Naročnina listu : = Celo leto . . K 12-— Pol leta . . „ 6*— Četrt leta . . „ 3-— Mesečno . . „ r— Zunaj Avstrije : ===== Celo leto . . K 11'— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserat! ali oznanila se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik ::: popust. ::: „Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek ::: popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišlvo : Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113. Meodviseii političen list za slovensko ljudstvo. Jugoslovansko stališče. (Dr. Korošcev govor v a rv s t r i j, s k i do-: 1 e g a c i j i. V sreclo, dne 10. t. m., je v plenarni seji avstrijske delegacije k proračunu zunajnjega ministra govoril tudi delegat. dr. Koro š e c. Govornik je v mirnih, toda krepkih in jasnih besedah označil stališče Jugoslovanov napram Berchtoldovi politiki ter kazal zlasti na rakrano ; naše zunanje ’ in ' notranje politike, na — dualizem, ki nam je tudi v zadnji krizi povzročil poraz za porazom. Upajmo, da bo ta neprestani „eeterum censeo . . .“ naših jugoslovanskih delegatov končno le našel odmev na merodajnih mestih ter bo/naša politika krenila na pota, ki jo bodo obvarovala zapovrstnih blamaž in pomilovalnega zasmeha svetovne javnosti. Delegati so govoru dr. Korošca sledili zelo pazljivo in so ga ftudi nemški listi priobčili zelo obširno , Glavne misli njegovega govora so bile: Politika grofa Berchtolda je bila v ogrski delegaciji sprejeta drugače, kakor v avstrijski. Večina Ogrov je bila za njegovo politiko navdušena in tega ni skrivala. V naši delegaciji se je pa Berchtoljdova politika zelo hladno sprejela. .Neomejeno njegove politike ni nihče hvalil in priznaval. Če se hoče sedaj zunanji ■ minister vprašati, česa naj se drži, ali na grajalni, ali na pohvalni votum, se težko odloči, ker mu kvotni ključ v tem vprašanju ne nudi ■ izhoda. Grof Berchtold se je, ko je nastopil svoje mesto, ' odločil za Ogrsko in je to tudi na zunaj pokazal, ker se je čez noč 'iz južnohanaškega grofa prelevil v — polnokrvnega Mažara. Dualizem — rakrana. Kakor v vsaki krizi, se je tudi v pretekli krizi na zunaj izkazal dualizem kot rakrana. Dokler se dualizem v sedanji obliki ohrani, je nemogoča enotna in močna zunanja politika in dokler se čuti naš zunanji minister za jetnika ogrske državne polovice, delali bomo vedno ogrsko, ali boljše rečeno: mažar-sko politiko, in pred vsem' bomo to> politiko na Balkanu zasledovali. Obstoj dualizma in nadvlada ogrskega vpliva v njem povzroča v zunanji politiki, da ne moremo priti do prijateljskega razmerja nasproti Rusiji. Simpatije Rumunov izgubljamo, ker ti popolnoma upravičeno trde, da njih 1 rojaki v Besarabiji glede na svojo narodnost boljše žive, kakor Rumun--ci 'na Ogrskem. Mažari smatrajo vsak narod na Balkanu, če se že nahaja izven ali v monarhiji, za na- ravnega sovražnika mažarskemu (imperializmu, ma-žarski državni ideji in se poslužujejo vseh sredstev, da ostanejo Jugoslovani v državi nezadovoljni. Jugoslovani izven države pa sovražniki države. Mi in Italija. Ogrska nam prepusti eno, namreč da živimo v dobrih odnošajih z Italijo. Zunanji minister ne podpira nikdar avstrijske politike, kakor bi morali od njega pričakovati, marveč vedno le laško politiko. Če Mažari na Reki Lahe preganjajo, se Italija nikdar ne pritoži. Reški guverner se ne pozove, kakor tržaški (namestnik, v centralo, da mu dajo navodila, kako prijateljsko mora z Italijani postopati. Le tako si moremo pojasniti, zakaj da moramo z Kalijo gojiti prisrčne mednarodne odnošaje, ob enem pa naše meje nasproti Italiji obdati s trdnjavami in z mož-narji. Albanija. Naito se peča govornik -z Albanijo, katero so vstvarili vojaški in industrijski krogi, ter sarkastično omenja „zmage“, ki smo si jih priborili v letošnji krizi. Najboljši znak naših „zmag“ je dejstvo, da nimamo denarja in še ljudje izseljujejo. Zdaj ' že ni več človeka, ki bi veroval, da- smo se po takozvanih zmagah v balkanski krizi in z nadalnjim vzdržava-njem dualizma kakorkoli ojačili. Mažari in I u (g o s Lo vi a n i. Dualizem je izročil Mažarom večino Jugoslovanov in jim s tem izročil ureditev razmerja z jugoslovanskimi državami. A Mažari niso nič manjši in nič manj nevarni sovražniki našemu stališču kot velesila, kakor Sosedne jugoslovanske države. Drzna igra, ki so jo s Hrvati igrali, > ni nič drugega, kakor priprava, da se mažarski imperij razširi. Hrvaška še ni dovolj ustrojena in že 'iztezajo svoje roke po Bosni in Hercegovini. Ustavno vprašanje v teh dveh deželah se ne sme rešiti, ker tega Mažari nočejo., Žalostno je, ker jim pomagajo,pri tem tudi mo-žjo, ki bi morali imeti več smisla za jakost in za moč skupne monarhije. Z žalostjo vidimo, kako uvaja sedaj skupni finančni minister železniško politiko, ki mu gotovo simpatije Mažarov pridobi. Mažari so notranji sovražniki monarhije, notranji sovražnik je pa vedno nevarnejši, kakor zunanji. T r i a 1 i z e m. Za celo državo se mora vstvariti < enotno zastopstvo. (Skupne zadeve se morajo tudi skupno obravnavati. A tudi avstrijski narodi se morajo dru- Z uredništvom sc more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. gače grupirati, tako da bo trdna pozicija Avstrije ob Adriji in na Baijkanu zajamčena. Za trdno pozicijo cele države ob Adriji in na Balkanu bi jamčil triah lizem, tako, da bi se osvedodilo, kar se mora v državi skupno obravnavati. Z ustanovitvijo trializma, državnega telesa, ki. bi obsegal vse Jugoslovane v državi, bi se onemogočila stremljenja Mažarov po neodvisnosti in po razdružitvi. Jugoslovani in Srbija. Nasproti zunanjim sovražnikom bi trial.js'ticno telo na ■ jugu, spojeno z ostalo državo, po verskih, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih vezeh tvorilo najboljši in najvarnejši jez. Dokler se za posest jugoslovanskih dežela na eni strani bori ■ mažarski, na drugi strani pa srbski imperij, toliko časa ne bo na Balkanu mirno. Ne varajmo se in ne pričakujmo, da se morebiti z gospodarskimi zvezami po trgovinskih pogodbah ohrani trajno prijateljsko razmerje s to državo. Le avstrijska državna tvorba, ki bi obsegala vse Jugoslovane med Adrijo, ogrskim državnim o-zemljem in srbskim kraljestvom, bi povzročila mir v Avstriji in vpliv na Balkanu. Uničena bi bila tako mažarska stremljenja z enim udarcem, a tudi nobena zunanja država bi ne mogla ničesar opraviti nasproti zadovoljni, dobro upravljeni, na visoki stopinji kulture stoječi in s skupno državo „gospodarsko zvezani jugoslovanski državi. V narodno svobodni in gospodarsko izborno zvezani jugoslovanski državi bi se tudi kal vsake iredente samoposebi udušila. Glasovanje j rele v a. n t n o. Govornik obžaluje, ker nemška javnost Še vedno Malizimi nasprotuje f in konca: Nastane za nas praktično vprašanje, naj li za ali proti proračunu zunanjega ministra glasujemo. Veliko se je zunanjemu ministru očitalo od naše delegacije, kakor sodim, zato, ker smo vsi prepričani, da je jetnik ma-žarske ekspanzivne politike. 'Nihče v tej deljegaciji ni zadovoljen z njim, saj popolnoma ne, in sicer zato ne, ker ni zasledoval politike, ki bi skupni državi koristila. Na tem mestu vidimo vedno Berchtolde, ■ — jetnike mažarske politike — in zato je popolhoma i-relevantno, če zanj ali proti njemu glasujemo. Glavno je, kakor: se mi zdi, da se ob tej priliki stališče Jugoslovanov naglaša, da hočemo imeti na jugu države mogočno, na zdravem trialstičnem temelju z-grajeno monarhijo Habsburžanov. (Pritrjevanje.) Pridobivajte nove naročnike! PODLISTEK. Starogorski: V žaru juga . . , (Dalje.) „Jelka, čudno se ti zdi moje vedenje. Tu sediva, kakor mlada zaljubljenca, midva, ki imava hčerko, katera sanja o ljubezni. Jelka! Vrla žena si mi bila, zvesta, ljubezniva tovarišica, dasi sem morda bil slab tovariš. —“ „i— Greh bi bil, ako bi ti prikrival nekaj, kar bi ti koit pravi mož moral povedati že zdavnej. Mislil sem, da ne vstane nikdar iz večn|egat groba, a je vendar vstalo za hip, da me še vznemiri.“ Jelka se je stisnila k njemu, ovjila roke okrog njegovega vratu in šepetala: „Dober si bil z menoj, ijubeznjlv. Ljubila sem te in ljubim te. Povej, govori, ako hočeš, ako nočeš govoriti, tvoja Jelka ni radovedna.“ In Pavel Pavlovič je pripovedovali svoji ženi povest prve ljubezni. Poslušala ga je in ga razumela. Oglašalo se je v nji nekaj, kakor ljubosumnje do one žene v temni obleki in z lornjeto, a samo za trenutek. Njen mož je bil njen vzor. Njegovo oko, vedro in jasno, ji je bilo porok, da je samp njen in da biva v njem samo spomin, a še ta zatrt z gostim pajčolanom, — spomin, ki je ob nepričakovanem srečanju prodrl na dan, ne zato da živi, nego da leže zopet ini za vedno v večne grobove ... * * * Pavlovičevi so odpotovali. Zlatka ni več vprašala zakaj. Delala se je, kot da ji je to vse eno, a Pavel Pavlovič je videl za veselim nasmehom resno oko, mati je slišala prikri-, te vzdihe. Samo enkrat je še govorila Zlatka" z Arturjem, samo toliko, da mu je povedala, da odpotujejo domov — v Zagreb. Razžalostil se je mladec. „Zakaj ?“ je vprašal, a Zlatka ni vedela odgovoriti. Molče mu je podala roko v slovo. Drhtela je nekoliko ta nežna roka, a tudi Arturjeva je drhtela. Zlatka se je kazala veselo. Smehljala se je mladcu, a, jok ji je bil bližje, nego smeh. Najraje bi se privila na njegove1 prsi in plakala, plakala . . . Artur je bil zbegan. Odhaja že in bogve, ali jo še kdaj vidi, ali jo sploh privije kdaj na svoje prsi, kot svojo ženo. Prijel jo je za roko in vprašal s tihim, boječim glasom: „In če vas ' obiščem' v Zagrebu, gospodična Zlatka?“ Pogledala ga je s svojimi očmi, žarkimi, kakor iskre.j „Vedno mi bodete dobrodošel in ljub prijatelj, gospod Artur.“ V tem odgovoru je bilo toliko (iskrenosti in gor-kote, da jo je kakor v sladkem snu potegnil k sebi in vprašal s tihim, hrepenečim glasom: „Zlatka, ali smem upati, da me ne pozabite v vašem Zagrebu? Ali smem upati, da pojdeva enkrat vnovič sem, v Opatijo, združiena za vedno, kot mož in žena? Zlatka . . Vzdrhtela je Zlatka. Pogledala je v njegove o-či in videla, kako hrepeneče, kako ljubeče so jo gledale. Povesila je glavo in rekla tiho: .„Artur, Čakala vas bom, pridite!“ Zlavriskalo je v njem in objel hi to deklico in jo poljubljal, ako bi ne bilo ljudi, ki so prihajali tu mimo. T.ako pa. se je premagal, poljubil njeno roko, in dejal ves srečen: „Pridem, Zlatka, kmalu pridem!“ V Zagrebu so se čudili znanci in vpraševali, kako to, da se je odvetnik dr. Pavel Pavlovič letos povrnil iz letovišča prej kakor navadno. On pa se je smejal in pripovedoval, da mu je postal dolgčas po ljubim Zagrebom in moral se je vrniti. Verjeli mu niso, no, vpraševali tudi niso več dalje in tako je ta mala, neiznatna zadeva, bila rešena in ob enem pozabljena. Doktor je opravljal 'svoje posle, kakor poprej in zdelo se je, da je pozabil na Opatijo in na Arturja pl. Artemana in njegovo — mater. A ni pozabil. Ko je gledal svojo hčerko, slonečno ob oknu in gledajočo zamišljeno v daljavo, je vedet, na koga misli. Ko je prišlo kako pismo, vselej je nekako hlastno prebrala naslov in pogledala poštni pečat. in če je bilo pismo iz Opatije, ji je .zažarel obrazek, o-či se zaiskrile in tisti dan je bila ; vesela ter je prepevala in se smejala. Pavlovič je majal z glavo in čelo se mu je nabiralo v gube. Se eno se mu je zdelo čudno. Ko je dobila kako tako pismo hčerka Zlatka in se veselila, se je veselila tudi žena. „Kaj pomeni to?“ se je vpraševal in ugibal. I'z-kušen mož je bil, odvetnik, a tega. si ni mogel razjasniti. Saj menda vendar ne podpira Zlatke, saj menda vendar ne misli dati hčerke možu, sinu njegove nekdanje neveste?! In pri tej misli, dasi se je delal srditega, mu ie vendar bilo nekako čudno mehko. Stiskal je pesti in se zagotavljal, da tega ne dovoli nikdar, a v srcu mu je nekaj pravilo, da se ne bo niti za trenutek upiral, Če pride do tega. Ali je ostalo morda vendar nekaj v njegovem srcu od one prve ljubezni? Ali še Zofija vendar le ni docela pozabljena? Zofije — one Zofije, ki jo je ljubil nekoč, sicer v resnici ni več, a njena slika je tu, Artur,, katerega je vzljubila Zlatka. 'Mati Zofija je tuja zanj, tega si .ie bil popolnoma svest. Njena prikazen je bila le nekak spo- Obrtniki na noge! Vedno bolj kažejo dejstva, i — ' zlasti sedaj ob času premirja — kake izdajalsko je bilo početje slovenskih liberalcev, ki so nastopali proti obstrukciji. Nemški nasprotniki v deželi nočejo postati pravični, in nočejo ustreči niti najmanjšim in najbolj upravičenim zahtevam slovenskih zastopnikov. V zadnji seji deželnega odbora je prišla v razpravo prošnja obrtne zadruge za laški okraj za podporo novoustanovljene obrtno-nadaljevalne šole v Trbovljah. Poročevalec, Hofmann pl. Wellenhol, je {fredlagal, da se prošnja odkloni, češ, da je svota 25.I00U K, ki je določena za podpore takih šol, porabljiena do zadnjega vinarja za podpore že obstoječih šol. Deželni odbornik dr. V e r s tj o v Čl e k je odločno protestiral proti odklonitvi te prošnje in povda-rjal, da smatra dovoljenje teh podpor za principijelno vprašanje. Naglaša zlasti dejstvo, da se obrtništvo na Spodnjem Štajerskem v zadnjih letih prav lepo razvija 'in zahteva, da se da spodnještajerskim trgom tudi potrebnih učilnic za šolanje in nadalnjo izobrazbo vajencev. Nazore poročevalca označi kot kričečo krivico, ker bi odklonitev prošenj, ki bodo še gotovo prišle za. druge kraje, zabranila vsak razvoj obrtno-snadalje vain ega šolstva.^ 'Na ta načini bi bili Slovenci zopet obsojeni na to,, da bi sploh ne mogli ustanavljati šol, kar se je v perniških krajih že dm vno zgodilo. 'Opozarja zlasti na določitev, da vlada ne privoli prispevkov za to šolstvo, če tudi deželni odbor ne da podpore. Po njegovem mnenju bi moral deželni odbor temprej pospeševati obiltni stan Spodnjega Štajerja, ker ni bil ta dellježen do sedaj nobenih dobrot, kakor jih je izkazoval deželni odbor skozi desetletja nemškemu obrtnemu šolstvu. Rešiti se mora to vprašanje v prilog slovenskega obrtništva, le na dva načina: Ce mislijo nemški Ideželni odborniki, da dežela ne more žrtvovati na leto več kot 25 tisoč kron, bi bilo le pravično, da onim memšk|im Šolam, katere so dobivale podporo že desetletja, za nekaj časa odtegnemo prispevke in jih odkažemo šolam slovenskega Spodnjega Staierja, ki >se bodo ustanavljale. Ker pa slovenski deželni odbornik noče biti iz stvarnih razlogov proti že obstoječim nemškim o-brtnim šolam,; predlaga, da se ti deželni prispevki zvišajo za 3000 K z namenom, da se s tem denarjem posebno podpirajo n o voigšt ain avl(j a.j offe se obrinoAia-daljevalne šole na Spodnjem Štajerskem. Po daljši debati so glasovali za predlog dr. V e r s t o v š e k a trije odborniki, proti predlogu, so bili tudi trije odborniki, med njimi, spodnještajerski zastopnik Statiner. Predsednik je ' dirimjiral proti predlogu, tako, da ‘e bila odklonjena, ' s tem tudi podpora za obrtno-nadaljevalno šolo v Trbovljah., Dr. Verstovšek je samo konštatiral, dà o tem še ni padla zadnja beseda ter je primerno ka-rakteriziral nelojalno postopanje! nemških ( deželnih odbornikov. Slovenski obrtniki naj zopet sami prevdarjajo, ali je imela S. K. Z. pravo taktiko s svojo obstrukcijo, ali dr. Kukovec, ki je padel poslancem S. K. Z. v hrbet in deloval proti obstrukciji. Nesjtrpnost in zagrizenost nemških nacionalcev se je zopet pokazaj-la v pravi luči. Se nekaj takih slučajevj in odpor slovenske delegacije bo zopet izzvan do — skrajnosti ! min, ki je klicala k vstajenju nekdanje drii, da jih sedaj, kot dozorel mož, še enkrat pregleda. Preteklost sama se pozabi, a ne pozabi se pa slika, ki spominja na preteklost. Nekoč, ko je Zlatka prejela zopet pismo iz 0-patije in to se je dogajalo kaj pogostoma, je vprašal ženo: „iJelka, zdi se mi, da dobiva Zlatka pisma od Arturja!“ ' Soproga ga je pogledala, koit bi hotela reči: ali tega ne veš, v resnici1 pa je . rekla 1 kar nekako smehoma : „ITudi meni se zdi!“ „Zares, — lepa mati — ki ne ve, odkod dobiva hči pisma ! “ „Pavel“, je odvrnila žena in ga pogledala očitajoče. „/Ti veš tako dobro, kakor jaz, da so ta pisma od Arturja. Zakaj mi očitaš potem?“' Pavel Pavlovič, svest si svoje krivice, je odvrnil zamolklo: „Ne očitam ti!“ Jelka pa je dejala roko na njegovo glavo in mu gledala v oči, „Pavel! Ne brani Zlatki njene sreče! Vzljubila ga je in sedaj je pozabljenje težko. Tudi on jo res ljubi. In“ — tu je nekoliko prenehala, nato pa znižala glas in rekla: —„slaba partij ,tu.di ni. On bo, kakor njesov oče, uradnik v ministrstvu,,“ Pavel Pavlovič je pogledal ženo. Hotel ji je odgovoriti pikro, hotel ji reči, da nima hčere na prodai, da ne mara takih kupčijskih nazorov, kakor jih ima ona, ki je istotako svojo ljubezen in mladost u-ravnala v to smer. A njen pogled, ljjubeč in proseč ob enem, se je dotaknil strune v njegovem srcu, da je zazvenela mehko in prijetno. Ni vedel, kaj naj li reče, zato je ponavljal: „Jelka, Jelka!“ In jel jo je ogledovati, kakor bi jo videl danes prvič, da ga vpraša začudeno: „Kaj me tako pregleduješ?“ Pavlovič pa se je nasmehnil veselo. Foiücare pod jakobinskim jarmom. Francija ima zopet . blok-ministrstvo, ki je sestavljeno 1 iz desetorice jakobinskih ničel. Načeijuje mu senator Doumergue, ki tudi ne pomenja veliko. Spočetka nižji uradnik v Algecirasu, zatem žurna-list, brez obširnejšega obzorja in brez polsebnega i-mena, je bil sedaj potisnjen v ospredje po zaslugi kulisnih mojstrov Clemenceauja in Caillau&a, da vodi notranjo in zunanjo politiko Francije in sicer v času, ko. bi rabila Francija bolj kakor kdaj spretnega krmarja. Ce vprašamo, kako visoko cenijo tam na-Francoskem osebne zmožnosti gospoda Doumergue, nam postrežejo v odgovor izjavo, ki jo je izrekel duhoviti francoski poslanec Benoist te dni napram svojim kolegom: „Prisegam, Če vprašate našega novega ministrskega predsednika, 'kje leži Odrin, ga sprar vite v največjo zadrego.“ Torej pravcata ničla med ničlami. ». Prvotno je nameraval Poincare sestaviti miroljubno koncentracijsko ministrstvo, zato je poklical Ribota; toda Ribotu se ni posrečilo, sestaviti novega kabineta, Nato je poklical Poincare nevtralnega Du-puyja; toda tudi temu se je zgodilo, ‘kakor Ribotu. Francija stoji zopet pred političnimi volitvami, vsled česar je bilo v interesu radikalcev in socijalnih demokratov, da eno svojih kreatur politično dvignejo in si s tem zasiguraio vpliv na potek novih volitev. A nekaj časa je vladalo mnenje, da se je med Poinca-rejem in radikalci ter kombisfli odprl prepad kon-stitucionalnega spora, ki se ne da dal tako kmalu premostiti. Od Poincareja se je pričakovalo, da bo pokazal krepko voljo in krepko roko. Saj se je govorilo, da sta ljudstvo in dežela sita framašonskega bloka in da stojita za onim možem, ki bi ga znal s krepkim sunkom rešiti tega bremena. In tudi se je od izvolitve sem družilo ime Poincareja s pojmom — zmage nad jakobinci. Toda Poincare ni pokazal prti čakovane energije, ampak je Šel ponižno 'in pokorno pod kavdinski jarem Clemenceauja ter sprejel v ministrstvo vse kreature združenih radikalcev in socijalnih demokratov. S tem je opustil Poincare lastno politiko ' in se je vdinjal1 za slamnatega moža jakobinske klike. V njegovem lastnem, kakor tudi v interesu Francije je ta korak obžalovanja, vreden, — kaiti z enim samim udarcem so uničeni vsi lepi začetki. Glede novega ministrstva je smatrati za ugotovljeno, da ne do zadostilo vsem zahteVam, ki se bodo stavile v sedanjem času vanj ne v notranjem in ne v zunanjem oziru. V notranji politiki se pričakuje od novega ministrstva podvojeni in akcentuira-ni boi proti „klerikalizmu“, ! živahnejše povdarjanje laične Šole in povečanje prepada med cerkvijo in državo. Toda katoličanom se ni treba ničesar bati, ker časi se spreminjajo in minula je doba, ko so se množile vrste zatiralcev cerkve. N a,-sprotno! Neplodovi-ta fraza ,„boj proti cerkvi“ je postala, že tako obrabljena. da ne vleče več, širokoustne fraze svobodomiselnih pozerjev so se zastudile in potreba po zdravi in trezni realni politiki postaja vedno večja 1 ter si pridobiva vedno več tal. Končno je pa uvaževati, da razlika med bivšim in sedanjim ministrstvom tudi ni bogve kako velika. Saj je vendar tudi bivši ministr- „Zdi se mi, da si se pomladila. Zaljubim se še v drugič v tebe, v resnici, zaljubim se še kljub sivim lasem, tako mladostno izgledaš.“ Jelka ga je pa lahkno udarila po licu in dejala: , „Pojdi no, menda vendar ne postaneš sedaj na stare dni laskač, kakor kak mladec, ki si napravlja z raznimi pokloni pot do srca svoje izvoljenke.“ * * * JAli morebiti ’ lahko govorim z gospodom dr. Pavlovičem ?“ .„iProsim, izvolite“, je odvrnil koncipijent in z uljudno ge's)to pokazal na vrata kabineta. Dama se je zahvalila in potrkala. ' „Prosim“, se je odzval glas dr. Pavloviča. Dama je vstopila. Dr. Pavel Pavlovič je planil kvišku od presenečenja. a hitro se je znašel v situacijo in ponudil sedež. „Izvolite sesti, prosim!“ Dama je sedla. JS čim mi je čast vam postreči?“ Dama se je popravila na sedežu, pogledala Še proti vratom, kakor bi se hotela prepričat', če so li zaprta in dejala: „Gospod doktor, oprostite, da sem se drznila vas obiskati. Prosim pa, da me poslušate!“ „Govorite, prosim!“ Dama ni vedela, kako bi začela in je vidno v zadregi begala z očmi po kabinetu. Nato je vstala, sklenila roke in rekla s tihim glasom: „Gospod doktor, odpustite mi!“ Tudi Pavlovič je vstal. „Ne razumem vas, gospa, saj vas poznam še le, Če se ne motim, iz Opatije, kjer mi vas je predstavil vaš sin.“ Dama je za trenutek vtihnila, kakor bi se še obotavljala, nato Lpa je pogledala Pavloviču v oči in rekla nekako zbegano: „Poznate me, gospod doktor!“ ski predsednik Barthou v govoru, ki ga je imel malo pred svojim padcem v zbornici, kar prekipeval — „antiklerikalnih“ izpadov in je bil njegov govor prevet pravega Voltairovega sovraštva ter je grozil o-nim vestnim starišem, ki bi ne hoteli pošiljati svojih otrok v državne, torej v brezverske šote, z aretacijo, Ce že mora biti boj, potem je boljši 'boj zoper odkritega jakobinskega sovražnika), kakor pa boj zoper nasprotnika, Iti le navidezno kaže lupai am nekaj naklonjenosti, a še to le iz — hinavščine. Glede zunanje politike tudi prejšnje ministrstvo ni imelo nobene sreče. Francija si je nakopala brezpotrebno sovraštvo Italije in njeno razmerje s trozvezo ni ravno postlano na blazine. Da bi Francija pritisnila svoji bojni politiki nekak jasen pečat, je spravila v zbornico nov zakon o upeljavi triletne vojaške službe. Sedaj ko se je to že zgodilo, ni poverila krmila vlade za to sposobnemu in energične mu možu, temveč je poklicala za krmarja najljutejše-ga nasprotnika triletne vojaške službe. To seveda ne pomenja nič drugega, kakor popolni in faktični bankerot Poincarejeve zunanje politike. Poincare je pač pokazal, da tudi on nima tiste krepke roke, ki bi zamogla spraviti ./Francijo na zdrav tir, njegovi načrti so prekrižani, on sam je nehal biti samostojni predsednik francoske republike in je postal le igrača francoskih brezverskih rar dikalcev. Volitve na Kranjskem« V naslednjem podamo podrobnejši izid', volitev v kmečki skupini : Okraj Ljubljana—Vrhnika: Dr. Šušteršič 4159, P o v š e 4142, Seidl 1082, Knez 1107, Kristan 252, Mlinar 223. razcepljenih 56, neveljavnih 662 glasov. Okraj Kamnik—Brdo: Dr. Krek 3009, Sršen 828, razcepljenih 42, neveljavnih 858 glasov. Okraj :Trebnje—Z;atičina—Žužemberk— Litija— Mokronog—Radeče : > Košak 6421, V e h o v,!e c 6420, dr. Lampe 6354, Pavlin 1810, Bukovec 1772, Tomazin 1734, razcepljenih 419, heveljavnih pa 728 glasov. Okraj Novomesto—Kostanjevica—Krško: Zurc 4464, Skrij 333, Kožar 860, Klinc 69, 'Zupančič 76, razcepljenih 71, neveljavnih 124 glasov. Okraj Kranj—Skofjaloka: Demšar 3531 in Zabret 3606, Novak 840, Barle 756, razcepljenih 131, neveljavnih 488 glasov. Okraj Postojna—Logatec—Senožeče—Lož—Ilirska Bistrica—Cerknica: Dr. Žitnik 3736, Drobil i č 3596, Gaspari 1350, 'Majdič 823, Urbančič 1396, Meden 785, razcepljenih 35, neveljavnih 445j glasov. Okraj Radovljica—Kranjfska gora: < P o g a č -n i k 2314, Gogala 543, Kristan 183, razcepljenih 32, neveljavnih 131 glasov. Okraj Kočevje—Ribnica—Velike Lašče: Lov-š i n 2408, Škulj 2341, Andolšek 403, Pucelj 426, razcepljenih 170, neveljavnih 424 glasov. Okraj Vipava—Idrija: P e r h a v c 2032, Za- goda 477, razcepljenih 139, neveljavnih 187 glasov. Okraj Črnomelj — Monika: D e jr nas t T a 1645, Makar 500, razcepljenih 19, neveljavnih pa 51 glasov. Pavlovič pa je stresel glavo, ji pogledal v oči ter rekel z naglasom, trdim in trpkim1. .„(Mogoče, gospa! Bilo je nekoč, recimo, sanjalo se nam je. Pa smo se zbudili in sanje so izginile, Recimo, čitali smo v pravljicah, pa knjige so se izgubile in pravljice so pozabljene. Pa pustimo zdaj to . . .“ Gospa je povesila glavo. Nekaj časa sta molčala oba, Nato pa je dejal Pavlovič 1 jz .mirnim glasom, kakor bi jemal informacijo o kaki vsakdanji pravni zadevi. „Česa še želite, gospa?“ Gospa pl. Arteman je vzdihnila: „Bog ve, da je bila bridka pot k vam,. Prehitro sem izvedela nenadni vzrok naglega odhoda vaše rodbine iz Opatije. Nikoli bi se ne drznila prestopiti praga vaše hiše, če bi ne Šlo ' za mojega sina. Oče ste, hčerko imate. In jaz sem mati svojega sina in vem, da me. bodete razumeli. Kak boj je vihral v moji duši, ko me je* prosil' moj Anfeur, naj grem in izprosim zanj vašo hčerko. Pomislite, na oni strani bojazen, stopiti pred vas, na drugi ' strani pa proseče oči Arturjeve . . . Gospod doktor, samo mati je zmožna tega ... In sedaj sem tu, gospod doktor! V vaših besedah je sreča mojega sina, pa tudi moja sreča. V vaših besedah je kazen za moj greh, pa tudi odpuščanje . . .“ Pavel Pavlovič je stopil k oknu, da prikrije notranjo razburjenost. Ko se je obrnil, je opazila gospa pl. Arteman, da so bile njegove oči vlažne. „Gospa — govorite o tem z — mojo soprogo in hčerko !“ * * * Pavel Pavlovič je ostal sam v svojem kabinetu. Mrmral je sam seboj in venomer potresal z glavo, kakor bi se boril z nečim nevidnim. Naposled je vstal, • pretegnil roke, Šel parkrat po kabinetu gor in dol ter se vstavil pri oknu. (Konec prih.) S. L. S. je dobila skupno >32.719 glasov, liberalci 8797, torej je S. L. S. zmagala v kmečki kuriji nad liberalci z večino .23,922 glasov. Iz dr. VerstovšekoTega govora., "“Kakor smo že poročali,, je imel poslanec -dr. Verstovšek predzadnji torek, dne 2. t. m., v državni' zbornici govor, v katerem je obširno in temeljito dokazoval, da je obdačenje kmečkega stanu z osebncfdohodninsk.hu davkom nesmiselno m tudi krivično, kajti davčna moč kmečkega stand je izčrpar na, iz kmeta se ne da nič vječ izžmeti. Najhujše je pa prizadeto ' naše kmečko prebivalstvo, ker davčni uradniki ne poznajo razmer na kmetih, 'Davčni uradniki so ponafveč mestni ljudje, a to je vzrok veijikih krivfic in nedostatnosti, ki se dogajajo pri obdačenju kmečkega prebivalstva). 'Pri nas je pa vpoštevati še tudi to, da uradniki večinoma niso zmožni jezika prebivalstva ter so takorekoč tujci med prebivalstvom. So pač to mesoni * ljudje, ki se ne morejo vživeti v razmere na kmetih, yrhutega ;so še tudi narodni nasprotniki, ki slovenščine niso dovolj zmožni in ki ne čutijo s kmeto:m|. Odtod pridejo razne šikane. Slovensko prebivalstvo je popolnoma izpostavljeno krivičnemu obdačenju in izzivanju po narodno nestrpnih davčnih organih. Cesto je potreba velikanskega boja, predno se doseže, da se v kakem slovenskem okraju, v katerem ljudstvo ne razume niti besedice nemški, rabijo dvojezične tiskovine. In 'do takih davčnih uradnikov naj ima potem še naše kmečko prebivalstvo zaupanje! Pod takimi razmerami se ni čuditi, da se naše kmečko prebivalstvo brani z vedno večjim nezaupanjem novih davčnih predpisovanj, osobito, ko ima lastno skušnjo, da mu davčni referent namenoma nasprotuje. Lahko bi se navedlo (nekaj dejstev, ki dokazujejo, da povzročujejo taka krivična predpisovanja davkov v nekem oziru.več stroškov?, kakor bi jih bilo s pravičnim obdačenjem. Davčni referenti i-iščejop komisije in dijete in če, vsled tega nastanejo stroški, potem se nastavi davčni vijak tem hujše, da pokrije stroške. Naj bo le navedeno, kako postopa davčni referent celjskega okrožja. Ta potuje pele dni po deželi, le da mu komisijoni več nesejo. Da se pa zamore izkazati, da so bili ti njegovi korrfisijoni) vspešni, postopa prav neusmiljeno in pbdačuje še celo takoi male kmete, da padejo ti kmalu nato, ko so prejeli plačilni nalog, v roke eksekutorja. Vse to se pa doga,-ja le zato, da se davčni referent lahko izkaže, da so bili vsi njegovi komisijom vspešni. Želeti bi le bilo, da, bi se \tudi finančno ministrstvo včasih malo pobrigalo za komisijske stroške davčnih referentov, da zahteva sestavo komisijskih stroškov ter jih primerja z vspehi. Pismo iz ELaire, Predsednica avstrijskega ikatoliškegai društva v varstvo deklet, gospa1 grofica, < Mercedes Hohen-wart-'Monjtalvo poroča sledeče: Prepogosto izseljevanje služkinj iz Kranjske, Goriške in Istre naj se kolikor mogoče omeji in za-brajnjuje. [Vieliko važnost in pomen bi imjelo nadzorstvo (kontrola) deklet, ki se ukrca,vajo na Lloydovih parniklih v (Tirstu ter so večinoma, le Slovenke. Društvo za varstvo deklet v Kairi I stori kolikor je mogoče, a vendar ne more zadostiti vsem potrebam; — ker mu manjka gmotnih sredstev. Iz tega poročila je razvidno, koliko slpvenskih deklet je lahko nesrečnih in za vedno izgubljenih, ko gredo po zaslužku v Egipt ibodisi v Aleksandrijo, Kairo, ali kam drugam. Odzovejo se prijaznemu vabilu, ker se jim obeta dobra služba, tam. pa pridejo v nepoštene službe ter tako duševno in telesno propadejo in se potem zelo težko rešijo iz takega nesrečnega položaja. Zato svarimo vsa tis|ta dekleta, ki nameravajo iti v Egipt, naj ostanejo )raje doma in naj ne verujejo vsakemu sleparju na njegovo prijazno vabilo. V slučaju pa, ako dekle na vsak način misli, da mora iti v Egipt, bodi previdna ter naj se popreje obrne na družbo sv. (Rafaela v Ljubljani, Dunajska cesta štev, 29, ali pa na zgoraj imenovano društvo v Kairi, da se na ta način popreje natančno j informira v celi zadevi. Politični pregled. - Državni zbor. Hrupna o bs triilc c i: J a. Dunaj, 10. dec. Današnjo sejo je otvoril zbornični 1 predsednik dr. Sylvester ob 11. uri predpoldne, 'Na dnevnem redu je bilo glasovanje o tretjem branju zakona o davku pa žganje in nadaljevanje drugega branja o osebno-jdohodhinskem davku. Koj v začetku seje, ki je bila zelo mnogoštevilno obiskana, je stavil rusinski poslanec Petruszei-wycz predlog, da naj, se seja prekine za eno uro, da se morejo Rusini posvetovati s strankami o situaciji, ki prihaja vedno slabša,' ker Poljaki in vlada zavlačujeta ga!iško 1 dežcppozborsko volilno reformo. Proti temu predlogu se je ddignil ministrski pred-' sednik grof Stiirgkh, ki je dokazoval, da se vlada trudi za volilno reformo ter je označil rusinske zahteve kot izbruh nepotrpežijivosti. Z)ahteval je, da se rusinski predlog odkloni. Pri glasovanju je bil rusinski predlog odklonjen. V tem trenutku pa so začeli Rusini divje kričati in razbijati. Rusini so začeli trobiti na trobente, piskati na piščalke, na takozvane torpedne piščali, zaropotali so avtomatični zvonci), Rusini so bili po pultih m delali tak hrušč, da ni bilo mogoče razumeti nobene besede. Sredi nemira in bučanja rusinskih obstrukcij-skih instrumentov, je odredit predsednik glasovanje v tretjem branju se nahajajočega, predloga o zvišanju davka na žganje ter naznanil, .da je predlog <— sprejet. Proti temu so Rusini ponovno ostro protestira- li. Poslanec Smgaiewicz je prinesel v zbornico dva velika zvona z električno baterijo ter ju sprožil tu. Hrup je bil nepopisen. Ministri so sedeli molče na svojih sedežih m strmeli v ta rusinski koncert. Poslanci so v velikem krogu obstopili Rušilne, ki so se menjavali y instrumentih, tolkli po tleh in po pultih ter razmetavali manuskripte in vladne predloge. Poslanec Stnlovskij je opominjal, rusinske poslance k vstrajnosti, drugi so pa delali razne dovtipe. Poslanec Heine je stopil pred Rusine in jim držal polo praznega papirja, češ, to so note. Cez poldrugo uro je odšel ministrski predsednik grof Stiirgkh iz zbornice. Rusini so mu klicali: Abzug ! Med tem je predsednik dr. Sylvester že oddal predsedstvo podpredsedniku Juklu, ki, ' je nemo gledal obstrukcijo in ni mogel ničesar storiti. Zbrali so se načelniki strank in krščanski socijaici so predlagali, da naj se predloga o osebnem davku sprejme en bloc. Predlog je propadel, ker so češki agrarci izjavili, da ne pripuste glasovanja. V zbornici je pa med tem trajal hrup naprej. Poslanec Singalewicz je piiinesel nove inštrumente, zlasti strahovito vpijoče hupe za avtomobile. Nekateri poslanci so si položili hupe pod podplate in jih v taktu pritiskali. Poslanec Singalewiicz je obnovil tudi baterije pri zvoncih, ki so že ponehavali biti. Ob enih popoldne je bil končno predsednik že vendar primoran, prekiniti sejo 'ter je naznanil, da je za pol dveh popoldan sklicana konferenca načelnikov strank. Rusini kličejo: To bi bili mogli že z-jutraj imeti in mnogo cenejše! Med načelniki strank se je razvila živahna debata glede kompromisa, da, bi Rusini opustili svojo obstrukcijo. V debato je posegel tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh ter je povdarjal, da je hitra parlamentarna rešitev budgethega provizorija nujno potrebna. Po njegovem mnenju se bi naj odkazal ta provizorij brez prvega branja budgetnemu odseku in je naglašal, da je vlada izpusjtila iz provizorija vse kritične točke, 'osobito oni' pasus, ki zadeva najetje posojila. S predlogom se pa, niso strinjali češki radikalci in češki agrarci. Po dolgem posvetovanju so prišli glede rusinske obstrukcije vendar do zjedinje-nja. Sklenili so, da se seja formelno zopet otvori, a radi plenarne seje delegacij takoj zopet zaključi. Ob 7. uri zvečer naj se seja zopet otvori in naj se glasuje o osebno-dohodninskem davku. Zakon o nakazilih pa naj se odloži do prihodnje srede ter naj do takrat nastopi v plenarnih sejah pavza, da se zado-bi potrebnega časa za rušijnsko-poljskai pogajanja v Lvovu. Po sestanku seniorjev je imel tudi Rus. klub posvetovanje, na katerem je sklenil, da soglaša s sklepom konventa seniorjev. Zbornični predsednik dr. Sylvester je nato ob 2. uri popoldne otvoril drugo sejo, i V kateri je naznanil, da z ozirom na istočasno plenarno zasedanje avstrijske delegacije zaključi sejo ter določi, da se vrši ob 7. uri zvečer zopet plenarna seja. V večerni seji je najpoprej govoril poročevalec dr. Licht sklepčno besedo o drugem delu osebno-do-liodranskega davka. V zbornici vlada popolni mir in je zbornica prav dobro obiskana., Točki 153 in 154 osebno-jdohodnipskega zakona : sta bili nato sprejeti. Daljša debata se je razvila o točki glede; zvišanja eksistenčnega, minimuma. 'Predlog poslanca rR O Š k a r j a? ! in tovarišev glede zvišanja eksistenčnega minimuma, na 2000 K je bil odklonjen. Pač pa je bil sprejet drugi manjšinski predlog poslanca RoMcar j a, ' glede določitve eksistenčnega minimuma z 1600 K in sicer z enim glasom večine. Sprejete so bile nato še vse nadalnje točke predloge, vsi manjšinski in dodatni predlogi pa odklon j eni. Vsled protesta socialdemokratov se tretje branje predloge ni vršilo in ie bila seja malo pred 12. uro po noči zaključena. ♦ * * Dunaj, 11. dec. Zopet pavza. Z včerajšnjo hrupno obstrukcijo so izsilili Rusini zopet entedensko pavzo v državnozborskem zasedanju. Ker Poljaki nočejo vstreči u-pravičenim zahtevam Rusinov, je izbruhnila, včeraj njihova nevolja z elementarno' silo. Ker! so1 vladne stranke uvidele, da so prešibke, da bi zlomile divji rusinski odpor in bi radi • kratkega časa ne spravile pod streho finančnega načrta, so se udale rusinskim zahtevam. Opustile so misel, rešiti finančno predlogo v včerajšnji seji in so dale Rusinom, pavzo do dne 18. t. m., da se še lahko pogode s Poljaki. Med tem, ko ja bila včeraj štimunga zelo ‘ pesimistična, se je obrnila danes precej na bolje in zopet se računa z gotovostjo, da se bo dosegel v Lvovu sporazum. V četrtek bi bil potem rešen finančni načrt in v razpravo bi prišel proračunski provizorij. Vlada goji še vedno upanje, da ga bo do novega leta spravila pod streho. ........ Veliko vznemirjenje vzbuja še danes včerajšnji sklep zbornice, po katerem je bil,sprejet Roškarjev predlog, da se naj zviša eksistenčni minimum na 1600 K. Zlasti od vladne strani se razglaša, da ta predlog, za katerega so se naši poslanci jzelo potegovali,'ne bo sprejet v gosposki zbornici. Kakor se sliši, bo v prihodnji četrtkovi seji vložena predloga o lokalnih železnicah. Za 90 novih železniških projektov se bo porabilo v 15 letih 270 mil. kron. Subkomite soc.ialnoi-zavarovalnega odseka je izvolil za referenta dr. Kreka. Delegacije. Avstrijska delegacija je pričela tekoči teden s plenarnimi1 sejami. Prva se je vršila v sredo, dne 10. t. m. Na dnevnem redu je bil proračun zunanjega ministrstva in se je pričela debata o Berch-toldo-vem ekspozeju. Po kratkem poročilu referenta mar-kija Bacquehema je prijšel kot prvi kontragovornik do besede dr. Kor o š e c, kojega govor priobčujemo na uvodnem; mestu. Za dr. Korošcem so govorili: član gosposke zbornice grof Lützow, ki je pov- darjal zlasti veliki pomen razbitja balkanske zveze ; socialdemokrat dr. Ellenbogen, ki je naglašal, da je Avstrija svojo vlogo na Balkanu doigrala, ter zabavljal čez agrarce, škofe in kdo ve kaj še; član gosposke zbornice dr. Baernreither, ki je v pozi velikega državnika dajal na vse strani nasvete; končno nemškonacionalni delegat dr. Mühlwert, ki jé rohnel proti trializmu. Nato je bila debata prekinjena in seja zaključena. Včeraj, dne 11. t. m., je bila zopet plenarna seja. Nadaljevala se je generalna debata o proračunu zunanjega ministrstva. Poljski delegat vitez Czay-Icowski izjavlja, da bodo Poljaki glasovali za proračun. Srbski delegat dr. Baljak povdarja potrebo prijateljskega razmerja do Srbije in Crnegore (ter ostro graja Berchtoldovo politiko. Za dr. Baljakom je govoril bivši ministrski predsednik baron Beck. Mož je postal letos izredno zgovoren in se zdi, kakor da hoče nazaj v aktivno politiko, (ter si zato pripravlja pot. ; Že v vojnem odseku je pred dobrim tednom presenetil javnost z dolgim govorom, v katerem je bra<-nil Avstrijo kot velesilo. Tudi včerajšnji govor, ki je med delegati vplival kot dogodek, je bil zelo sppetna obramba Berchtoldove politike, zlasti v prvem delu. V drugem delu se je bavil z notranjo politiko ter povdarjal, da mora biti na Dunaju in v Budimpešti, v Zagrebu in Sarajevu eden in, isti kurz v narodnostnih vprašanjih. Povsod se mora vladati centripetalno in ne centrifugalno. 'Za baronom Bečkom je govoril še delegat Klofač, nakar je. bila seja zaključena. Prihodnja seja danes, dne 12. t. m. Razun plenarne seje je zboroval danes tudi še bosanski odsek, ki je nadaljeval jz debato o bosanskem kreditu. Med drugimi je govoril tudi delegat dr. Laginja, Ogrska delegacija je imela v sredo in včeraj plenarne seje. Zlasti včerajšnja debata je bila Zjelo živahna. 'Med opozicijo in vladno stranko je prišlo do ostrih kontroverz. Danes, dne 12. t. m1., je zopet seja. Stranka prava. Volilni proglas Starčevičeve Stranke prava naglasa najprej, da vse zlo v Hrvaški poteka od nagodbe z Ogrsko. Zakon od (neodvisnosti! " hrvaških sodnikov, ki ga je hrvaški sabor že leta 1907 sprejel, še danes ni sankcijoniran, ker Ojgrska ne dovoli. Nepovoljnega stanja kmečkega naroda je v glavnem tudi kriva odvisnost Hrvatov od Mažarov, ki izrabljajo gozdove, ne grade prometnih sredstev, a-ko niso njim v korist, izvajajo sebično 'tarifno politiko in sploh preprečujejo vsak gospodarski napredek hrvaškega naroda, ker imajo Hrvaško tudi finančno v svoji oblasti. Zato hrvaški narod ne sme poslušati nagodbenjakov;. Boriti se mora proti koaliciji, ki je, pogazivši pošteno besedo, tajno sklenila z Ogrsko pakt, kojega smisel je, da ostani Hrvaška še dalje sužnja 'Mažarske. Nato se obrača proglas enako ostro proti — Frankovcem, očitajoč jim, da se že od leta 1905 sem ponujajo vsaki vladi, zdaj v Budimpešti, in zdaj na Dunaju, so se udeleževali nečastnih poslov, kakor na primer veleizdajniškega procesa, podpirali Rau-cha in (Tomašiča ter pomagali tudi Čuvaju na konja in tudi s Skerleczom paktirali, da bi jih pustil na vlado. Končno _ se ozira proglas ' (tudi na Seljačko strafnko, pobijajoč njeno ekskluzivno sta,no(v'sko stališče in apelira na ljudstvo, da voli kandidate Starčevičeve Stranke prava. ©e®r- Ako Se niste, pošljite naročnino ! Na Halkanu. Bolgarija. Ministrski predsednik Radoslavov je sprejel več bolgarskih in tujih časnikarjev ? ter je izjavil: Ce tudi vlada ni dobila absolutne večine, upa Vendar, da se ji bo posrečilo skleniti s kako opozioijo-nelno stranko kompromis 1 in ni izključeno, da bodo šli tudi socijalni demokratje od časa do časa z vladno večino. Vlada ne misli na demisijo, odstopila bo še le, če bo v kaki važni zadevi v sobranju propadla. Izrazil je tudi svoje veliko veselje nad porazom rusofilske stranke. Službe na Srbskem. Slovanski klub je pooblaščeni naznaniti sledeče : 1. Prihodnjo spomlad bode potrebovalo srbsko ministrstvo Sto stavbinskih inženirjev. Nekaj teh inženirjev se bode rabilo začasno pri javnih gradnjah. Mnogo pa jih more ostati potem tudi trajno v srbski službi. Plačilni pogoji se določajo is pogodbo. -2.. Srbske državne železnice' potrebujejo večje število železniških uradnikov in strojevodij. Plače železniških uradnikov so približno take, kakor pri nas. Sprejmejo pa se samo taki železniški uradniki, ki so si že pridobili v železniški službi prakse; ele-vov in praktikantov srbske državne železnice ne bodo sprejemali. Plače strojevodij na Srbskem znašajo od 1680 do 2880 dinarjev na [leto. Poleg tega dobivajo strojevodje kilometrine in drugih postranskih dohodkov od 200 do 250 dinarjev1 ' na leto. Njihovi prejemki so torej na Srbskem dokajj ugodnejši, kakor pri nas. 8. Ministrstvo narodne privrede potrebuje večje število živinozdravnikov ' in gozdarjev. Žiivino-zdravniške plače so: tretja stopnja 1500 dinarjev, druga stopnja 1700 dinarjev in prva stopnja 2000 dinarjev na leto in poleg tega službene doklade letnih 480 dinarjev. Za sedaj izpraznjene so samo službe zadnje plačilne stopnje 1500 dinarjev. Poleg stalnih dohodkov dobivajo živinozdravniki od privatne prakse, od nadzorovanja klavnic, potem živine, ki se i-ma prevažati po železnicah in od nadzorovanja sejmov po 200 do 250 dinarjev mesečnih dohodkov. Ži-vinozdravnike, ki se od drugod oglašajo, bode ministrstvo nameščalo v granicah bivše kraljevine Srbije; zdravnike iz bivše kraljevine pa pošilja v na novo osvojene kraje Srbije. Prošnje je nasloviti na dotična ministrstva, odnosno na ravnateljstvo državnih železnic; pošiljati pa jih je Slovanskemu klubu, ker le taki kompetentje bodo sprejeti v službe, ki se izkažejo s priporočilom Slovanskega kluba. — Dopisom do Slovanskega kluba je prilagati za poštne izdatke po 50 vin, v znamkah. Judom v Srbiji bo vlada zgradila v novih krajih več sinagog; in sistemizirala za celo deželo mesto nadrabina, ki bode tudi od države plačan in povrh Še močno dotiran. Kandidat za to mesto je dr. Alcalay. Srbska vlada bo še tudi ostale rabine plačala ' in judovske šole podpirala. Gospodarski razvoj Srbije. Dve zmagoviti vojni sita obrnili pozornost sveta! na Srbijo. Dan za dnevom, privažajo vlaki v Belgrad množice tujcev iz cele Evrope, ki prihajajo deloma iz radovednosti, deloma s praktičnimi nameni in načrti. Ponujajo Srbiji kapital in delajo vse mogoče projekte* Ne bo mogoče, vsega naenkrat izvesti. Treba pa je že danes konšjtatiralti, da je Srbija na pričetku velikega gospodarskega in kulturnega razvoja. Omeniti hočemo samo večja dela, ki se v Srbiji po vojni pripravljajo in deloma tudi že izvršujejo. Cez Donav® bodo iz rumunskega brega na srbski breg postavili velik most. Obe vladi sta že imenovali člane v komisijo, ki naj poiščejo najugodnejše mesto na obojestranskem bregu. Stroške za most bosta plačali obe vladi, toda delo izvede Rumunska, kateri povrne Srbija bo končanem računu polovico zgradbenih stroškov. Ta most bo velike važnosti za spojenje južne Rusije in Rumunske čez Srbijo z Jadranskim morjem. Skupina berolinskih kapitalistov začne pomladi graditi v Belgradu velik hotel. Kapital družbe z-naša 5,000.000 mark, od katerega je že l,000.00u M izdan za pripravljalna dela. V družbi bo zastopan tudi srbski kapital. Hotel bo opremljen najvzornej-še in najmodernejše. Ko bo hotel dodelan, ga bodo izročili neki ruski družbi v svrho eksploatacije. V znanem srbskem pirotehničnem zavoda v Kragujevacu bodo leta 1914 izdelali 12,000.000 patron za puške. Zavod ima tudi sedaj mnogo dela. Bitoljsko trgovstvo je sklenila na zborovanju, ki se je vršilo v navzočnosti zastopnika trgovinskega ministra, ustanoviti trgovinsko zbornico, ki bo delala za povzdigo trgovine v bitoljskem okraju in ki stopi v najtesnejšo zvezo z belgrajsko trgovinsko zbornico. Rimska banka (Banca di Roma),je prosila ministrstvo, da ji dovoli ustanoviti fili j alke v Belgradu, Skoplju in Bitolju. Italijanska vlada je zelo priporočala to prošnjo in srbska vlada je že dala svoje dovoljenje, navzlic temu, da so se mnogi srbski listi izjavili proti temu, češ, da /Rimska banka deluje tudi v Albaniji in da je bila s svojim kapitalom udeležena tudi pri albanski vstaji. Letos se je ustanovila družba za plovbo po Donavi s centralo v Reznu, kti ima namen, s to trgov- sko cesto spojiti Nemčijo s Srbijo in torej z balkanskimi državami tako, da bi Avsitro-Oigrska ostala na strani. Akcijski kapital znaša 4,000.000 mark. Srbsko trgovstvo pozdravlja to podjetje in tudi javnost se zavzema za to* S to zvezo zajamči Srbija svojim pridelkom izvoz do južne Nemčije, Nemčija pa svojim industrijskim izdelkom izvoz V Srbijo. V Belgradu bodo ustanovili veliko moderno tržnico. V predmestjih pa bodo ustanovili štiri manjše tržnice. Poljedelsko ministrstvo namerava ustanoviti gospodarske šole v Žiči, Sftudenici in Kaleniči. Varšavska tvornica za sukno je dobila od srbske države naročilo za 50.000 uniform za 1 in pol mil. Uniform pa Srbija še viedno potrebuje in jih bo še naročila. Srbska trgovina, ki se je že pred -vojno lepo razvijala, je zdaj na začetku novega razvoja in razcveta. : Raznoterosti. Iz živinozdravniške službe. Deželni odbor Štajerski je v svoji zadnji seji imenoval za živinozdrav-nika v Sevnici ob Savi gospoda dr. Fr. Vebleta, za živinozdravnika v Ljubnem v gornjegrajskem okraju gospoda Baša. Iz davčne službe. Predstojnik davčnega urada Vj Mariboru, višji davčni upravitelj Anton Rohrer je stopil po 411etnem službovanju' . v stalni pokoj. ‘Za njegovega naslednika je 'določen višji davčni upravitelj Karol Reicher v Mariboru. — Prestavljena sta davčni oficijal Anton Dobravc jz Cejlja v Šmarje in davčni pristav Franc Guš iz Šmarja v Celje. Kardinal Oreglia umrl. Dne 6. t. m. po noči je v Rimu umrl kardinal (Oregliu1 v starosti 82 let. To je bil še edini kardinal iz dobe papeža Pija IX. in bi bil pokojnik slavil dne 22. t. m. 401etnico svojega kardinalstva. Deloval je kot diplomatični poslanik v Haagu in v Lizboni. Popravkarju — dr. Kukovcu. PosojilniŠfce knjige v Šoštanju izkazujejo za leto 1910-1911 te-le postavke: : öd prejemkov (30.060 K 40 vlin.:, katere je kasiral dr. Kukovec leta 1910-1911, je položil račun za ravno isto svoto 80.060 K 40 vin. Nič na nič gre gor! ‘Med izdatke so vpisane te-le ßvote: Heinrich Steiherr, solastnik hiše na Dunaju, je dobil 10.000 K; dr, Kukovec za: petkratno vožnjo na Dunaj 400 K, za idvakratno prenočišče in večerjo 250 K, za te-lefonični pogovor 50 K, ža stroške posredovanja 200 K, za voznino na Ogrsko in na Dunaj 100 K, za voznino v Šoštanj 25 K, za Studiranje spisov1 50 K, za pogajanje z Vošnjakom 147 K 25 vin., ,za gotove izdatke pravde Franc Woschhagga 250 K. Za stroške pri hiši na Dunaju 1 je vračunjenih iza dr. Kukovca 3420 K. Leta 1912 je kasiral dr. Kukovec za sebe K 825;.— od posojilnice. Posojilnične knjige izpričujejo te številke. Ker so te knjige revidirali tudi celjski liberalni zadrugarji, bodo pač gotovo številke pran vilne. Dr. Kukovčevi telefonski pogovori za 50 kron. Dr. Kukovec popravlja, da ni radunai za kak telefonski pogovor 50 K, ampak da je s tem zneskom salmo plačal gotove Izdatke (prisjtojbine)j pri poštnem uradu v Celju, katere je imel pri „(zastopanju“ Šo-štanjske posojilnice. Ta popravek je politična ovin-karija. I Vsakdo ve, da. pisarniški telefon stane dr. Kukovca letno 120, K. Ali je pet 12ink leta samo za ŠoŠtanjsko posojilnico telefoniral? Ali je 50 K izdal za interurbane telefonske pogovore (eden pojgovor z Dunajem stane le 2 K!)? Drugih gotovih izdatkov dr. Kukovec vendar ni mogel jmjdti, ker si je brzojavne pristojbine posebej zaračunal. Dokler dr. Kukovec ne gre ven z besedo, toliko Časa njegovi popravki ne bodo držali. Pričakujemo /popravka! Avstrija za Avstralijo. Naši slavni uradi vedno radi govore o popolnosti in dovijšlenosti avstrijskih državnih naprav, Ali vsi ti slavospevi presneto kmalu utihnejo, če pride kdo s Številkami na dan. Zadnjič je bila vsa poslanska zbornica ' na Dunaju ogorčena vsied ■ telefonske mizerije. Kako velika je ta mizerija, kažejo naslednje številke. Po Statistiki je bilo dne 1. januarja 1912 po vsem svetu 12,318.000 telefonskih postaj. Od teh odpade na severno : Ameriko 8.693.300 postaj, v severni Ameriki pride torej na vsakih 11 oseb ena postatila. V. Evropi je v vsem 3.153.000 telefonskih postaj, ali vsakih 126 prebivalcev ima svojo postajo. V raznih državah je seveda razdelitev telefona različna,. Razmeroma imajo sev. dežele, kakor Danska, Švedska in Norveška največ telefonskih postaj, kjer pride na 24 !do 38 prebivalcev ena nostaja. Za temi pride Švica, Nemčija, Anglija, Holandska, Francija in Belgija. Končno pri-krevsa. na zadnje mesto Itudi Avstrija, kjer ima šele 298 prebivalcev eno telefonsko postajo;. Avstralija pa ima 161,500 telefonskih postaj, ena pride torej že na 44 prebivalcev. Pošteno nas je dala Avstralija v — žakeli. Potem se pa čudimo, če gre pri nas gospodarstvo tako nazaj, ko pa. nihče ne skrbi za potrebna. prometna sredstva, 'Samo kanoni in rekruti ' so največja skrb avstrijske vlade. Zato pa „blažena“ — Avstrija! Razdelitev zraka. Do sedaj je bil zrak prost! To se pravi, da ni bil zrak last nobenega. Sedaj bo pa. postalo tudi še to drugače. Razvoj zrakoplovstva je spravil na dnevni red vprašanje, čegav je pravzaprav zrak. International Law Association se je že pečala tekom svojega zadnjega zasedanja s tem v-prašanjem ter sprejela resolucije, [glasom kojih ima vsaka država pravico, po svoje regulirati svoja zračna prava. Po navadnem, imlogermapskem (ljudskem pravu — v nasprotju z rimskim >— je imel posestnik zemljišča ne le pravico do zemlje, temveč tudi še do vsega, kar je ležalo pod njim. \Na podlagi tega prar-va izjavljajo učenjaki, da je lastnik zemljišča tudi opravičen do vsega, kar se nahaja nad njegovim posestvom. Stojimo neposredno pred razdelitvijo zraka in tekom časa bomo imeli tako zračne kapitaliste, — kakor tudi zračne proletarce. Za Slovensko Stražo ' se je nabralo na gostiji Antona Krebsa v Kamnici pri 'Mariboru 4 K 80 vin. Živijo! ■v Si&j©rsk©* Mariborske noviee. Zares čudno. Slovenskim učitelj iščnikom mariborskega učiteljišča je bilo z ozirom na disciplinarne predpise prepovedano sodelovati pri raznih društvih. Pred dnevi so se pa nemški dijaki, gojenci mariborskega učiteljišča, udeležili nekega nemškega slavlja korporativno in iso pri orkestru celo sodelovali, dočim je bilo slovenskim dijakom istega zavoda prepovedano, sodelovati pri orkestru1 v Narodnem domu. Vprašamo slavno ravnateljstvo, je-li ta dvojna mera na mestu, ali ne ? Ali je že zopet izginil iz učiteljišča veliki narodnjak Sqhreijner? S pestjo bi rad vtepel nemščino neki trgovec, — ime danes še zamolčimo —> v Graj,ski ulici slovenskim učenkam, ki hodijo tam. mimo v Solfo. Zadnji torek zjutraj je bilo. Mimo trgovine gre več slovenskih deklet v šolo. Mož stoji na vratih. Ko Čuje, da dekleta, govore slovenski, stopi naenkrat med nje jih začne obkladati z zaušnicami ter metati okrog z „w,indiš“ psovkami. Kakor čujemo, so se /taki nastopi ge večkrat ponovili. (Svetujemo možu prav resno, naj preneha s svojimi neolikajnostmi, 1 Če ne, bi jih znal hudo skupiti. Naši otroci res niso zato tukaj, da bi na njih hladil svojo prevročo kri,kak germanski petelin. Ubogo narodnjaštvo. Poroča se nam: Dva tukajšnja liberalna advokata imata v svojih pisarnah uslužbene zagrizene narodne nasprotnike: eden ima velikega in hudega posilinemca, drugi nemško i„jtur-nerco.“ To je škandal! Mesto da bi ti „(narodni voditelji“ šli z dobrim vzgledom naprej, se pa na tak način korumpira nižje naše kroge. Poskusen samoumor v Studencih pri Mariboru. Danes, dne 12. t. m., zjutraj, 'si je prerezala Elizabeta Mayer, rojena pl. Gadola, z nožem na o-beh rokah žile in si je hotela na ta način vzeti življenje. Poklicali so rešilni voz, kateri jo je nemudoma odpeljal v mariborsko bolnišnico. Elizabeta Mayer je žena znanega nadučitelja) in je bila, kakor pravijo, že dalje časa bolna na živcih. Našli so tudi žveplenke in steklenico konjaka, iz česar sklepajo, da se je hotela tudi zastrupiti. Nova trgovina. Sumenjakovo Špecerijsko trgovino v Tjege-tthoffovi cesiti je prevzel gospod Josip Serec. Novega trgovca toplo priporočamo! Več v in-seratnem delu. Za božičnico Orlov, ki se vrši dne,21. i. m. v dvorani katoliških rokodelskih pomočnikov, se vrše živahne predpriprave. Prireditev obeta biti izredno lepa. V aferi Wastian ni zaznamovati nobene nove faze. Z zahtevo ^Montags-Ziehung“*', da mora iti Wastian v sodno dvorano, še strinjajo tudi še drugi listi. Fiasko svobodomiselcev. Zborovanje tukajšnje podružnice „(Freie Schule“, ki se je .Vršilo minuli petek v kazini, je izpadlo nad vse, klaverno. Komaj 30 poslušalcev, med njimi neizogibni poslanec Neger, je prišlo poslušat dunajskega govornika, kateremu pri taki udeležbi seveda ni bilo posebno radostno pri srcu. Zborovanje i„,Volksbunda“, ki se je vršilo zadnji torek kot odgovor na svobodomiselno prireditev, recte mizerijo, je pa sijajno izpadlo. Bilo je Čez 300 u-deležencev. Celjske novice. Pri stavbi novega gimnazijskega poslopja ponesrečila. Pri gradnji novega gimnazijskega poslopja je padla delavka Marija Skorenšek, doma iz celjske okolice, pretečeno sredo iz prvega nadstropja v klet. Težko poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ker je zadobila vsled silnega padca težke notranje poškodbe, se močno dvomi, da bo sploh o-krevala. Ponarejen kronski denar. V našem mestu in tudi v okolici kroži zelo veliko ponarejenih enokron-skih novcev. Falzifikat je tako dobro izdelan, da se od pravega le prav težko razločuje. Le po barvi, ki je nekako medla in brez svita, se razločuje od pristnega. Torej pozor! Celje. V času od dne 7. do fd'ne 14. jul. 1912 sta dva revizorja iz Dunaja revidirala posojilnico v Šoštanju, o čemur se je v krogih naših liberalcev že večkrajt razpravi)]alo. Govorilo se je, da sta revizorja v svojiem poročilu omenila, da nista d,bbila vpogleda) v račune glede dunajske hiše, med tem, ko je s,Slovenski Narod“ pisal, da se dunajska revizorja nista nič spodtikala nad temi računi. Dunajska revizorja nista mogla o računih nič omeniti, ker jih — nista videla. 'Mesto da 'bi „(Slovenski Narod“ to vest popravil, pa išče pisca. Liberalni posojilničarji se poredno muzajo, ker je — tako naglo in dobro po-gruntal pisca. Gospod Popravkar je o zvestobi svojih podgenerallov tako trdno prepričani, da niti najmanj ne sumi, da bi isti ^klerikalce“ informirali, — njegovo zaupanje bi bilo gotovo manjše, če bi vedel, da so odborniki Narodne stranke dopisniki (klerikalnih“ listov, da v njih kritijkujejo gospodarstvo pri liberalnih gospodarskih organizacijah in prav radi informirajo „klerikalce“ o razmerah pri liberalni zvezi itd. 1,,-Nur nicht in die [Ferne schweifen, denn das Gute liegt ja doch so nah“, naj pomisli gospod Popravkar. Drugi kraji. Ribnica na Pohorju. Dekliška zveza ima na Štefanovo, to je dne 26. t. m., popoldne po večernicah v društvenih prostorih 1 svoj redni: mesečni sestanek.. Dekleta, pridite v obilnem številu I Zg. Radgona. Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 14. t. m., popoldne po večernicah, ! v bralni sobi svoj mesečni sestanek. Ker je na sporedu zanimivo predavanje častitega gospoda voditelja zatorej pridite, mladeniči, v prav častnem; številu ! — Predsednik. Laporje. Ob priložnosti blagoslovljenja zasta-ve dekliške Marijine družbe v Laporju pr redi naše izobr. društva 14.. t. m. v prostorih gospoda Št. Ma-stinšeka svoje zborovanje ob tretji uri popoldne. Navzoč bo tudi gospod dr. Hohn j ec. jK mnogobrojni u-deležbi vabi odbor. Kapela pri Radincih. ’Čebelarska ' podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici ima v nedeljo, dne 14. t. m., čebelarsko zborovanje po rani službi božji pri Kapeli, gostilna Divjakova. Čebelarji, pridite polnoštevilno na zborovanje! Laški trg. Letošnji 1. december bo blestel v kroniki tukajšnje slovenske ljudske šole kot krajevno prevažen narodnostno-zgodovinski mejnik, ki je ob enem v izredno čast vrli slovenski humaniteti. Z istim dnevom se je uresničila namreč ena izmed naših najiskrenejših in tihih želja: stopila je v življenje šolarska kuhinja,: ki posluje pod izredno spretnim in čislanim vodstvom vsestransko in neumorno požrtvovalne gospe Elsbacherjeve in nič manj brižne gospe Cetinove tako ijzborno, daj nam je za tozadevno priznanje skoro težko najti primernih besedi. Kako živi in pereči potrebi! se je s tem odpomoiglo, zamore se videti in najbolje presoditi še le sedaj, ko nas takorekoč stopnjema pronica blažilna zavest o dalekosežni pomembnosti okoliščine* kolike blaigrovi-tosti je to, da tešimo sleherni šolski dan povprječno nad 250 lačnih in premraženih otroških želodcev. In res dosti je onih raznih blagosrčnih činitčljev, ki so tekom prvega poslovnega leta našemu, tik pred lanskim božičem ustanovljenemu,/1 slojvefnskemu /šolskemu podpornemu društvu .omogočili z raznimi gmotnimi prispevki in drugimi žrtvami, da je taisto zamo-glo letos obistiniti svoj človekoljubni namen, — a v prvi vrsti in prve zasluge gredo v (tem oziru velesp. gospodu dr* Kolšeku, ki ni bil samo naj odločilne j ši faktor pri ustanovitvi istega,, temveč koji je položil za financijelno ugotovitev Šolarske kuhinje tudi prvi trden temelj v obliki velikodušnega in veleplemenite-ga daru v znesku 500 K, in vrhu tega še štirih u-stanovnin po 20 K. To vrlo dejanje si poje samo še nhjlepšo hvalo. Ta hvala pa imej veljati seveda že vnaprej tudi vsem onim številnim in spoštovanim dobrotnikom, glede Čijih bogatih prispevalnih zaslug si Štejemo istotako v prijetno in častno dolžnost, da jih slovenski javnosti pri prvi primerni priliki pokažemo v luči vzornosti in upravičenega v,zgledovanja. Sv. Rupert v Slov. goricah. (401etnica naduči-teljevanja, gospoda Simona Ješovnika.) j 'Zelo r redko slovesnost je slavilo učiteljstvo Šentlenartskega učiteljskega društva dne 4. t. m. pri Sv. Trojici v Sl. gor., h kateri se je zbralo skoraj polnoštevilno, učiteljstvo tega okraja in to zbog visokega, spoštovanja do slavljenca, katerega vse čisla daleč na okoli vsled njegovih vrlin, prihajajočih iz jeklenega značaja (tega \trezno-delavnega moža za slovensko mladino. G. nadučitelj Simon Ješovnik je lani praznoval svojo 501etnico učiteljevanja v sredini svojih dragih sorodnikov, ivseh učiteljev celega okraja, častitih gospodov duhovnikov in udov krajnega šolskega sveta itd» na najslavnejši način; to leto ima pa z božjo pomočjo za seboj celih 40 let, kar je nadučitelj in vsa ta leta edino le pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Od celih svojih 51 službenih let ima 45 let svojega Vestnega in trudapolnega delovanja v Sv. Rupertu, koder se opravičeno razveseljuje v sredini svojih nekdanjih učencev in učenki visokega spoštovanja in ljubezni vseh stanov. Višje šolske oblasti so mu za njegovo plodonosno delovanje podeljevale razne pohvalnice in tudi gmotna priznanja za lepo urejene drevesnice, kar ga je vedno zelo razveseljevalo in ojačilo za nadalnjo neutrudljivo izobraževanje Šolske mladine. Kako mirno, tiho in nemoteno gospod Sim. Ješovnik nadučiteljuje v svojem ljubem Sv. Rupertu se njemu na čast .tukaj poleg že naštetih vrlin tudi pove javnosti in sicer velezaniimiva napitnica gosp. c. kr. deželnosodnega svetnika dr. Josipa Kronvogl-a iz Sv. Lenarta, ki je med drugjim posebno nagla-ševal, da ga gospod Ješovnik nima nič kaj rad, ker ga nič ne obiskuje, da ga še ni videl na sodniji. In res, ta gospod ni potreboval celo svoje življenje niti enkrat ne sodnijske pomoči. Radostno in veselo je bi- lo o priliki praznovanja njegove 401etnice nadučitel-jevanja v 51, letu učiteljevanja in gospod Ješovnik lahko ponosno misli v svojem 69. letu s slavnim pesnikom Gregorčičem : „Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!“, da je v polni meri deloval v tem smislu, h čemur mu je pa tudi pomagala, njegova zvesta, blaga družica Josipi-na, rojena Hauptmanova. Bog nam jih živi še mnoga leta! Mala Nedelja. Občni zbor naše kmetijske podružnice se vrši v nedeljo, dne 21, t. m., po 1 rani službi božji v šoli. Dnevni red: ! 1. Poročilo o delovanju podružnice v letu 1913. 2. (Vpisovanje udov in pobiranje udnine. 3. Predavanje o osebno-dohodnin-skem davku in pomenu kmetijskega knjigovodstva; govori gospod Holz. 4. Volitev odbora za dobo na-dalnjih treh let. 5i. Naročila na travniško in deteljno seme, kakor tudi semena pese ((rune), cikorije itd. Travniško in deteljno seme se bo dobilo po polovični ceni. 6. Slučajnosti. Slovenjgradec. Četrto adventno nedeljo, dne 21. t. m., je popoldne po večernicah občni zbor podružnice Slovenske Straže. Govori profesor dr. Jos. Hohnjec. Zreče, pri Konjicah. (Nova orožniška postaja.) Z novim letom se ustanovi,1 v Zirečah pri Konjicah nova orožniška postaja. Kozje,. Pri občinskih volitvah je naša stranka zmagala v vseh treh volilnih razredih. Izvoljeni so najodličnejši možje našega trga; v občinski zasjtop. Živijo ! Kozje. V zadnjem „Narodnem Listu" ’ se jezi neko liberalno revče, ker se novi gospod kaplan v-briga za organizacijo mladine. Povemo liberalnemu zgagarju, da smo vsi pametno-misleči gospodu kaplanu le hvaležni, da se je zavzel za našo mladino, ki je drugod tako lepo organizirana. Z(a liberalce se pa gospodu kaplanu ni treba brigati, ker se pri,nas za tiste maloštevilne reveže na duhu itak nihče ne zmeni. Griže. Od dne 14. do dne 21. t. m, se bo Obhajal v Grižah sv. misijon pod vodstven# častitih gospodov misijonarjev od Sv. Jožefa nad Celjem. Št. Vid pri Grobelnem. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v četrtek, dne 18. t. m., pri Sv. Vidu pri Grobelnem v salonu gostilne Bevc. Začetek točno ob pol dveh popoldne. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega načelstva. 2. Določitev kraja za prihodnji okrožni shod. 3. Navodila za poslovanje. '4. Predavanje: '/Delo ža ljudski blagor in posojilnice. 5. Slučajnosti. Gornja Savinjska dolina. 'Obljubil sem vam, gospod urednik, da se letos ne bom več oglasil, pa vendar se bom mogel. Kakor šem zvedel, se me nekdo spominja in mi streže po življenju. Pa danes ne bom Še tistemu odgovarjal, ža drugo Številko si pa le pripravite prostor. Povem pa vam, da bodete izvedeli mnogo zanimivega, kajti rešpetliin mi kljub hudi zimi dobro nese. Ne bojim se pa tudi nič, saj Še imam pri sebi svojo iblajtarsko gorjačo, katero sem našel v svojem.brlogu, in jo je čisto gotovo v starih časih kak iblajtar pozabil, ko je tobak okoli nosil. No, da ne bodete preveč radovedni, od Cuježovega Joža vam bom pisal. Zdravo! r— Puš;čavnik iz Tr-bolce. 1 Sv. Marko. Posojilnična hiša je hvala Bogu popolnoma gotova in ima tudi že svoje prebivalce.Tildi uraduje se že v novih, lepih prostorih, Radi poznega časa se bo vršila slovesna otvoritev po novem letu. Cast dela ta hiša celi fari. Ponesen pa je lahko posebno na njo on, ki se je za njo največ trudil, namreč naš vrli predstojnik g. Ivan Veršič. Brez njega ne bi „Posojilnica“ nikdar stala ali vsaj tako kmalu ne. Zato mu smemo biti Markovčani prav hvaležni. Pilštanj. V nedeljo, dne 7. t. m. so Sti/ngelovi na Poljani sedeli okoli mize in zavživali svoje skromno kosilo. Naenkrat (prileti najbližji sosed, Janez Cepin, in jim ves preplašen pove, da hiša gorij. Prestrašeni še komaj srečno beže iz hiše, ki je že bila vsa v plamenu. (Dobri sosed je bil tako pogumen, da je ponesrečencem z lastno nevarnostjo rešil kravo. Domači so bili tako zmedeni, da niso oteli ničesar. Zgorelo jim je vse. Kako je pa vendar 'tako nenadoma začelo goreti? Maček se je v peči osmodil in je ves žareč bežal na podstrešje, kjer se (je po njem vnela slama. Čudno, kaj ne da! St. Jakob v Rožu. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 14. deciembra, po blagoslovu v svoji dvorani v Narodnem domu gospodarsko zborovanje. ■ Govoril bo nam že dobro znanli gospod Krištof iz Ljubljane o prešičjereji. Po govoru se vrši razgovor o gospodarskih Stvareh 1 in vsak lahko v-praša gospoda govornika za svet ali pojasnilo. Gospod Štikar bo sprejemal naročila na mlada drevesca. Gospodarji in gospodinje, mladeniči, dekleta, — pridite ! Primorsko. Aretirani železničarji iz kraljestva. Dne 22. novembra se je zgodil v Cervinjainu dogodek, ki je vreden, da, se ga zabeleži, ker se vidi vsa brezpri-rnerna nesramnost Italijanov- O dogodku so obširno poročali laški listi iz kraljestva 'in po njih posnemamo: Dne 22. novembra se je pripeljal v Cervinjan ob sedmih zjutraj tovorni vlak iz St. Giorgio di No- garo. Na vlaku je bila nalepljena velika barvasta karikatura s tekstom, ki je bilaf nesramna žalitev našiega cesarja. Slika dela „čast“ laški kulturi in vsak Italijan se lahko sramuje vsled nje. Vsled te slike bi bili aretirani vsi sprevodniki tega vlaka, ker oni so pač morali vedeti za sliko in morali bi jo odstraniti ne le kot nastavljenci železnice, ki imajo dolžnost, da skrbe za red, temveč tudi kot dostojni ljudje. Od petih sprevodnikov so bili aretirani pa le Angelo Bisatto, Giovani Trentin in Luigi Casorsi. Ostala dva je slaba vest takoj pognala čez mejo. (Ti trije sede sedaj v zaporih goriške sodnije, kjer jih čaka zaslužena kazen. Ali najlepše pri dogodku pa, še le pride. Ko so zvedeli drugi dan v St. Giorgio di Nogara o aretaciji sprevodnikov, je bil takoj sklican protestni shod, ker se je drznila avstrijska sodnija, aretirati laške podanike, pa se naj magari pregreše kakor koli. Ali ta shod je bil premalo proti takemu velikanskemu .^zatiranju“ Italijanov — kmalu se je vršil drugi shod, to pot so ga pa sklicali laški železničarji. Na tem shodu so sklenili, da vstopijo v štrajk in da vozijo vlake l|e do avstrijske meje, dokler ne izpusti sodnija aretiranih železničarjev. Le z veliko težavo je dosegla laška železniška uprava, da so vozili železničarji še nadalje vlake do avstrijske meje. Ali ogorčeno italijanstvo še ni bilo zadovoljno. Vso zadevo je prevzelo v svoje roke laško poslaništvo in hotelo diplomatičnim potom doseči oprostitev železničarjev. Pa tudi 'ti poskusi so ostali le udarec v vodo. Kaj pa si mislijo prav za prav gospodje Italijani onkraj, črno-žoltih mejnikov? Store pač veliko bolje, če prenehajo z ogorčenjem, ker koristilo itak ne bo nič. ‘Slučajno namreč niso avstrijski sodniki nobeni Berchtoldi, ki bi pred vot-Pm kričanjem laških časopisov zlezli pod klop. Samoumor policijskega agenta. Policijski agent Dardi iz Pulja, ki je bil obsojen te dni zaradi žaljenja cesarja na osem mesecev ječe, je prosil, da bi ga pustili za nekaj časa domov. Ko je prišel pa domov, je vzel velik kuhinjski nož in si ga zasadil v prša. Bil j,e na mestu mrtev. Poneveril in se sam ovadil. Meseca septembra je lastnica tobakarne na Istrski cesti Štev. 950 v Gorici, Katarina Zecchini, poslala 261etnega Maksa Volka v glavno tobačno zalogo po tobak in smodke. Dala, mu je 80 K denarja. Volk je spravil denar, a ga ni bilo več nazaj. Sedaj pa je prišel sam na glavno policijo in se tamkaj ovadil. Obdržali so ga seveda, v zaporu. Narodno gospodarstvo* Kako se draži vsakdanja hrana. Dr. Meyer je izdal Statistiko, v kateri je predočeno, kako se draži vsakdanja hrana v naši državi. Navaja cene dnevne porcije za avstrijskega vojaka v nekaterih mestih od leta 1863 do leta 1910. Številke govorijo jasno. Vojaška porcija je stala leta 1863: na Dunaju vinarjev 27.26, v Gradcu 23, v Inomostu 29.40, v Pragi 26.40, v Lvovu 14.80, v Zadru 19(60; 1. 1873 v istih mestih: 32.02, 27.04, 32.38, 32.16, 23.30, in 23.06; leta 1883: 33.68, 28.76, 33.98, 30.36, 26.08, in 31.16; leta 1893: 33.98, 30.54, 3492, 31.26, 34,26, in 33.86; leta 1903: 33.94, 32.18, 35.79, 83.07, 30.97, in 34.08; leta 1910: 39.88, 37*77, 40.95, 39.30, 35.28, in 43*01. Tako se je povišala cena porcije na Dunaju za 46 odstotkov, v Gradcu za 65, v Lvovu za 138, v Zadru za 120%. ' ! > Denarni trg se je v zadnjem času nekoliko izboljšal. Kakor je že znano, je tudi Avstro-pgrska banka svoj diskont znižala za !4 %, kakor se je le-to zgodilo že poprej v Nemčiji. Sprejetje malega finančnega načrta bo gotovo ugodno vplivalo v tem oziru in obrestna mera bo na ta način tudi pri manjših denarnih zavodih nekoliko odjenjala. Trgovina med Avstrijo in Ogrsko. Promet med Avstrijo in /Ogrsko je najgo/tovejša opora za presojanje gospodarskega položaja. Tozadevne številke iz meseca oktobra pa nikakor ne kažejo kakega izboljšanja. Volne in raznih volnenih izdelkov se je izvozilo za 1,100.0100 K manje, izvoz bombaževine je poskočil za 3,000.000 K, oni konfekcije za 800.000 kron. Pri vseh drugih industrijskih izdelkih se kaže zopet znaten nazadek, tako v železu in železnini za 3 milijone kron in za 'stroje 2,700.000 K. Dri izvozu se kaže majhen povišek na uvozu pšenice in rži, kar Je.-posledica slabše letine, posebno