja v...............-........... št...........
Številka vreže
(M. P.)
št.
Vrsta semena.........................................
Kontrolna postaja v........................
Štovilka vreže —-..........
Izvid:
Jvalfvost  ...... (V,	trdih	zrn .....) .........%
Čistota —-........-—........................... °/o
Ni onečišženo z deteljnim predencem Plombiral	Direktor
(M. P.)
8 cm
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo naj ukrene dalje, česar je po tej odločbi treba.
V Beogradu dne 17. oktobra 1938.; št. 74.087/11.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
* Iz levega spodnjega kota mora biti potegnjena v desni zgornji kot rdeča črta.
611.
Odkupne cene
oljnatega semenja letine 1939.*
Na podstavi člena 1, v zvezi s členi 2., 4. in 10. uredbe o preskrbovanju industrij /.a semensko olje z oljnatim semenjem z dne 15. junija 1936., sporazumno z ministrom za kmetijstvo in po zaslišanju predstavnikov oljne industrije in pridelovalcev oljnatega semenja na konferenci z dne 9. septembra 1938., ki je bila pri ministrstvu za kmetijstvo, takole
odločam:
Najnižje odkupne cene oljnatega semenja letine 1939. znašajo:
za	repico.................... 205’—	dinarjev za	100	kg
„	kapusovo repico ....	270'—	„	„	„	„
„	sončnično semenje . . .	170'—	„	„	„	„
„	beli mak.................. 320'—	„	„	„	„
„	sezam. .......	380—	„	„	„	„
„	bučja zrna................ 235'—	„	„	„	„
„	laneno semenje ....	265'—	„	„	„	„
Na podstavi člena 4. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem smejo kupci oljnatega semenja plačevali pridelovalcem do 10 %> manj od prednjih cen (izvzemši laneno semenje); ta razlika rabi za pokrivanje manipulacijskih in režijskih stroškov, posredniške nagrade iu davščine za sklad iz člena 6. omenjene uredbe. ,
Potemtakem so najnižje odkupne cene, ki se morajo dejansko plačevati pridelovalcem oljnatega semenja letine 1939., tele:
za	repico.................... 238'50	dinarjev za	100	kg
„	kapusovo repico ....	243'—	„	„	„	„
„	sončnično semenje . . .	153'—	„	„	„	„
„	beli mak.................. 288'—	„	„	„	„
»	sezam.....................342'—	„	„	„	„
„	bučja zrna................211*50	„	„	„	„
Industrije lanenega olja so se na omenjeni konferenci prostovoljno zavezale, da bodo odkupovale laneno semenje od pridelovalcev po ceni 273'50 dinarjev za 100 kg, brez kakršnih koli odbitkov; prispevek iz člena
6.,	drugega odstavka, navedene uredbe pa bodo plačevale industrije lanenega olja na podslavi najnižje določene cene 265'— dinarjev.
J5a ricinovo semenje se bo izplačevalo pridelovalcem dejansko po 300'— dinarjev za 100 kg brez kakršnih koli odbitkov. Davščino iz člena 6. navedene uredbe bo plačevala industrija na podstavi cene po 300'— dinarjev za 100 kg.
Te določene najnižje cene veljajo za vagonske količine lanenega semenja in za vse količine ostalega oljnatega semenja franko železniška nakladalna postaja pridelovalca, v razsutem stanju po borznih uzancah.
Borzne uzance ugotovi Privilegirana delniška družba za izvoz sporazumno z domačimi borzami po členih 4. in 10. uredbe o preskrbovanju industrij za semensko olje z oljnatim semenjem.
V Beogradu dne 2. oktobra 1938.; III. št. 35.155.
Minister za trgovino in industrijo Kabalin s. r.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1938., št. 27i/LXXXI/630,
612.
Seznam
uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeništev.*
I.	Javna borza dela v Beogradu:
podružnica beograjske javne borze dela v Nišu; podružnica beograjske javne borze dela v Skoplju; ekspozitura beograjske javne borze dela v Kotom; poverjeništvo beograjske javne borze dela v Bitolju; poverjeništvo beograjske javne borze dela v Kragujevcu ;
poverjeništvo beograjske javne borze dela v Podgorici.
II.	Javna borza dela v Novem Sadu:
podružnica novosadske javne borze dela v Subotici; ekspozitura novosadske javne borze dela v Somboru; ekspozitura novosadske javne borze dela v Petrov-gradu.
III. Javna borza dela v Zagrebu:
podružnica zagrebške javne borze dela v Osijeku; podružnica zagrebške javne borze dela na Sušaku; ekspozitura zagrebške javne borze dela v Slavonskem Brodu;
ekspozitura zagrebške javne borze dela v Karlovcu; poverjeništvo zagrebške javne borze dela v Belišču; poverjeništvo zagrebške javne borze dela v Pakracu; poverjeništvo zagrebške javne borze dela v Sisku; poverjeništvo zagrebške javne borze dela v Čakovcu; poverjeništvo zagrebške javne borze dela v Varaždinu.
IV. Javna borza dela v Ljubljani:
podružnica ljubljanske javne borze dela v Mariboru; ekspozitura ljubljanske javne borze dela v Celju; ekspozitura ljubljanske javne borze dela v Murski Soboti;
poverjeništvo ljubljanske javne borze dela v Kranju.
V. Javna borza dela v Sarajevu:
podružnica sarajevske javne borze dela v Banjaluki; ekspozitura sarajevske javne borze dela v Mostaru; ekspozitura sarajevske javne borze dela v Tuzli; poverjeništvo sarajevske javne borze dela v Biliaču; poverjeništvo sarajevske javne borze dela v Travniku.
VI. Javna borza dela v Splitu:
ekspozitura splitske javne borze dela v Dubrovniku; ekspozitura splitske javne borze dela v Šibeniku; poverjeništvo splitske javne borze dela v Metkoviču; poverjeništvo splitske javne borze dela v Livnu.
Iz osrednje uprave za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. novembra 1936., št. 271/LXXXl/G39t
613.
Bernska konvencija
za zaščit« literarnih in umetniških del.
Uporaba na Sarawak in britanski Severni Borneo.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z dopisom z dne 30. oktobra 1938. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je obvestilo britansko poslaništvo v Bernu z dopisom z dne 20. oktobra 1938. vlado zvezne države Švice, da je uporabljati od 1. januarja 1939. dalje bernsko konvencijo za zaščito literarnih in umetniških del, revidirano v Rimu dne 2. junija 1928., tudi na Sarawak in britanski Severni Borneo.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 17. junija 1930.; objavljena je v »Službenih novinah« št. 153/LVIII z dne 9. julija 1930.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
4.	novembra 1938.; pov. št. 23.060’/I.
611.
Mednarodna konvencija o pobijanju ponarejevanja denarja. Pristop Brazilije.f
Stalno tajništvo Društva narodov je z okrožnico C. L. 126.1938. II. A. z dne 16. julija 1938. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je opolnomočeni minister Združenih držav Brazilije v Bernu notificiral pristop brazilske vlade k mednarodni konvenciji o pobijanju ponarejevanja denarja, z zapisnikom in s fakultativnim zapisnikom, podpisanim v Ženevi dne 20. aprila 1929. Ta nolifikacija je prispela k tajništvu dne 1. julija 1938.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 24. novembra 1930. v Ženevi; objavljena je v »Službenih novinah« št. 283/XCVI z dne 9. decembra 1930.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dno 24. novembra 1938.; pov. št. 14.584/1.
615.
Telefonski promet.ff
Nove zveze med Jugoslavijo in Italijo, izza dne 25. novembra 1938., s taksnimi enotami v zlatih frankih:
Bled—Busto d’Arsizio	3'60
Bled—Gardone Riviera	3'60
Bled—Torino	4'20
Bled—Viareggio	3'60
Celje—Firenze	3'60
Dol. Logatec—Ancona	3'60
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	novembra 1938, št. 257/LXXViI/6l4.
** Prim. »Službeni list« št. 556/91 iz 1.1938. t »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dpe
2.	decembra 1938., št. 277/LXXXII-A/658.
ti »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	decembra 1938., št. 277/LXXXII-A/059.
Jesenice na Gor.—Venem	3 —
Kamnik—Fontana del Conte	2 55
Kranj—Laurami	2*25
Kranj—Sesana	2'25
Ljubljana—Cosina	2'55
Ljubljana—Matteria	2'25
Ljubljana—Piedicolle	2'25
Ljubljana—-Rieeione	3'60
Maribor—Cannle d' Isonzo	2'25
Maribor—Firenze	3'60
Mojstrana—Trieste	2'25
Rogaška Slatina—Lan ra na	2'25
Šmartno pri Litiji—Brioni	2'25
Zidani most—Trieste	2'25
Banove uredbe.
616.
Spremembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 28. novembra 1938., I. št. 12.0)5/1, je bil postavljen Brenčič Vinko za uradniškega pripravnika za X. skupino pri sreskem načelstvu v Slovenjem Gradcu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 7. decembra 1938., 1. št. 1291/3, je bil Pavlovčič Franc, podnadzornik polic, agentov 1. razreda pri komisariatu železniške in obmejne policije na Rakeku, premeščen po službeni potrebi k polic, komisariatu na Jesenicah.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 11. novembra 1938., I. št. 9076/1, je bila postavljena Velušček Zdenka, sestra pomočnica uradniška pripravnica za X. položajno skupino pri drž. zavodu za zaščito mater in otrok v Ljubljani, za sestro pomočnico X. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. novembra 1938., I. št. 11.143/1, je bil Colja Alojzij, policijski stražnik I. rarreda-zvaničnik L skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen
za policijskega nadstražnika v l.a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. novembra 1938., I. št. 11.157/1, je bil Razpotnik Metod, policijski stražnik L razreda-zvanič-nik 1. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega nadstražnika v l.a skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 29. novembra 1938., L št. 12.002/1, je postavljen R e n e r Alojzij za policijskega stražnika pripravnika v 111. skupini zvaničnikov pri upravi policije v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 22. novembra 1938., 1. št. 4897/6, je bil postavljen G 1 i n š e k Jož e f za sadjarja-služitelja II. položajne skupine pri upravi drž. konjarne v Ponovičali.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 22. novembra 1938., 1. št. 2426/3, je bila postavljena Brišnik A n i c a , banovinska dnevničarka-zvaničnica pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih na dosedanjem službenem mestu.
617.
Kazne objave iz »Službenih novin“.
Številka 237 z dne 17. oktobra 1938.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 23. septembra 1938. je bil razveljavljen ukaz z dne 24. oktobra 1936., S. n. št. 3969, s katerim je napredoval Hvala Marij, profesor realne gimnazije v Murski Soboti, v VI. položajno skupino, in odločeno, da napreduj^ imenovani v VI. položajno skupino z dnem 20. marca
1938.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odločbo ministra za notranje posle z dne 6. oktobra 1938., L št. 37.316, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati ilustrirano revijo »P a ge s tol le s, ki izhaja v Parizu.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ia zalaga tiskarja Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 100. kosu IX. letnika z One 14. decembra 1038.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	št. 34.492/6.	3569
Objava.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razglaša v smislu § 68. zakona o okoriščanju vodnih sil, da je Koširju Jožetu iz Školje Loke, Kapucinsko predmestje 3, s pravnomočno odločbo II. Št. 24.171/4 od 31. okt. 1938. podelila dovolitev za zgraditev vodne naprave na njegovem zemljišču pare. št. 3 k. o. Škofja Loka, na levem bregu Selščice.
Izraba vodne sile, ki bo služila za pogon valjčnega mlina, bo znašala pri Omesečni vodi bruto 62'5 K. S.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1938.
.Vlil. No. 5918/2.	3588	2-1
Razglas.
Tvrdka »Celjska tovarna za mletje mineralov ing. M. A. AVesten«, ki ima dovolilo ministrstva trgovine in industrije od 28. nov. 1938, III. št. 44.589, za izvrševanje industrijskega obrta za mletje živca in kvarca, je zaprosila za obrtno odobritev gradnje mlina s skladiščem na pare. št. 940/1 k. o. Hudinja pri Celju.
Zato se na osnovi §§ 107., 109. in 122. ob. z. odrejata
komisijski ogled in obravnava on kraju nameravane gradnje
na sredo dne 21. decembra 1938. s sestankom komisije ob 10.30 uri pri tovarni AVesten v Celju.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kralj, banski upravi dravske banovine, oddelku VIII., v Ljubljani in pri mestnem poglavarstvu v Celju. Obenem se interesenti pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kralj, banske uprave do vključno
20.	decembra 1938. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine. Ljubljana dne 9. decembra 1938.
.V. No. 344/19.	3498—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo nove ambulante v državnem zdravilišču Topolščica I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. decembra 1938. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega ! oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi ura-1 mi v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 448.274'30.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. decembra 1938.
V.	No. 8413/59.	3511 3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 2. januarja 1939. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka S/IA7'.,
I.pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi za vodovod v Ribnici.
Proračun znaša din 586.290'—. A^ar-ščino v znesku din 59.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti predplačilu din 55'—.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 29. novembra 1938.
*
K V — No. 77/63—1938.	3510-3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 3. januarja 1939. se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevsko banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8 IV., prva pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi za II. etapo vodovoda Prcdvor—Kranj—Stražišče.
Proračun znaša din 2,146.968'—. Varščino v znesku din 158.000'— je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe proti plačilu din 50—. Ponudbe, kolkovane z državnimi in banovinskimi taksami, se morajo predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani 2. decembra 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 2/38-8.	3564
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Okrajno sodišče v Kozjem je v kazenski stvari zoper Roškarja Alojza zaradi
prekrška po čl. 8. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije po sodniku okrajnega sodišča Colariču Francu razsodilo:
Obd. Roškar Alojz, zak. sin Antona in Julijane, roj. Zupančič, rojen 3. aprila 1905. v Zavrču, občina ista, srez Ptuj, pek. mojster v Podčetrtku št. 33, oženjen, oče dveh otrok v starosti od dveh do štirih let, pismen, ima premoženje, r. k. vere, vojak je bil, nekaznovan, ni v preiskavi, sedaj v prostosti, je kriv, da je v Podčetrtku meseca maja 1938. kot pekovski mojster prodajal kruh, torej življenjske potrebščine za višjo ceno nego je ona, ki jo zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček.
Zakrivil je s tem prekršek po čl. 8. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921. in se kaznuje po čl. 8. cit. zakona v zvezi s § 3. zakona, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov, z dne 31. decembra 1929.
na 2 (dva) dni zapora in 150 (sto petdeset) din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 3 dni nadomestnega zapora, po § 389. kp. in na plačilo stroškov kaz. postopka, ki se izreko za izterljive.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III., dne 3. decembra 1938.
A
Og Šl/38—3.	3593
Amortizacija.
Na prošnjo Otorepca Ivana, uradnega sluge v Cinkarni d. d. v Celju, kot varuha nedl. Peer Ane se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje zgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v .Službenem listu? svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Življenjska polica Zedinjene zavarovalnice d. d. filialne direkcije v Ljubljani štev. 9176 v nominalni vrednosti din 3160'— noe Peer Ana.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 7. decembra 1938.
Og 93/38-3.	3594
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Ravniharja Vladimirja, odvetnika v Ljubljani, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Zavarovalna polica št. 112.526 »Jugoslavije« splošne zavarovalne družbe, ravnateljstvo za dravsko banovino v
Ljubljani, glaseča se na ime dr. Ravnihar Vladimir, v nominalni vrednosti din 33.300—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
dne 7. decembra 1938.
»j-
I Po 757/38—2.	3592
Oklic.
Tožeča stranka: Bavdek Vekoslav, poštar v pokoju, Ljubljana, Cesta 29. oktobra št. 6, je vložil proti toženi stranki: Juvan Antoniji, trafikantinji v Ljubljani, Zaloška cesta št. 6, radi din 16.000'— s prip. k opr. št. I Po 757/38 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 15. decembra 1938. o poli devetih pred tem sodiščem v sobi št. 134, razpravna dvorana.
Ker je tožena stranka Juvan Antonija umrla, se ji postavlja kot skrbnik po § 219. cpp. dr. Tominšek Stanko, advokat v Ljubljani, do takrat, ko bodo pravni nasledniki toženke povzeli postopanje.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 12. decembra 1938.
0 153/38—4.	3566-2-1
Oklic.
V zapuščinski stvari po dne 11. septembra 1938. v Veliki Reki št. 5, občina Sv. Pavel pri Preboldu, umrli posestnici Huš Mariji bivališče zakonite dedinje, zapustničine hčere Huš Marije, omožene Baloh, ni znano.
Huš Marija, omožena Baloh, se zbog tega poziva, da v teku 1 leta od spodnjega datuma pri podpisanem sodišču poda svojo dedno prijavo ali imenuje pooblaščenca, ker bo sicer po preteku tega roka podal dedno prijavo skrbnik na čin Dolinšek Janez iz Velike Reke 6, ter se bo njej pripadla čista zapuščina sodno zavarovala, dokler se ne oglasi sama ali se ne dokaže, da je umrla ali bila proglašena za mrtvo.
Okrajno sodišče na Vranskem, odd. I., dne 20. novembra 1938.
1 649/38—8.	3514
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v
sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sinji vrh vi. št. 216, 217, zemljiška knjiga k. o. Radence vi. št. 295.
Cenilna vrednost: din 13.898'70.
Vrednost pritekline: din 600'—.
Najmanjši ponudek: din 9265'80.
Varščina: din 1399'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Črnomlju
dne 26. novembra 1938.
1 695/38—8.	3515
Dražbeni oklic.
Dne 20. januarja 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Planina vi. št. 164.
Cenilna vrednost: din 4815'23.
Vrednost pritekline: din 25'—.
3493
Proglasitve za mrtve.
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se zamore o njih po § 24. o. d. z. oziroma po § 1. zakona z dne 31. marca 1918. drž. zakona št. 128 domnevati, da so umrli. Pogrešance navedeno sodišče pozi vije, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Ime, rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešanca	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Uvedbo postopka predlaga	I me in bivališče skrbnika	Dan in opr. štev. oklica	Oklicu i rok preteče dne
Rihar Anton, roj. 7. XII. 1890., samski, na Verdu.	Pobegnil je iz kadra biv. avstro-ogrske vojske in vstopil kol dobro-voljec leta 1912. v bolgarsko vojsko in tam služil kot dobrovoljec pod imenom Radoslav Radoslavov. Ob premirju leta 1913. je bil v Čatal-dži. Od tedaj dalje je zginila vsaka sled za njim. Domneva 6e, da je padel v bojih, ki so se po tem času vršili na tamkajšnjem območju.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Rihar Leopold, pošt, uradnik v Ljubljani, Bavdekova ul. 5-	12. 10. 1938. Og 79/38-2	1. 12. 1939.
Huhmajer Dejan. roj. 28. II. 1893., samski, v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11/11.	Ob izbruhu svetovne vojne je vstopil kot prostovoljec v srbski dobrovolj-ski odred in se je bojeval na francoskem bojišču. Od leta 1914. dalje o njegovi usodi ni nič znanega.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Hubmajer Miroslav, bančni ur. v p. v Ljubljani, Staničeva št. 27.	11. 11. 1938. Og 87/38-2	1. 12. 1939.
Frakcij Matevž, roj. 10. IX. 1887., samski, v Dražgošah št. 09.	Ob izbruhu svetovne vojne je odšel na rusko bojišče v Galicijo, od koder je zadnjič pisal 7. X. 1914. Baje je bil ranjen in je na posledicah za-dobljenih ran umrl.	Frakelj Peter, bajtar v Dražgošah št. 60.	Frakelj Peter, bajtar v Dražgošah št. 60.	19. 11. 1938. Og 86/38—2	1. 12. 1999.
Pegan Jože, roj. 15. I 1892., samski, v Škofji Loki, Karlovška ul. 34.	Je odšel leta 1919. od doma neznano kam. Zadnjič so ga videli v Gornji Radgoni, (id tedaj dalje jo zginila vsaka sled za njim.	Lukan Marija, pos. v Škofji Loki, Karlovška ul. 6.	Lukan Marija, pos. v Škofji Loki, Karlovška ul. 6.	25. 11. 1938. Og 68/38—4	1. 12. 1939.
Huhmajer Karl, roj. 21. III. 1895., samski, v Ljubljani, Dalmatinova ul. 11/11.	Je leta 1915. odšel s 17. p. p. na rusko bojišče, od koder je mesec dni po odhodu zadnjič pisal. Baje so ga Rusi ujeli in je baje v ujetništvu tudi umrl.	Državno pravobranilstvo v Ljubljani.	Hubmajer Miroslav, bančni ur. v p. v Ljubljani, Staničeva št. 27.	28. 11. 1938. Og 92/38-2	1.T2. 1939.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV.,
due 28, novembra 1938.
Najmanjši ponudek: din 3210'—.
Varščina: din 482'—.
Pravice, ki bi ne pripii • dražbe, je priglasiti sodišču najpozn. pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okraju« sodišče v Črnomlju
dne 28. novembra 1938.
•j.
1 546/38.	3437
Dražbeni oklic.
Dne 19. januarja 1939. ob deset i li bo pri podpisanem sodišču v sobi št. (i dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gornja Radgona vi št. 45.
Cenilna vrednost: din 24.375'—.
Najmanjši ponudek: din 16.250'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 17. novembra 1938.
V h I 1002/38.	3590
Dražbeni oklic.
Dne 18. ja n u a r j a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Petrsko predmestje vi. št. 47 in 727 (hiša na Vidovdanski cesti št. 1 z dvoriščem in dvoriščno stavbo).
Cenilna vrednost: din 921.045'—.
Najmanjši |>onudek: din 460.523'—.
Varščina: din 92.105'— v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dtaž-benem naroku p red začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI).,
dne 17. novembra 1938.
•j;
] 1776/38.	3585
Dražbeni oklic.
’ Dne 11. januarja 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Grajenšak idealna polovica vi. št. 92 in zemljiška knjiga d. o. Jiršovci vi. št. 150.
Cenilna vrednost: din 285875.
Najmanjši |x>nudek: din 1906'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. decembra 1938.
.j.
I 289/38.	3560
Dražbeni oklic.
Dne 14. januarja 1939. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zabukovje vi. št. 167.
Cenilna vrednost: din 7.352'95.
Najmanjši ponudek: din 4.902'—.
Varščina: din 735'30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Sevnici dne 7. decembra 1938.
ij.
1 375/37-42.	3581
Dražbeni oklic.
Dne 14. j a n u a r j a 1939. o b o s m i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Tržič vi. št. 253: hiša na glavnem trgu v Tržiču št. 23 (pare. št. 277 1) in vrt v izmeri 72 in- (pare. št. 277/2) in vi. št. 492: vrt v izmeri 28 m* (pare št. 281/2) ter zemljiška knjiga Sv. Katarina Visinka vi. št. 121: pašnik z drvar-jenjem, sedaj v naravi gozd (pare. št. 222).
Cenilna vrednost: din 1,063.540 —.
Vrednost pritekline: din 6 980'—.
Najmanjši ponudek: din 531.770'—.
Varščina: din 106.354'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklie, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Tržiču dne 9. decembra 1938.
Konkurzni razglasi
1193.	3589
Sklep.
V konkurzni stvari o imovini prezadolžene tvrdke ing. in stavb, biro ing. Tornago d. z o. z. v Ljubljani.
Narok za ugotovitev naknadno prijavljenih terjatev in terjatev, ki bi se prijavile še do naroka, se določa na 15. decembra 1938. ob 11. uri v sobi št. 134 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 6. decembra 1938.
S 22/30-214.
1194.	3552
Konec poravnave.
Poravnalni |K>stopek dolžnika Novaka Mirka, neprotokol. trgovca v Šmartnem pri Litiji je končan.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 28. novembra 1938.
Por 17/38—64.
Razglasi raznih nradov in oblastev
Narodna banka 3580 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. decembra 1938.
Aktiva.	dinarjev
Podloga . . . t.906,935.415-34'+ 1,050.616-08) Devize Ui niso v podlogi 552,190.666-27 ,+39,733.870-39) Kovani novec 325,483.138-50(—17,495.067-50) Posojilu • . . 1.765,988.578"44 (—15,420.494-75) Vrednostni
papirji . . . 248,624.656-94 Prejšnil predjemi
državi . . . 1.643.690.858-06 (+	18.750--)
Začasni predjemi gl.
drž. blagajni 600,000.000-—
Vrednosti rezervo fomla 220.722.327-43 (—	2.709-—)
Vrednosti ostalih fon
dov 	33,787.169-50
Nepremičnine .... . 198,9:58.707-49 +	821.51225)
Razna aktiva 2.350,280.365-30 +11,050.745-27) 9.846,636.783 27 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.000.000-—
Rezervni
fond .... 221,916.125-94 +	13.641-70)
Ostali fondi 36,564.347-—
Novčanice v
obtoku . . 6.794,111.300-—1+ 11,022.400-—) Obveze na
pokaz . . . 2.284,437.130-98j+ 18,228.603 91) Obveze z rokom . .	.	30,000.000-—
Razna pasiva 299,607.879-35 <— 9,507.422 87) 9.846,636.783-27
Obtok Ul obveze . . . . 9.078.548.430-98 Celotno kritje .... srtV99 "/„
Kritje v zlatu .... 26-86'7n
Obrestna mera;
po eskomptu  .................................54J
po zastavah:
na zlato in varante..........................h%
na vrednostne papirje ...... 6%
H*
II.	No. 11.360/:).	3574
Dražba občinskih lovišč v Štrigovi in Razkrižju.
Oglas.
Ker preteče 31. marca 1939. zakupna doba občinskih lovišč v Razkrižju in v Štrigovi, ju bo sresko načelstvo v smislu § S. zak. o lovu oddalo v zakup ua
javni dražbi za prihodnjo zakupno dobo za 1‘2 let, t. j. od 1. aprila 1939. do 31. marca 1951.
Dražba se bo vršila na ponedeljek dne 2. januarja ob 9. uri v sobi št. 3 sreskega načelstva v Ljutomeru, in sicer pride na dražbo najprvo:
a) lovišče občine Štrigova. Izmera lovišča znaša 3.310 ha 90 a 50 m2; izklicna cena znaša din 438'— (računano za enoletno zakupnino); varščina din 438'—.
b) ko bo dražba lovišča občine Štrigova končana, se bo takoj začela dražba lovišča občine R&zkrižje. Izmera lovišča znaša 1747 ha 03 a 90 m2; izklicna cena din 520'— (računano za enoletno zakupT nino), varščina din 520'—.
Nadrobni zakupni pogoji so interesentom na vpogled do dražbe pri sreskem načelstvu v Ljutomeru.
Ako bi dražba navedenih lovišč ne uspela, bo brez posebnega oklica ponovna dražba na ponedeljek dne 9. januarja
1939.	ob isti viri in na istem kraju. Pri tej dražbi se bosta oddali lovišči eventualno tudi pod izklicno ceno.
Srcsko načelstvo v Ljutomeru dne 3. decembra 1938.
Sreski načelnik: dr. Farčnik s. r.
Štev. 17.306/38.	3576
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 28. decembra 1938. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 200 plošč pocinkane železne pločevine 1X2 m, debeline 0*75 mm za obratno upravo Zabukovca.
Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju
dne 9. decembra 1938.
Štev. 17.312/38.	3584
Razpis.
Državni rudnik Velenje razpisuje na dan 4. januarja 1939. neposredno pismeno pogodbo za dobavo 2 pisalnih strojev najnovejše konstrukcije. Ostali pogoji pri podpisanem rudniku.
Državni rudnik v Velenju dne 10. decembra 1938.
Št. 560/4/38.
*
Razpis.
3575
Uprava banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje najemodajo restavracije in hotela »Pošte«. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti pri upravi zdravilišča najkasneje do 27. decembra 1938.
Uprava banovinskega zdravilišča Hogaška Slatina dne 10. decembra 1938.
*
3595
Št. 4031/E—Ing. S.
Razpis.
Ljubljanska mestna elektrarna razpisuje dobavo 300 komadov lesenih drogov.
Ponudbo je poslati do 2. januarja 1939. v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za drogove« na ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske.
Potrebna pojasnila dobi ponudnik med uradnimi urami v ravnateljstvu mestne elektrarne, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske dne 13. decembra 1938.
Štev. 1793/38.
*
Objava.
3567
Gospod dr. Janc Igo, advokat iz Ljubljane, se je dne 1. decembra 1938. preselil s svojo pisarno na Jesenice.
V Ljubljani dne 5. decembra 1938.
Za odbor:
Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
Vabilo na občni zbor.
3559
Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor
v sredo dne 28. decembra 1938. ob 17. uri popoldne v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 6, z običajnim dnevnim redom.
Dečji in materinski dom kraljice Marije.
Ljubljana dne 10. decembra 1938.
*	3586
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 20. februarja 1936., št. 77.556/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 20. februarja 1936. dalje j odlog velja za n jene dolgove, nastale pred 18. novembrom 1935.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 •/», računajoč od 18. novembra 1935. dalje.
Št. Peter v Savinjski dolini dne 12. decembra 1938. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru v Savinjski dolini, r. z. z n. z.
*
3578
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 29. marca
1938.,	št. 11.842/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1.	odlog plačil za 6 let od 29. marca 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 16. februarjem 1938.;
2.	obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%, računajoč od 16. februarja 1938. dalje.
Tomišelj dne 9. decembra 1938.
Hranilnica in posojilnica v Toinišlju, r. z. z n. z.
*
3579
Objava.
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 16. septembra 1938., št. 13.925/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. nov. 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 16. septembra 1938. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 22. febr. 1938.;
2. obrestna mora za staro vloge so odreja na 2%, računajoč od 22. februarja 1938. dalje.
Veliki Dolenci dne 10. decembra 1938.
Hranilnica in posojilnica v Velikih Dolencih, r. z. z n. z.
*
Objava.
3587
Podpisani zadrugi je ministrstvo za kmetijstvo z odlokom z dne 18. oktobra.
1935.,	št. 76.251/V, na podstavi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo:
1. odlog plačil za 6 let od 18. oktobra 1935. dalje; odlog velja za njene dolgove, nastale pred 3. novembrom 1934.;
2. obrestna mera za stare vloge se odreja na 3 "/o, računajoč od 3. novembra 1931. dalje.
Višnja gora dne 11. decembra 1938. Hranilnica in posojilnica v Višnji gori, r. z. z n. z.
•j.
3475 3-3
Poziv upnikom.
Strojna zadruga v Šikoluh, r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z dne 29. februarja 1938. razdružila in prešla v likvidacijo ter poziva vse upnike, da prijavijo svoje terjatve pri podpisani.
Šikole dne 28. novembra 1938.
Strojna zadruga v Šikolab, r. z. z o. z. v likvidaciji.
3570
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico (evid. št. tablice: 100692) za kolo in jo proglašam za neveljavno.
Orehek Marija s. r.
*
3568
Objava.
Izgubil sem potniško izkaznico, izdano od uprave policije v Ljubljani in jo pro-
glašam za neveljavno,
Vran Josip s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani,