Stev. 340 TRST, četrtek 8. decembra 1910 Tečaj XXXV ---IZHAJA VSAK DAN *»si afe RBdaijak ia »raznlktti ik 5., t* aeestfsllklti a* t. ijotraj. 3*«aaa!iae Iter. m prodajajo po S nv6. (6 stot.) ▼ mnogih Tinkaro ah v Trsta in okolici, Gorici, Kranj«, št. Pet m, ^ »loj ni, Soiani, Nabrežini, 8y. Luciji, Tolmin*, Ajdov-: *ixi, Dornbargn itd. Zafttnrele Iter. po 5 nrt. (10 stot.). OtMLAtl SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v lirokoeti 1 »o l—o. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. m, .jaftnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov m ji« si. mm. Za ogiaae t teksta lista do 5 vrst 20 K, ▼Baka rrsta K 2. Mali ogiasi po 4. stot. baeeda, nmj-pa 43 stot. Oglase sorejtlnsa Inseratni oddelek uprave „^•»•.sti*. — Plačuje se izključno le upravi JEdinosti*. > t •■■■ —= Plačljiva In tficfijivc v Trstu. £PIN0ST Glasilo političnega druMva „Kdmost11 xa Primorska. NAROČNINA ZNAŠA T cJ&vmM je w%*l xn dtto leto a« K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa- rečbe kres doposlane naročnine, se uprava ne ozira, »arshitne m neteljake i* Sanje VI" stan*: se MU Me Ina I I«, m vel lata Krem HO. ▼ai depiai *mj se pošiljajo na uredništvo lista. Netranke- tsst pisma a« m aprajanaja In rtkepisl se ns vraisja Karo dnino, oglase in reklamacije ja pošiljati na upravo lista. UMDNIŠTVO: elloa «org"io fistattf 18 (Naradal Je■) in edgoromi urednik KT1FAN GODINA. Lastnik i »Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" sadrnga z omejenim poroštvom t Trstu, ulioa = Ghorgio Galatti iter. 18. .= Peihis-hraiiSliiIfnl ra?un št. 841652. TELEFON It. 11-57. ladij a*o£ konserog ••r nfn nrrii^ir.^v.^^aHPSTBnarr-^T^ ■ - brzojavne vesti. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nadaljevala generalno debato o proračunskem provizoriju. Tekom debate je prof. Maylander (delavna stranka) omenil reškega vprašanja. Skušal je ovreči trditev, češ, da hoče novi guverner pričeti Italijanom sovražno politiko. To je popolnoma neresnično. Instalacija novega guvernerja ni izostala radi tega, ker je ta vlada nasprotna mestnemu zastopu in ga je hotela žaliti; nasprotno, vse vedenje zastopstva je bilo že v naprej tako sovražno, da se je moralo opustiti instalacijo. Večina prebivalstva ni na strani zastopstva. — Poslanec Ludvik Hollo (Justhova stranka) je zahteval uvedbo splošne volilne pravice, ker le-ta zamore ozdraviti parlamentarizem. Potem je govoril o vojaških vprašanjih in izjavil, da se zanaša politiko v armado, toda ne od strani Ogrske, marveč od strani avstrijskih krogov, ki zanašajo v armado že davno minole absolutistične ideje, da skušajo tukaj razširjati misel skupne monarhiije. Govornik se je bavil potem z gospodarskim vprašanjem. Na to je bila razprava prekinjena in odgodjena na petek. Tržaški mazinianci pred graško poroto. GRADEC 7. Ko je bila danes zjutraj otvorjena razprava, je predsednik vprašal porotnike, če so zadovoljni, da se vrši razprava tudi jutri, na praznik. Porotniki so izjavili, da odločijo o tem med odmorom sredi razprave. Nato je pričelo zaslišavan;e z dr. Ta-marom, ki je govoril nemški, in izjavil, da se ne priznava krivim. Za dr. Tamarom je bil zaslišan učitelj telovadbe Aldo Boiti. GRADEC 7. Na popoludanski razpravi je bilo dovršeno zasliševanje obtoženca Nouliana in Mosettiga in zapričeto zasliša-vanje z obtožencem Favotom. Poslednji je inozemec. Zaslišavanje teh treh obtožencev ni prineslo nikakih bistvenih momentov. — Prihodnja razprava jutri. Angleške parlamentarne volitve. LONDON 7. Do sinoči je bilo izvoljenih: 106 liberalcev, 146 unionistov, 20 členov delavske stranke in 26 pristašev Red-monda. Liberalci so dobili 10, unionisti 12 in delavska stranka 3 mandate. LONDON 7. Do 3 30 popoludne so bili znani sledeči volilni rezultati: 110 liberalcev, 150 unionistov, 20 členov delavske stranke, 52 Redmondistov, 4 pristaši 0'Briena. Liberalci so dobili 10, unionisti 12, delavska stranka 3 in pristaši Briena 1 sedež. Kolera. BUDIMPEŠTA 7. Danes je bil mini-sterstvu za notranje stvari javljen iz Novega Sada en slučaj kolere. UNŠAL 7. V Madeiri je v zadnjih 24 urah obolelo na koleri 22 oseb. RIM 7. V zadnjih 24 urah so v pokrajini Palermo obolele na koleri štiri osebe, umrlo jih je šest, v Girgenti je obolela ena oseba. Aviatika. JOHANNISTHAL 7. Aviatik Brunnhu-ber je danes popoludne s 4 pasažirji preletel letališče in je s tem dosegel nov rekord za pasažirske izlete. Grozna zima v Sibiriji. PETROGRAD 7. Na zakaspijski železnici se je moralo vsled silnih snežnih viharjev 20 tovornih vlakov ustaviti na progi. To isto se je pripetilo tudi nekaterim osebnim vlakom. Potniki so brez živeža. Odposlan je bil oddelek vojakov, da očisti progo. Ob progi, ki vodi v Taškent, je zmrznilo nad sto Kirgizov, 500 konj in mnogo živine. Toplomer je padel na 35 stopinj pod ničlo. Na mnogih krajih je padel rdeč sneg. Dunaj 7. Poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli je prekinil svoje inšpekcijsko potovanje in se je povrnil na Dunaj. Dunaj 7. Danski kralj je ob 8-15 odpotoval v Kodanj. Dunaj 7. Danes je bila v navzočnosti cesarjevi slovesno blagoslovljena nova župna cerkev v Simeringu. Dunaj 7. Skupni finančni minister Bu-rian je bil danes pred cesarjem v avdijenci, ki je trajala eno uro. Državni zbor. DUNAJ 6. Na današnji popolud. seji je med drugimi govoril dr. P i t a c c o. Tožil je, da se državni temeljni zakoni ne u-porabljajo za Italijane; tako so italijanski časopisi v Trstu izpostavljeni hudim preganjanjem. Nekoliko časa sem se uradniška mesta v Trstu spopolnjuje s Slovenci in vlada gre tudi Slovencem na roko. Italijani ne smejo čuvati italijanskega značaja Trsta, ne da bi se jih osumljalo kakor iredentiste. Italijanske uradnike se spravlja v disciplinarno preskavo, ako nočejo zatajiti italijanske narodnosti. Iz tega se tolmači v novejem času nastalo hlepenje, da se v vsakem išče političnega zločinca in se ustvarja politične procese. Dolžnost vlade je, da izvede svoj načrt glede zopetne ustanovitve italijanske pravne fakultete, ker je prevzela za to jamstvo. Čini vlade so taki, da ne morejo svobodoljubni Italijani glasovati za proračun. (Pohvala pri somišljenikih). Med doŠlimi vlogami se nahaja interpelacija posl. Ussai-a glede delitve ženskega učiteljšča v Gorici. Seja je bila ob 11. po noči zaključena. DUNAJ 7. V nadaljevanju razprave proračunskega provizorija je posl. Hrasky govoril obširno o uredbi reke Morave in o koristih, ki bi jih imelo poljedeljstvo, ako se izvede zakon vodnih cest. Poslanci iz alpskih dežel, ki niso prijazni vodnim cestam, pozabljajo, da so tvorile vodne ceste junetim med alpskimi železnicami in ne pomislijo, da bodo alpski Nemci ob sličnih prilikah zopet rabili zastopnike čeških dežel, n. pr. ob podržavljenju Južne želez-nice. — Posl. Tomaszewski je polemiziral z maloruskimi poslanci, ki so ga pa z mej-klici večkrat prekinili. Govornik je rekel, da so si Malorusi mnogo priborili, ker se jim ni dalo dobrovoljno, da je pa obsojati sredstva, s katerimi se bojujejo. Govornik je zahteval, da se izvede zakon vodnih cest in je potem očital malorusko obstrukcijo v gališkem dež. zboru, kakor tudi dogodke na lvovskem vseučilišču. Na to je bil vsprejet konec debate in generalnima govornikoma sta bila izvoljena poslanec Niesner kontra in Kozlow-ski pro. Posl. Niesner je govoril proti povišanju tobačnih cen, kajti s tem postopanjem se krši pravica parlamenta, ki dovoljuje davke. Kar se tiče češke nagodbe, dovedejo pogajanja do cilja le, ako jih bo vodilo ljudstvo z ljudstvom, ne pa buržoazija. Ako hoče Avstrija sploh napredovati, se zamore to zgoditi le na demokratični podlagi. (Živahna pohvala pri socijalnih demokratih). Generalni govornik pro vit. Kozlovvski vidi v pogajanjih med Nemci in Čehi dobre nade za ojačenje parlamenta.v V mirnem skupnem delovanju Nemcev, Čehov in Poljakov in v pravičnosti teh narodov nasproti drugim narodom se zamore zagledati srečno bodočnost za državo. Mi nočemo 120 mil., mi hočemo kanale v naravi. Najbolja metoda za rešitev vprašanja bi bila, da bi se razpravljalo z vsemi strankami potom poslovnih pogajanj. (Živahna pohvala in ploskanje). Sledili so dejanski popravki, med temi dr. Rybara. Popravil je izjavo poslanca Pitacco, ki je rekel, da so baje Italijani v Primorju tlačeni od vlade in od Slovanov. Italijanskim državnim uradnikom ni le prepovedano očitno delovati za svojo narodnost, oni delujejo za to narodnost na način, ki jih večkrat spravlja v konflikt z disciplinarnimi predpisi. Neresnična je nadalje trditev dr. Pitacco, češ, da je poslanec Spinčič izjavil, da ne bodo Jugoslovani več obstru-irali proti italijanski pravni fakulteti. Jugoslovani so samo sklenili, da ne bodo prigovarjali, ako pride stvar pred pododsek, ker so že začetkoma le zahtevali, da se ob tej priliki upošteva tudi njih želje. Od upoštevanja teh želja bo odvisno njih na-daljno taktično postopanje. (Živahno pritrjevanje pri Jugoslovanih). S tem je bilo prvo čitanje proračunskega provizorija dovršeno. — Predlog bo sedaj odkazan proračunskemu odseku. — Potem ko je še posl. Čech govoril k nujnemu predlogu glede položaja poštnih ofi-cijantov, je bila seja ob 7.10 zvečer zaključena. DUNAJ 7. Posl. dr. Rybar je v stvarnem popravku temeljito zavrnil drzne neresnice posl. Pitacco ter izjavil, da Jugoslovani niso ustavili obstrukcije, temveč so le privolili v podosek, ki naj se bavi tudi z našimi postulati. Od izpolnitve teh zahtev bo odvisna nadaljna taktika Jugoslovanov. Železniški odsek. DUNAJ 7. Odsek je dovršil posvetovanje o povišanju tarifov južne železnice. Upravne razmere. Interpelacija posl. Spinčića in tovarišev v seji zbornice poslancev dne 26. novembra 1910. Od uradnikov, nameščenih pri c. kr. političnih upravnih oblastih v Primorju, ne znajo ne hrvatskega ne slovenskega jezika, razun c. kr. namestnika : en namestništveni svetovalec (od 7) in trije okrajni glavarji (med 9). Od desetih namestništvenih tajnikov in viših okrajnih komisarjev ne znajo štirje ne slovenski ne hrvatski a trije od ostalih šestih le nekoliko. Od devetnajstih okrajnih komisarjev jih ne poznava šest ne slovenskega ne hrvatskega jezika, a od ostalih trinajstih le štirje nekaj malega slovenski. Od 15 namestništvenih koncipistov jih je devet, ki ne znajo ne slovenski ne hrvatski. Od edenidvajsetih namestništvenih koncept-nih praktikantov jih ne poznava petnajst ne slovenski, ne hrvatski, eden od ostalih šestih nekaj malega hrvatski. Deželni sanitetni referent zna le malo hrvatski, deželni sanitetni inspektor le malo slovenski. Od treh viših okrajnih zdravnikov ne poznata dva ne slovenski, ne hrvatski, tretji pa nekaj malega slovenski; od devetih okrajnih zdravnikov jih pet ne pozna ne slovenski, ne hrvatski, dva le malo slovenski, dva le malo hrvatski; od treh sanitetnih koncepistov ne zna eden ne slovenski ne hrvatski, eden le malo hrvatski; od štirih sanitetnih azistentov ne poznata dva ne slovenski ne hrvatski. Dočim je viši stavbeni svetnik vešč hrvatskemu jeziku, pa ne pozna nobeden od treh stavbenih svetnikov ne slovenski ne hrvatski. Od štirih viših inženirjev ne govore trije ne hrvatski ne slovenski, četrti zna nekaj hrvatski. Od inženirjev jih je enajst, a od petih stavbenih adjunktov sta dva, ki ne znata ne slovenski ne hrvatski. Edini stavbeni praktikant ne zna ne hrvatski ne slovenski. Predstojnik melijoracijske pisarne ne zna ne slovenski ne hrvatski. Od dveh gozdarskih svetnikov ne zna eden, od treh gozdnih viših komisarjev ne znata dva ne hrvatski ne slovenski; isto-tako ne zna edini gozdni inspekcijski komisar. » Od petih okrajnih viših zdravnikov ne znajo trije, od osmih okrajnih zdravnikov pa ne znajo trije ne slovenski ne hrvatski. Deželni kulturni inspektor ne zna ne slovenski ne hrvatski. Obrtni viši nadzornik, merosodni viši nadzornik in viši računski svetovalec znajo le malo slovenski. Od petih računskih revi-dentov zna le eden nekaj slovenski. Od petih računskih oficijalov zna samo eden nekaj slovenski; od šestih računskih azistentov ne znajo trije, od petih računskih praktikantov ne znata dva ne slovenski ne hrvatski. Od petih namestništvenih kancelijskih oficijalov in dvanajstih okrajnih tajnikov ne znata po eden, od dvanajstih namestniških kancelistov ne znata dva ne slovenski ne hrvatski. Toliko predsednik finančnega ravnateljstva v Trstu kolikor finančni ravnatelj ne umejeta ne hrvatskega ne slovenskega jezika, dočim namestnik finančnega ravnatelja zna le malo slovenski. Od devetih viših finančnih svetnikov jih je osem, ki niso vešči hrvatskemu in slovenskemu jeziku. Od šestnajstih finančnih svetnikov jih ne pozna devet ne hrvatski ne slovenski, eden od ostalih sedmih malo slovenski, dva malo hrvatski. Rudarski svetnik ne zna ne hrvatski ne slovenski. Od edenindvajsetih finančnih tajnikov jih sedemnajst ne zna ne slovenski ne hrvatski. Nadzornik evidenčnega urada ne zna ne ne slovenski ne hrvatski. Od triindvajsetih finančnih komisarjev jih ne zna 19 ne hrvatski ne slovenski. Kontrolor tehnične finančne kontrole in upravitelj plavžev, ne znata ne hrvatski ne slovenski. t Od triindvajstih finančnih koncipistov jih osemnajst ne zna ne hrvatski ne slovenski in le eden od ostalih zna le malo slovenski. Med dvajsetimi konceptnimi praktikanti jih osemnajst ne zna ne slovenski ne hrvatski. Med konceptnimi uradniki pri c. kr. finančni direkciji je torej petindevedeset takih, ki ne znajo ne hrvatski ne slovenski; pet, ki le malo znajo hrvatski ali slovenski, in le devetnajst, ki so vešči hrvatskemu in i slovenskemu jeziku v govoru in pisavi. Za > gospodo, ki ne znajo jezika večine prebi- j valstva dežele, treba plačevati prevajalce, kakor da sta hrvatski in slovenski jezik i ptuja v Primorju! V urejeni državi je to naravnost nezaslišano. Od dveh viših računskih svetovalcev in j od Šestih računskih svetovalcev ne govori nikdo ne hrvatski ne slovenski Od dvaindvajsetih računskih revidentov jih 16 ne umeje ne slovenski, ne hrvatski in eden od ostalih šestih le malo slovenski. Od triindvajsetih računskih oficijalov jih je dvaindvajset; od Štiriindvajset računskih azistentov jih je tudi dvaindvajset; od šestnajstih računskih praktikantov jih petnajst ne pozna ne slovenskega ne hrvatskega jezika. Med dvanajstimi kancelijskih in ekono-matnih uradnikov jih je deset, ki ne umejo ne hrvatski ne slovenski. (Pride še.) Proračun tržaškega mesta za leto 1911. i. Proračun tržaškega mesta za leto 1911, ki ga predloži mestni odbor mestnemu svetu, izkazuje: 15,710.730 K rednih 3,237.250 „ izrednih skupaj in skupaj torej in skupaj 18,948.180 K troškov 7,036.950 „ rednih 666.420 „ izrednih 7/703.370 K dohodkov 8,674.010 K rednega 2,571.010 K izrednega 11,245.020 K primanjkljaja. Redni "primanjkljaj se pokrije z: 1. najemninskim krajcerjem 1.300.000 K 2. doklado na vžitnini . . . 4,600.000 „ 3. „ „ najemščini . 1,234.800 „ 4. „ „ rentni in obrt. davek........ 1,460.000 „ 5. doklado na hišno-razredni davek................2.800 w 6. z davki na pijačo, neod- visno od vžitnine . . . 100.000 „ skupno 8,710.000 K Potemtakem izkazuje proračun 56.432 K preostanka. Troški (redni) v znesku K 15,710.960 se dele na posamezne upravne panoge sledeče: 1. Centralna uprava (magistrat itd.)...... 1,603.440 K 2. davki........ 144.800 „ 3. vzdrževanje obč. lastnine 248.660 „ 4. šolstvo........ 3,292.350 „ 5. javna dobrodelnost . . 3,466.000 „ 6. policija ....... 2,016.910 „ 7. vode, ceste itd..... 1,234.720 „ 8. vojaštvo....... 422.120 9. bogočastje...... 89.340 „ 10. umetnost in slično . . . 96.240 „ 11. pokojnine . . • . . 966.370 „ skupno 15,710.960 K Pod troški „centralna uprava" je všteta : plača župana v znesku 18.000 K in dveh podžupanov po 3000 in 2000 K, plače magistralnih uradnikov v znesku 502.430 K, troški mestnega tehniškega urada v znesku 247.510 K, mestne blagajne 31 150 K, mestnega ekonomata 45.750 K, anagrafič-nega urada 113.410 K, mestnega računarstva 128.640 K, dalje renumeracije, potnine, razsvetljava in kurjava, pometanje in čiščenje uradov, popravljanje mestne hiše itd. Pod točko 3.: „Vzdrževanje občinske lastnine" so vštete tudi obresti dolgov v znesku 1,055.470 kron.*) Dalje obresti dolga za vodovod „Aurisina" v znesku 281.230 K, obresti hipotečnih dolgov v znesku 86.400 kron in obresti drugih dolgov v znesku 500.547 30 kron. Troški šolstva nas zanimajo seveda v prvi vrsti in najbolj. Za občinski gimnazij je proračunjeno 216.820 kron, odštevši dohodke taks 28.000 kron, čistih 188.000 kron; za realko 257.100, oziroma odštevši 24.000 kron za takse, 233.110 kron; za ženski licej 197.610, oziroma 111.610 kron, manje 86.000 za takse, torej skupno za italijanske srednje šole preko pol milijona kron. • Za učiteljstvo meščanskih šol je proračunjeno 286.689 kron, za ono ljudskih šol v mestu 752.317 kron, za renumeracije, suplenture itd. 52.000 kron, za sluge 26.083 kron, za uniforme slug 2000 kron. — Za učiteljstvo na okoličanskih šolah je proračunjeno 257.740 kron, za remuneracije in suplenture 6000 kron, za sluge 3692 kron in za uniforme slugom 330 kron itd. Za javne vodnjake v mestu in spodnji okolici je proračunjena svota 151.740 kron, za one v gornji okolici 75.040 kron. *) Te obresti se nanašajo: a) na 6% posojilo iz leta 1879 v znesku 1,«00 000 gld., razdeljeno v 500 serij, od katerih vsaka ima 2 zadolž-nici po 1000 gold. in 12 zadolžnic po 100 gold. Dolg se amortizuje potom izžrebanja v 48 letih. Dosedaj je bilo že izžrebanih 167 serij. Leta 1911 bo izžrebanih — in sicer 1. julija — 12 serij po 6400 kron, torej v skupnem znesku 76.000 kron ; b) na 4% posojilo iz leta 1899 v znesku 24.000.000 kron, razdeljeno v 24.000 serij po 10.000, 5000, 2000. 1000 in 2t0 kron. Ta dolg se ima amortizirati v 72 letih, a občina ima pravico plačati dol? tudi preje. Dne 3. novembra 1911 bo izžrebanih 9 serij po 10.000 kron, torej sknpno 90.000 kron. Obresti za leto 1911 so proraStugene za prvo posojilo na 127.822 in za drugo na 927.600, torej skupno 1,055.470 kron. Stran H »EDINOSTc št. 340 Za vzdrževanje vodnih naprav, vodnjakov, ciste« itd. v okolici je proračunjeno 18.000 kron ; poleg tega je proračunjena za tri nove vodnjake v Škorklji, v Rocolu (pod Lovcem) in na Trsteniku ter za morebitne druge vodne naprave v mestu in okolici upravni svet mestne plinarne, naj predloži mestnemu svetu pogodbo glede dobave plina s kranjsko industrijsko družbo, ter zahteval glasovanje po imenih. Za predlog so glasovali Slovenci, socialisti in dr. Zanolla; 4 člani večine, ki skupna svota 12.000 kron. Za ceste v mestu so člani upravnega sveta plinarne, so se je proračunjeno 555.050 kron, za one v ~a A---- — okolici 109.000 kron. To bi bile nekake glavne številke iz proračuna, dočim spregovorimo pozneje o nekaterih posameznih postavkah. Mestni svet tržaški. Župan je otvoril sejo ob sedmi in trn četrt. V dobrem četrt ure je bilo rešenih 7 točk. Potem je prišel na vrsto predlog, s katerim se pooblašča uprava mestne plinarne, da sklene s kranjsko industiijsko družbo pogodbo glede dobave plina. (Glej „Ed." od 4. in 5. t. m. Ur.). Svet. dr. P u e c h e r je opozoril župana, da je stavil svoj čas predlog, naj se predloži dotično pogodbo med plinarno in kranjsko industrijsko družbo mestnemu svetu ▼ odobrenje. Vpraša župana, zakaj dotič- vzdržali glasovanja, vsi drugi člani večine so glasovali proti predlogu. HRVATSKA KRIZA. Borba v Budimpešti. — Hrvatski sabor ne bo sklicaa!! — Tomašić... kraljevi komisar ? Zagreb, 6/XI. —B.— Peščica hrvatskih delegatov se že teden dnij bori v skupnem ogrsko-hr-vatskem saboru proti kršenju po nj. veličanstvu sankcijoniranega temeljnega državnega zakona: ogrsko-hrvatske nagodbe. Šli so tja, da bi se borili za odstranitev kršenja zakonov, storjenega v železniški prag-matiki. Šli so tja in doživeli — novo kršenje nagodbenega zakona. Madjari odrekajo hrvatskemu jeziku enakopravnost v skupnem parlamentu. Vladna večina pod vodstvom Khuenovim noče priznavati popolne pravice .ega predloga ni stavi. " na dnevni" red te^-ko^avnosti 1hr^s^j«ika z madjar- SC'e Župan je odgovoril, da je zaslišal! Radi tega so hrvatski delegatje na usta -nenje juridičnega odseka/ki se je izjavil, I ??sIanca f.an?°ra Popov.ca podal, protestno da zamore uprfvni sve mestne' plin'arne ^ S^L^JS^SL gaženju za- Glasovnice delodajalcev podpiše dotični volilec-delodajalec sam. Glasovnice delavcev mora podpisati delodajalec in eden delavcev kakor njihov zaupnik. Kandidatje se proglasijo pravočasno v sporazumu z dotičnimi opravičenci. Vse slovanske liste Dalmacije, Primorske in Kranjskega prosimo, da bi vse te važne notice ponatiskavali. da mu proti odškodnini v denarju prepusti omenjeno čelado. Takoj pa je bil uverjen, da morajo biti v jami še drugi starinski predmeti in se je res pogodil in vzel to jamo v najem. Pogodba je bila sestavljena dne 21. novembra 1909. Ker pa je vedel, da bo raziskavanje stalo precej denarja se je obrnil do tukajšnjih državnih oblasti, ali te mu niso dovolile zaprošenega zneska. Videč, da na ta način ne pride do cilja, se je obrnil na dvorni muzej na Dunaju. Ker pa sam skleniti dotično pogodbo. — Na zahtevo dr. P u e c h e r j a je vendar župan otvoril debato o predlogu da se ima pogodba predložiti mestnemu svetu, ter dal besedo dr. P u e c h e r j u, ki je dokazoval, da je edino-le mestni svet in ne upravni svet plinarne, kompenten sklepati dotično pogodbo. Dr. W i l f a n se je pridružil predlogu dr. Puecherja. Ko se je raspravljalo o kompetenci v juridiškem odseku, člani odseka niso bili edini. Mnenje, da zamore skleniti upravni svet plinarne sam pogodbo, je prodrlo s 3 proti 2 glasoma. Slučajno ni bil navzoč pri dotični seji dr. Puecher, da je bil navzoč, bi bilo za obe stranki enako glasov. Priporoča zato tudi svetovalcem |ne-jttristom, naj razmišljajo o tem. Govornik dokazuje, da plinarna nima pravice kupovati plina, ampak ga ima pravico le producirati in prodajati. Na kupovanje plina gotovo niso mislili oni, ki so sestavljali zakon. Mestni svet kakor gospodar je Razlika med nami in Italijani. Mi muzej ne poplačuje direktno, ampak le zbira smo že odgovorili na „Piccolovo" slepenje'; predmete, je posredoval pri akademiji zna-češ, da so tržaški Slovenci iz sebe res znanosti, ki je Saviniju res dovolila mesečne berači, ali bogati in nevarni da postajajo, prispevske za pripravljalna dela, a čelada ker dobivajo pomoči in sredstev od zunaj ;je prešla v last muzeja. Ni res, da bi bil in celo iz inozemstva. ; 0n kaj prejel za predmete, ampak le meseč- Na podlagi tega slepenja pa prihaja ne podpore za dela kakor mandatar aka-tržaško laško glasilo do zaključka, do demije znanosti. Pogodba se res glasi na katerega ravno je hotelo priti, da namreč njegovo ime, ali vse raziskavanje se vrši nikdo ne more braniti latinskim bratom od na račun akademije, ker zanj osebno nima onkraj mej, ato privatnim potom storeza'to podjetje tolike važnosti. Toliko v pojasnilo, da se ne bodo širila kriva mnenja. Slovensko gledališče. Danes popolne svoje soplemenjake v Avstriji isto, kar delajo vsi Slovani za tržaške Slovence. Ali hoče „Piccolo", da smo povsem kona od strani Madjarov. Podali so izjavo... ali teh protestnih izjav in raznih deklaracij je bilo že mnogo — koristi pa nobene. Postopanje Madjarov zahteva sedaj drugačno borbo. To postopanje provzroči, da se ponovi leto 1903 z vsemi posledicami. In vse to dovede do tega, da na Hrvatskem takozvani „nagodbeni elementi" — to je ljudje, ki so doslej priznavali nagodbo j odkritosrčni? Nu, pa bodimo! Mi le obza-;ob 4 uri nRdeči talar", zvečer ob" 8. uri lujemo iz srca, da m res, kar pravi Vstaj __ Kdor hoče videti k - Piccolo« o podporah, ki jih mi dobivamo, j sebno' ne sme zamuditi teh Jd£eh Tudi rabljev v k" turne svrhe bi se mi; predstav^ * prav nič ne branili in bi jih prav nič ne |F Koncert trž. podružnice „Glasbene skrivali! Na robe: radostno ms hvalez- j Matice«. 0 tem zanimivem koncertu, ki bo nostjo bi jih pozdravljali Ako bi nam po- v soboto dne 17 t m v gledališčni dvorani slah iz Rusije vagon rubljev v podporo in j Narodnegadoma" smo včeraj priobčili povspeševanje našega šolstva z zastavami red Kakor tam razvidno, obsega ta m godbo bi šh P.o-nje na kolodvor. Samo;vspored td velike orkestra|ne simfonične da bi le hoteli priti ! Ah jih ni J? Jlh™!! točke, več solo-spevov s spremljevanjem In kakor bi se mi nič ne zemra i bratske j klavi -a in orkestra s katerimi nastipi znani podpore v kulturne, torej najplemeniteje t naš J -ak bas_solist pevec cesar, svrhe, tako tudi ne bi nič zamerjah in oči- w nnara „„ n,,^;.. i„i;;dq . . x - j .» kr. dvorne opere na Dunaju, gosp. Julij Be- tali Italijanom podpor - m to podpor, kitetto v prihodn]ih dneh bomo v boljše aH no^nrihn ,ih reAs™čno aJ? — ,z tef'1?1 . . f razumevanje posetnikov koncerta na krat- in Hrv.Kirn i„ hS p ^ Tu in T*1™ ^T™ JG1 kem Podali podatkov in tolmačenj o ^iPA ^r^nn in ^n filiS S5?* ra,Zhka' ^ ta' da A™ f?**0* 1Z vseh pevskih in glasbenih točkah, ki sc jih da ^J^iSSSL nclUf f MnJnHrŽ Žl . m SoflJ.e. n e d o b i v a m o, bo iz£ajalo na koncertu. J -popolnoma oslabe! Ali Madjari res ho- dočimi oni v resnici dobivajo podpore; ob enem bodo v prihodnjih dneh ob- J &L« f„Hi n« n;,* v'" ItaI,jeI V dl"glč: °nl nlm Z"u ° 1'avljeni lepaki, iz katere bodo razvidne po- L ^JS^J?- namen°m °ČItaJ° P°dP°re' kl l'h ne ;sameznosti glede cen in početka konceVta. uradnih „Narodnih novinah", da bo hrvatski dobivamo, dočim bi • mi jim podpore izi „ . J, x, . . .. „ sabor sklican, le Khuen-Tomašičeva „poli- Italije od srca - privoščali! Seveda Koncert pevskega društva Adrija tična raca-. Bilo je to le njuno skupno je pod enim in zelo tehtnim pogojem: ako;v Barkovljah, kateri se ,e vršil minole politično taktično maslo, ki mu je bil na- bi bile te podpore zares le v kulturno! ne?e.lJe» Je. ^sPel vsestransko dobro. Vspo-mm dezorijentirati koalicijo. povzdigo njihovega italijanskega ljudstva, j ^^^^^^^ Poluuradni list ogrske in hrvatske „e pa v politično in narodno ubijanje "V.,aste ■ Kar s! Pevskega dela vspo-vlade, „Pester Lloyd", piše, da Tomašić „as, njihovih sodeželanov!! To je tretja reda moram priznati, da se je društveni pe-ostane nadalje banom tudi v slučaju, da se ■ razlika med nami in Italijani: oni izrabljajo vovodja mnogo trudil da doseže svoj s hrvatsko-srbsko koaliciio ne soorazume. t„Hi Snin in vcP ir.,H,,mp insHhiHiV xa nnii- namen, t. j.: da povzdigne društvo_ na dolžen, da zna za vsebino pogodbe. Dr. Broc hi je rekel, da hočeta obe |fo^no^TerfektiĆno je"že - suspen-| imeii zadostnih sredstev za čisto in samo-,. v • v»* « k* tanjšim le preprečiti dober sklep za ob- j dirana in da tane Tom^šić _ kraljevi. kultureine potrebe svojega naroda ! J" - " dalo mnogo govonta. - °n za^Pa "P»"avneJu svetu komisar. Ves razvoj stvar priča, da se „me-i Mi se veselimo, ako se razvija in na- ^ladba je res težavna, vkljub temu je bila Puecher " ^ P predI°gU dra j-davnim krogom« Hrvatska še vedno vidi; predujet kar je našega; Italijani ^profani- j rf : pripraven teren za — nevarne eksperimente.: rai0 kulturno delo z lovom za — tujimi P32'10..na KaraKleris«cni .Pia?Issimo- ,L^Pse Dr. Puecher je rekel, da ce je po- }jo • kajti kdor se več igra z dJšami. J ^J, precizno se ^ izvajal H. Volančev godba tako dobra za občino, naj jo po-1 nevarnimi eksperimenti, lahko doživi - še j Mi'privoščamo Italijanom vso svobodo. moš^ zbor »Domovu:«' s spremljevanjem Z zobmi in nohti pa se moramo braniti vojaškega orkestra. Le ko bi bili prvi tenorji ! proti temu, da bi oni se svojo svobodo in ma 0 močnejši bi moški zbor lahko konku-! svojim napredkom kopali nam narodni in nral z vsakim drugim zborom Tako je n. Dolitični Prob ! i pr- ten0r"S010 PreceJ melodičen ali pre- • i* h x ■ • mi je napravilo posebno dober vedno kak član večine, ki prihaja z insinu- j nedeljek je umrl na svojem gradu Virenil Prejeli smo in na posebno prošnjo pri-j utjS^ SQ biii m0g0^ni drUgj basi. — Vse vacijami. Ali je pogodba dobra in za občino |pri Chantilly vojvoda Robert Chartres, star UJM^r;nMn nF1 AUcTun TPcTA pevske točke so bile sprejete z dolgotrajnim koristna ali ne, bi mogli soditi le, ako bi jo 70 let. Vojvoda, sin Ferdinanda Orlean- nakuuinu uc-lav^ivu i ploskanjem in nekatere pesmi so se tudi sami videli. Tako pa te sodbe ni mogoče skega je bil rojen v Parizu 9. novembra j izreči. Zaupanje katero ima dr. Brochi v upravni svet mestne plinarne, je sicer lepa stvar, a od zaupanja do kamor e, je le en korak. Govornik protestira od- Dr. W i 1 f a n je rekel, da je sledil tudi j nevarnei° eksplozijo.- dr. Brochi taktiki, katero je večkrat opaziti. HnevnA tinvir^ v mestnem svetu. Kadar se pojavijo naj a^iiCf^sS«? strani opozicije kaki prigovori, se oglaša j Vojvoda Robert Chartres. — V po- ločno proti očitanju, da hoče slovenska manjšina preprečiti dobro občinsko administracijo. V Avstriji je že navada, da se v vodilnih krogih obdolžuje vsako opozicijo z veleizdajo. Zato nam je izgled Friedjungov proces, zagrebški veleizdajniški proces in če i ponovile, kakor n. pr. Foersterjeva „Lju- NARODNO DELAVSTVO TRSTA skega je bil rojen v Parizu 9. novembra , , ,in ! . * Q , ■ r--------» ------- — r----------1— »-j- 1840. - Leta 1848 je bil njegov ded, kralj sobot?.' dne, - m-J? 1 bica" in Volaričeva ,.Domovini-. Kar sem Louis Filip z vso kraljevsko rodbino izgnan zvecer se vrsi v gledališki dvori^»Najod-; obfiudovalf je v društvu vzorna disciPlina, iz Francoske in vojvoda Robert je bil%)d-! nega doma v Trstu VELIK JAVNI SHOD kar mu de|a čast Pevsko dmštv0 >)Adrija» gojen v Eisenachu na Nemškem pozneje dnevmm ^P1: P°l°zaJ N- - loHtn nnnncn, h, i. 1—+ i.noi teirn ,-e bival na Angleškem. Udeležil se je ame-;N- °ildB®v1orf df- sHni™ riške državljanske vojne in leta 1870 je pod . Narodno delavstvo -' Bilo je v zadnjem imenom Robert Lefirt stopil v francosko casu HnaPadov' --------,------,......,.....- - — armado, v kateri je postal podpolkovnik, »sramnih podtikanj napram NDO, narodnemu vnemo tmdi za društveni napredek. - Leta 1883 je bil izdan dekret, ki prepove-i delavstvu lT\ ?,ast/ njegovemu voditelju. Pri- £astn0 na strani drugtva je stal vojaški or. duje podeljevanje službe v vojski členom j dim0' n.arodm d.eIavcV ki je izvajal večidel slovanske ko-- J - J - 1 to odločno in jasno! Pridite tudi Vi, nasi je lahko ponosno, da je koncert izpal tako dobro in to naj mu služi v spodbujo k na-daljnemu delovanju na polju glasbe. Vsa čast gosp. pevovodji VI. P., ki se z vidno hočete tudi politični procesi, ki se vrše rodbin, ki so prej vladale na Francoskem in!t0 oaio.c"°. m Jasn?t! ™ane l te dni. vojvoda jejizstopil iz vojske. Odjedaj je živel nasprotniki in povejte nam v lice kar »mate r\_ mi:____u: ____—...t .. * ' * 1 1 s 1 nroti nam! Na dan z resnico in oravico! Dr. M i n a s : Mi nimamo nič opraviti pri tem. Dr. W i 1 f a n : Znam da ste vi peto kolo v Avstriji, spoštovani Minas. (Smeh), j načrt za I. 1911, se bo vršHa 'sredi tega ! privatno I Proti nam • Na dan z resnico in PraviCO Prihodnja skupna ministerska kon-1 Napravimo čist račun f ferenca, na kateri se določijo proračunski » Sklicatelji narodni delavci Ženska v tržaškem mestnem svetu. Enako se hoče postopati tudi od strani ve- j meseca v Budimpešti. čiae, ko se očita nelojalno postopanje. Ali gospoda, končajmo že enkrat s temi insinu-vacijami. Dr. Minas: Hodite na Kranjsko. Dr. W i 1 f a n : To je smešno, spoštovani dr. Minas. Mene so poslali sem moji volilci, imam pravico in dolžnost da jih zastopam tu, dokler mi oni izkazujejo svoje Sinoči je bilo videti v našem mestnem made uzorno, kar je občinstvo pritrjevalo s ploskanjem. Naravnost občudovanja vredno je bilo izvajanje komada za violin-solo „Sen", kar je občinstvo priznavalo z nepretrganim aplavzom. — Koncert je končal z izvirno burko „Dve tašči", ki je vspela nepričakovano dobro. Zlasti sta se odlikovala Baron Ungern-Sternberg. Iz Petro- svetu med žurnalisti novo prikazen : namreč j gospodična R. Martelančeva v vlogi stare grada javljajo: Ker je obsodba barona; žensko. Bila je to gospica Oberdorfer, j babice in g. Samec v ulogi pl. Jurkoviča, Ungern - Sternberga postala pravomočna, urednica „Lavoratora". Nova poročevalka da moramo društvu čestitati na tako izbornih zato bodo obsojenca sedaj transportirali v|je vzbujala splošno pozornost. Nekateri j dramatičnih močeh. Druge vloge so bile eno sibirskih kaznilnic, kjer prestane svojo; mestni svetovalci so obrnili na novega kazen. Sklicanje kitajskega parlamenta. — Iz Pekinga poročajo, da je izdan cesarski zaupanje. Sicer sem pa jaz rojen Tržačan in proglas, s katerim je sklican kitajski parla- r________ . tržaškega pokoljenja. Ker pravite da je ta ment za leto 1913. Posebna komisija bo od 23. novembra je prišel v naše uredniš-pogodba tako dobra, prinesiti jo vendar med tem izdelala ustavo. Takoj po progla- tvo tam omenjeni gospod Savini in [nas gosta svoje monokle in binokle, kakor na kako nenavadno prikazen. Čuvajmo svoje! Ozirom na notico priobčeno pod tem naslovom v „Edinosti" je prosil, da priobčimo to le pojasnilo: Druga jama v Škocijanu, kacih 1200 metrov od cerkve, o kateri jami govori no- sem, to blaženo pogodbo, ne da bi jo hoteli [ §enju ustave bodo razpisane volitve, utihotapiti. j Papeževa nota o obiskih vladarjev Svet. Cerniutz je rekel, da se v. v Rimu. — Iz Rima poročajo: Papež je upravnem svetu mestne plinarne, kjer je' izdal noto, v kateri opozarja vse diplomate j tica, je znana že od leta 1891 in jo je na-tudi on član, dela tako, da bi bili uradniki,; na predpise glede obiska katoliških vladar- i šel g Marinič. Ta jama pa spada v podobčino ki bi tako slabo opravljali svojo službo, j jev v Rimu. Po teh predpisih ne sme noben: Dane, občine Naklo. V vsem času so jo obi- ■ f ■ r y___• i____ o i__i_____ -i_____j; __1__i_____; __a; ___*_____«___f * < . ___»■____: i:.. n »n «< tnlJtn takoj odpuščeni, brez 8-tedenske odpovedi, vladar prej obiskati italijanskega kralja, do-Ako ne pokažete pogodbe, je to dokaz, da kler ni prej obiskal papeža, se ne upate iste vzdržati pred javnostjo. Sv. Piani je zagovarjal upravni svet plinarne. Podžupan dr. Daurant je predlagal konec debate. Ker je predlog podpisalo 10 svetovalcev, je dal župan na glasovanje predlog za zaključenje debate. Predlog je bil sprejet z glasovi večine. Domače vesti. Volitve v zavarovalnico proti nezgodam so razpisane na 29. t. m. Opravičenci naj pazijo, da ne izročijo glasovnic nepravim in nepoklicanim osebam. Pošiljati jih je, pravilno pod- Dr. Puecher je še na kratko ute- pisane, predsedniku volilnega odbora, meljil svoj predlog, s katerim se poživlja d.r H Slaviku, odvetniku V Trstu. skovali razni ljudje, a nikdo se ni toliko brigal zanjo, da bi bil zasledil v njej znamenitosti iz prazgodovinske dobe. V oktobru minolega leta je šel Savini vnovič — v tretje — v to jamo. Ob tej priliki je izpred jame — ker je bila slabo pričvrščena — padla v globino jame skrinja, v kateri je bilo shranjeno razno orodje. Ko je Savini v družbi drugih oseb začel iskati skrinjo po dnu je naletel na neko čelado, o kateri pa se je še le doma — ko jo je očistil od blata — uveril, da je starinska. Povrnil se je v Škocijan in se je pogodil z županom, tudi dobro izvedene. Vidi se, da se je režija zares potrudila, da izvrši nalogo uzorno. Občinstvo, ki je polnilo dvorano do zadnjega kotička, je odšlo iz Barkovelj veselo in zadovoljno v nadi, da nam priredi pevsko društvo „Adrija" pod spretnim vodstvom pevovodje še marsikak nastop. Y. X. Rdeči talar bo danes popoludne ob 4. uri zanimal številno občinstvo. Pozor ! Pred kakimi tremi tedni je prišlo v neko družino, ki iznajmljuje postelje, neko laško slepe in je zahtevalo od gospodinje pojasnil, kake in koliko ljudi da ima pri sebi. Gospodinja je zahtevala pojasnila, v kak namen da povprašuje to, ter je dostavila: „Mari radi ljudskega štetja ?u Oni človek je pritrdil temu. Ko mu je pa gospodinja pojasnila, da njeni ljudje preko dneva niso doma, je menil jednostavno, da pa pride po noči! Na to pa ga je pametna žena zavrnila: „Če gre za ljudsko štetje, potem je Še čas do 31. decembra in ne treba, da že sedaj nadlegujete". Na to on: „Dobro, dobro, pa pridem enkrat pozneje po noči !a; Velikanski dohod Krlžmončič & Brettak, m. mm ji trst. V Trstu, dne 8. decembra 1910 »EDINOST« št. 340. Starn III Torej izvestni sleparji že hodijo po hišah, da bi lovili naše ljudi. Pozor torej in previdni bodite ! Poženite vsakogar, ker zakon strogo prepoveduje vsakoršno vplivanje pri popisovanju. Vstajenje napolni danes ob 8. uri zvečer naše gledališče spet do zadnjega kotička. Izjava. Med društvenimi vestmi v včerajšnji „Edinosti" sklicuje „Učit. društvo" sestanek v društveno sobo, ker je vodstvo Cir.-Met. šole odpovedalo prostore. Da se ne bi ta pripomnja umevala tako, kakor da ne bi hotelo vodstvo v izvenšolskem času dovoljevati prostorov aarodnim društvom in to celo stanovskim, izjavlja podpisana voditeljica, da je ni za prostore v tem slučaju odbor vprašal niti pismeno niti ustmeno, torej tudi ni mogla odpovedati prostorov. Omenjam še, da doslej ni šolsko vodstvo odpovedalo prostorov nobenemu sestanku, bodi tega ali onega društva. M. E n g e 1 m a n, voditeljica CM. šole na Acquedottu. Tržaška mala kronaka. Poskus samomora na pokopališču. 20letni natakar Alojz Ebert, stanujoč v ul. Maiolica Št. 11, je šel včeraj popoludne na pokopališče pri Sv. Ani, da si tam vzame življenje. Sprožil je proti sebi tri krogle jz revolverja, rane vendar niso nevarne. Spravili so ga v mestno bolnišnico. Vzrok obupnemu čiau ni znan. Nagla smrt. Marjeto Prodan, staro 35 let, stanujočo v ulici Molin a vento št. 9, so včeraj zjutraj našli mrtvo v postelji. — Privatni zdravnik je konstatiral smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Juštu. Izgnančeve goljufije. — V gostilni „Al Pozzo" v ul. Commerciale je bil včeraj aretiran neki Josip Alberto, star 51 let iz Planca v Italiji, ker se je proglasil insolvent-nim, potem ko se je najedel in napil. Možakar je bil izgnan iz Trsta radi njegovega ne preveč vzornega življenja. Izborna je njegova motivacija, s katero je hotel to opravičiti na policiji; rekel je: „Plačal bom, kadar mi vsi moji prijatelji — in teh imam dosti — povrnejo, kar so mi dolžni". Javno nasilje v Ribji ulici. Kurjač Kari Golivček, star 19 let, iz Trsta, je pred-smočnjem razsajal po ulici del Pešce in se pretepal z drugimi ljudmi. Redar ga je posvaril, a mladenič se je tedaj znesel nad redarjem, ga opsoval in mu raztrgal bluzo. Ko ga je redar na to aretiral, se je zoper-stavil z nasiljem, tako, da je bilo treba še intervencije dveh drugih redarjev, predno so ga ugnali v kozji rog. Še o ranitvi ženske na obrežju. V dodatek k temu, kar smo poročali včeraj o ranitvi Marije Marzari, ko se je hotela vkrcati na parnik, smo še poizvedeli, da se ona ženska, ki je planila proti njej in jo trikrat — sicer ne težko — ranila z nožem, imenuje Ivanka Peloso, da ni tako mlada, ampak da je stara 36 let in da biva v Bujah. Vzrok napada tiči baje v tem, da Pe-losova sumi, da ima M&rzari razmerje z njenim možem. Raniteljico so zaslišali in potem izpustili. Bitka s kozarci piva. Predsinočnjem je v gostilni „Eisgrube" na trgu Caterina nastal prepir med natakarjem Josipom Leider, starim 23 let, in Emilijo Venik, staro 28 let, razvpito vestalko. — Nastala je silna bitka. Kozarci piva so frčali od enega do drugega. Oba sta bila ranjena, ženska pa težje, tako da se je morala zateči v bolnišnico, dočim so natakarja spravili pod ključ Šel je po svetu, bog ve kam... — Krčmarica Katerina Pellizzar, ki ima gostilno v ulici F. Venezian, je včeraj zjutraj izročila svojemu vslužbencu znesek 250 K, da hi šel plačat račun v Dreherjevo pivarno. Šel je... in se ni vrnil več. Podana je bila ovadba. Loterijske številke, izžrebane dne 7. decembra : Lvov 48 39 47 45 31 Praga 53 66 81 48 24 Koledar in vreme. — Danes: Brez-mad. Spoč. M. D. — Jutri: Peter For. škof. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -r 17.5 Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Naše gledališče. Danes ob 4. popoludne „Rdeči talar". zadnjikrat v tej sezoni. Prekrasne igre nam ni treba še priporočati. — Veliki vspeh njene premiere nam jamči, da bo tudi danes popoludne ob 4. uri kar najboljše obiskano. Danes ob 8. zvečer ponovitev „VSTAJENJA" po Leva Nikolajeviča Tolstega romanu enakega imena spisane drame, ki je dosegla v nedeljo največi vspeh. To krasno igro vpri-zori naše gledališče na splošno zahtevo, ker je mnogi prvikrat niso mogli videti, dasi je bilo gledališče do zadnjega kotička razprodano. Upamo zato, da bo tudi nocoj igra dosegla enak vspeh kakor v nedeljo. Vstopnice prodaja vratarica Narodnega doma. V nedeljo, 11. t. m. bosta tudi dve predstavi, popoludne ob 4. in zvečer ob osmi uri. Društvene vesti. Podružnica CMD. pri sv. Jakobu ima danes ob 10 in pol sejo v slovenski Šoli ulica Giuliani. Gg. odborniki in odbornice naj se vsaj te seje vdeleže. Pevsko društvo „Kolo" bo imelo prihodnjo pevsko vajo v četrtek, dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v ulici San Francesco št. 2, I. n. „Društvo slov. profesorjev" bo imelo svojo letošnjo glavno skupščino 28. decem. 1910 ob pol deseti uri dopoludne. V smislu § 11, 4 društvenih pravil je eventualne predloge naznaniti odboru vsaj teden dni prej, t. t., do 20. decembra. Tržaško podporno in bralno društvo vabi gg. odbornike in njih namestnike k redni odborovi seji, ki bo jutri v petek 9. t. m. ob navadni uri zvečer. Vesti iz Gtoriftke. Imenovanje v sodni službi. Kancelijski oficijal Leopold B e k a r je imenovan višim kancelijskim oficijalom. Gospodarsko društvo v Krepljah bo imelo svoj redni občni zbor dne 11. t. m. ob 4. uri popoludne v poslopju „Vinarskega društva" v Krepljah. Dnevni red: nagovor predsednika, blagajnikovo in tajni-kovo sporočilo, polaganje računov, sprememba pravil, slučajnosti. Vesti iz (stre. Javen shod bo v nedeljo dne 11. t. m. pri Bertokih poleg Kopra ob 3. pop. v veliki dvorani „Zadružne krčme". Dnevni red: 1. Naš deželni zbor. 2. Ljudsko štetje. 3. Gospodarske organizacije. 4. Eventualije. Ljudsko Štetje v Istri. Iz Pazina: Začetkom prihodnjega leta se ima izvršiti \ ljudsko štetje. Ker se na statistiko sklicujejo, državne oblasti in se po njej ravna vse dr-| žavno delo, je ta čin jako velike važnosti za vso državo v obče in za naš narod še; posebej. Videči to važnost na eni in neznanje našega naroda o tem na drugi strani je sklenil „Odbor za prosveto" v Pazinu poučevati narod po vsej Istri in vspodbujati rodoljube, da store isto. Ker pa v tem kratkem času ni možno hoditi v vsako selo, je sklenil rečeni odbor izdati sporazumno z rodoljubi v | Voloskem-Opatiji knjižico, ki je izšla pod naslovom „Sto smo, što imamo?" V tej knjigi se narodu razumljivim načinom tolmači, kaj je ljudsko štetje, kakov je bil popis leta 1910, kaj se popisuje, kaj bo iz tega in kaka korist bo od tega. Posebno razlaga knjižica rubriko „občevalni jezik" in postranski poklic. Tolmači gospodarski pomen tega popisa in razlaga, zakaj se zapisuje tudi domačo žival. Govori o šolah in o znanju čitanja in pisanja. Prinaša tabelo vspeha štetja leta 1890 za vso Istro, da more videti vsakdo, kako to izgleda v statistiki. — Slednjič govori o popisnem komisarju in prinaša zaključno besedo. Dolžnost je naša, da se dobro pripravimo za tako važen čin, ki zaseca v vse pržavno in narodno življenje, pak moramo poučiti o tem sebe in druge. — V vsako in tudi najzadnejo hišo naj pride pouk o tem. Knjižica stane samo 10 stot., 10 kosov 90 stot., a 50 kosov 4 K. — Radi reda in da se odboru prihrani delo, ki ga ima itak dovolj, treba denarje pošiljati v naprej. Odbor za prosveto. Odlikovana pekarna in sladSčlforna f z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi v Londonn leta 1909 Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 naznanja slavnemu trikrat obČinstvn, da ima na dan svež kruh. Frodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombcne. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov B0T po aajnijjl ceni. Brespl.foa pcsirežb. n& dom. — Priporoča flfnbfl tfafifif 1 TfCt se slavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem V1IIAU ijl&dll • IIAl odpri se je Pension Restaurant „IDEAL u TRST - Piazza Carlo Goldoni štev. 6, I. nadstropje - TRST Moderni komfort — izvrstna kuhinja — vedno sveža in raznvvrstna jedila — mesečno phčila zelo ugodno. — Listki za mesečni abonement se dobe vsak dan in se tudi lahko Og eda prostore. — Mesečni abonement vsak dan po sledečih cenah : Kron 60*— za kosilo in večerjo; 35 — za kosilo samo; 35 — za večerjo samo. Kosila in večerje po jedilnem listku. — VINA VSEH VRST. — PLZENSKO PIVO. Veliki kinematograf „B6LU6D6RE" SS TRST - ulica Belvedere štev. 10 - TRST Četrtek 8., Petek 9. in Sobota IO. decembra: 1) PONIŽNA LJUBEZEN, Sentimentalen prizor. (Popolnoma novo). 2) V DALJAVI SE POZABI NA LJUBEZEN, ganljiva drama. Tat, ki se ne pusti uloviti (zelo komični prizor). Na obroke ! JAKOB DUBINSKV TRST — ulica deli' Olmo štev. II. nadstropje Na obroke ! - Trst Velika IzHera izptorM oMik za pspfle in iiMirMa Iga ter moške in ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. DUpfitB? nove slovenske trgovineT Čevljarska zadruga v Mirnu pri Go- rici naznanja, da je otvorila v Trsta, v ulici B&rrlera veoohla Stav. 38 prodajalno obuval ST LASTNEGA PRIDELKA Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od najprl- prostsjfiega do najfinejšega ter sprejema tudi poprave. Priporočamo se torej slavnemu občinstvu, da ae poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričano, da se bo z našimi izdelki zelo zadovoljilo. Cene zelo nizke. NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO. V vseh lekarnah v Trstu in zunaj se dobe ::::::: proti kaslju □ bolezni v grlu, hrlpavostl, kataru □ Glavna zaloga: LEKARNA PRENDINI. OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij v m S. nicalo 1 (Dreherj. hiša) Trst Dvigalnik za vse klijenta. Telefon 104. Kdor še ne pozna trgovine izgotovlje-nih oblek B o h i n e c & Comp. v ul. delle Torri št. 2 (za cerkvijo sv. Antona novega), naj si sedaj ogleda to velikansko zalogo, kjer se dobro kupi in solidno po nizkih cenah postreže. V restavraciji „Aurora" koncertira dobroznani in priljubljeni dunajski damski orkester „P o r t u g a I". Lokal je dobro obiskan vsaki večer, ker se igrajo vsakovrstni slovanski komadi, a tembolj priporo-ročamo Slovencem in Hrvatom obisk, ker je lastnik g. Domines naš rojak. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst „ Air Artigiano Trst, via Arcata -- Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke za moške m dečke. • - izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit& 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v soboto 10. t. m. od 9—12. in od 3—6. Šivalni stroji, tamburice, ura, klopice, velika množina narejenih oblek, povrimki, paletots za moške in dečke, obleke za otroke, Čepice, kožuhovina, kosi in zrezki blaga. Listki mestne ZOMIOlllICe zastavljeni pri JUŠTU BOJAS vračajo se vsaki dan od 2-6 pop. v ul. Istituto št 25,1. n. Naznanja se, da dražba teh zastavnih listkov je ustavljena le do 11. tega mes. Svoji k svojim ! DdlikOV. krojacnica Svoji k svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, 1. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNjč POŠTE) IZURŠUJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in TsaioT. uniforme. ■ Naročle se izvršijo ločno. • Delo solidno. Zastonj in postn. prosto pošlje na zahtevo vsakomur pravkar Izdani katalog : Domača ^knjižnica • 1911 Seznam Izbranih najboljših del slovenske lltera-::: ture In svetovne literature v dobrih prevodih ::: knjigotržnica Ig. pl. Kleinmayer & F. Bamberg v Ljubljani Stran IV EDINOST" št. 340. V Tr3tu, S. decembra 1910. Društvo '„Prešeren* v Boljucu priredi v nedeljo dne 11. t. m. ob 5. uri pop. prvi Miklavžev večer v dvorani „Gosp. društva". Iz Kopra. Vsi smo poznali dobrodušno ženo, ki je sicer šetala samo po poti od doma do samostana frančiškanov in nazaj. Ali bila je — s komur-koli je prišla v dotiko, — vsikdar prijazna in uljudna, da-si jo je že trla teža let: 80. Živahnost, kakoršne ne premorejo včasih niti mladenke, jo je spremljala do smrti, izvzemši trenotke, ko je bila bolehna. — Bila je to Ivanka S t o k e 1 j, rojena iz obitelji Kete iz Planine na Notranjskem. Pokojnica je bila mnogo let vdova in ni imela svojcev. Živela je s podporo nečakov Jamšeka Josipa z Opčin, Jamšeka Ivana iz Trsta ter Marije poročene s Pavlom Kočevarjem, pri katerem je stanovala v Kopru. Svojih 65 let je prebila v Trstu in v Kopru, ali svojega slovenskega pokoljenja ni zatajila. Vedela je mnogo zanimivega pripovedovati. Gledala je na svoje oči, kako so kratkohlači okoličani kopali vinograde tam, kjer so sedaj najlepše tržaške ulice. Spominjala se je časov, ko so vse tržaške obitelji, bodi laške, bodi slovanske, še po-popolnoma lepo slovenski govorile. Vsak Tržačan je znal oba jezika in to precej dobro. Še mnogo tega nam je pripovedovala... In to žensko smo pokopali 30. listopada letos. Blag jej spomin! Iz Herpelj. Pevsko, bralno in sokolsko godbeno društvo „Zvezda" v Herpeljah bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 8. t. m. ob 4. uri popoludne, v prostorih g. Frana Benčića v Herpeljah. Druge slovenske de?ele Župnik Berce contra „Mir". Dne 19. t. m. se bo vršila v Celovcu zanimiva proti „Miru", ker je ta lansko leto napadel čast župnika Berceta, sedanjega tajnika Ciril-Me-todove družbe. Razprava obeta postati zelo zanimiva, ker pridejo o tej priliki na dan vsa preganjanja škofa Jegliča proti gospodu Bercetu. Vrazovo akademijo priredi „Slovanska Matica" dne 11. t m. V Ljubljano pride ob tej priliki več jugoslovanskih gostov in zastopstvo „Hrvatske Matice", „Matice srbske" in drugih jugosl. kulturnih društev. Ob tej priliki bodo v slov. gledališču peli gostom na čast Wagnerjeva, opera „Tann-hanser". Štajerska dežela najme novo posojilo od delavske zavarovalnice v Gradcu, a le pod pogojem, da ministerstvo da dovoljenje. Slovenskega urarja in krojača žele v neko mesto na Spodnjem Štajerskem. Kje, pove uredništvo „Narodnega dnevnika" v Celju. Sanacijo deželnih financ na Kranjskem potom povišanja davka na žganje vzame država vendarle leta 1911. resno v roke. Tako je obljubil minister Bilinski v poslanski zbornici. Politični obhod za belokransko železnico se bo vršil prihodnjega januarja po nujnem naročilu žel. ministerstva. Velik shod za slovensko vseučilišče se bo vršil 18. t. m. v Ljubljani. Priredita ga akad. fr. društvo „Prosveta" in „Sava". Tujski promet v Ljubljani. Meseca novembra je prišlo v Ljubljano 5134 tujcev — 1141 manj nego meseca oktobra in 3 več kakor lani meseca novembra. Gospodarstvo. Tržaška pošojilnica in hranilnica je imela v minolem mesecu 1.1. K 1,316.363 33 prometa. Med temi je bilo vplačanih hranil, vlog K 380.730 45, izplačanih pa K 495.933 41. Posojil so stranke vrnile K 99.189 31, izplačalo se je posojil K 118.292-34. Ves promet za to leto do inkl. 30./XI. znaša K 19,876 019-75. Bob kot krma goveje živine. — Po-skušnje so pokazale, da so dale krave pri krmljenju z bobom za 30% več mleka, nego tedaj ko so jih krmili z deteljnim senom. Tudi grenkega okusa mleka ni bilo nič poznati; edino to se je pokazalo, da je bilo mleko manj mastno. Prašičem pa bob ne gre; te živali bob težje prebavljajo, torej ga jim je dajati jako previdno. — b — Zvišena subvencija parobrodarski družbi „Ungaro-Croata". — Ogrsko-hrvatsko trgovinsko ministerstvo je zvišalo subvencijo od K 590.000 na milijon kron. — Pristni, dober brinjevec Lovm Šibeniku v f?i*ki pri Ljubljani. se vdobi :::: pri 1681 Josip Trampuš 22 ^SJI-SEft priporoča svojo peaarJJo. Večkrat s& dan stbž kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. SladSlou In blikotl. 1928 Prinnrnnamn n*5emu občinstvu edinega slo-rn|iuruballiu venskega fotografa A. J e r k i č a Trat, Via delie Poste 10 (poleg glavne poŠte). — Gorica, Gosposka ulica 7. 2129 MflHic+Iro ima pripravljene elegantne, garni-muuidina rane klobuke po 8 kron. Kemoder-nizuje. — Nuova 45, III. 2042 Mchlirono sobica ?e odda poltenemu mlade* mt7UI|l d 11 d niču za u kron. uiica galice gt 9, III, levo. 2062 OaKm h pohištvom se odda takoj v najem. Via OUUd Nuova 4!>, III. 2064 Of£njl«|Qpp ra hotelsko, šolsko ali slično upo-OltSVUloUO rabo z cerkvijo in velikim dvoriščem na jako ugodni legi mesta, odda se v najem. Natančneje informacije daje Jakob Klemene, Trst, ulica Carducci 8. 2061 Enrico Preuer - Trst lfia S. Lazzaro it. 22 pohištvo iz bambusa in indijskega trstja. Predmeti, Dripram za cožična in novoletna daril?. 50 0G0 . parov čevljev! $ 4 pari čevljev fc za samo K 7 50 g Radi tega, ker ni moglo veliko vel kih tvrdk plačevati svojih račanov, se je meni naroČilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, iz rujavega ali črnega usnja, galoširanih, spred s sapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari mr stanejo le kron 7 50- Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPIHGARlf, SCHUH - EXP0RT - KRAKOVO štev. 240 — Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. »OŽIČHE ZVONČKE ZASTONJ! komplekti malo drevo, 135 kosov le K 2-20 Krasen izbor, 140 kosov K 320. — 214 krasnih kosov obstoječih iz fant. sadja, kroglic ::: „Phonixu, leden, krogli o, venčkov, zvezdic, torbic in svečic le K 5 80. Velik In sijajen Iz stek!a, 200 kroglic „Phonfcc* Jupiter! Senzocllonolna novost! je moja sveča, ki sama zagori geri z enim okretom, gori 10 ur za 4 vin gori sigurno in lepo. TS gori brez pogibelji. > gori kakor 2 sveči. gori brez da Be dimi. gori brez da diši. štedi 3< 0 °/co. ® je brez konkurencije. ,£, stane iz lepe polirane me-s davine K 2'40, isti najfin.£ niklo van K 2 80, sveča brez svečnika K 2, ista iz rumeno polirane medi K 3*80. Vse te sveče s ci-lirdrom stanejo 50 slotlnk več. Jfajbolji in najsignraeji „Užigalec" je moj ■ IJ Samo „Lux" odgovarja vsem H™"^^ * zahtevam. Na en prit:sek gori v največem vetru, je absolutno »tlžiga- lec" en kom. K 1, 3 kom. K 4*50, 6 kom. K 850 Josip Dohnal, Dunaj Vlll|1 ^ndrcasg. 1|€. Hov buflet pri sv. Ivanu Luigi BRAIDOTTI Via S. Cillino št. 1157 (Sv Ivanu) Trst Izbor razne svinjine in Bira, kakor tudi piva, vina in likeijev s postre žbo kave Se priporoča LASTNIK. Odprto do ene popolnoči. ZDRAVILNO PIVO duo]ne$a kuasa založna murka »Sveti Štefan" /WWV* f A V-- Zdravniki-profesorji Cervelli, Garzilli, Cassini, Fiore in Mancini iz Rima, zdravnik Lizza iz Neapolja ter še več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tudi koristno za nervozne ln anemične In vrhu tega za. kon-valeaoente in matere, ki dojijo. ZALOGA: o Trstu, via Ualdlrluo 32. Telefon žt. 2201. dstropja m □ Ei Alla Fiduccia" - Trst Via Scorzeris štev. 4 (os^l Arcata, niša Caccia) klinse,Glocklein. Kunge izbor samo _ _______,_____„______ refleksov, fantastično sadje, balončki, krasno izdelano »amo K 10.-- Srebrne svečice tvorijo uigane krasen zvezdnat dež brez dima in neraraosti, 12 kosov v zavoja z opisom 30 vin., 3 zavoji (36 sveok) 75 vin., 6 zavojev (144 svrčk) K 8-50. Vsaki naročbi, ki znaSa 8 K, se prilo-lo/.ijo božični zvončki zastonj. Razpošilja *e po povzetja, ali pa, ako se pošlje denar naprej božič, oddelek J. H. RABINOWICZ, DUNAJ VII. Lindengasse §tev. 2 — E. T. po najnižjik cenah SuLnje za niožke rd K 10 dalje; Ilafcgl&n za dečke od K 16 dalje; Bfcnglau najiiOTfji od 34-26 K dalje; Suknjice za dečke od 10—11 K dalje; Kostimi Iz blaga za otrtke od 2 do 10 let po K G in (Ulje; Obleke za moške od IS K dalje ; Snlu'jiči (Mlkado) Telna, ovratnic Astrahan za moške po K 11 dalje; enako blago OT^amik kožnbov. K 20. ;oe 3 OS: m Prflrifl C P 8 pri.štorov in klet, 700 kva- 4 UUd bo dratnih metrov zemlje, pripraven prostor za gostilno ali prodajalno. Cena zmerna. — Obrniti ee na Josipa M a č u s, Kronberg pri Gorici •tev. 98. 1899 7ivpno hnlo7ni m bolezni 8rca zg^ejo. 4.1 V Ulit/ uulepili ako se uporablja naše patentirane kopelji z ogljikovo kislino. Vir zdravja za vBako hišo. Najizbornejši aparati za masažo. Pro-s: ekti brezplačno pri inženirju F. L i p o v s k y, Prsga IL 506 1 1734 FFRNANDA" oriJentaUka voda, ne- fj' ti liinil^n zmotljivo sredstvo za pomla-jenje in cdpravljenje vsakovrstnih izpabljajev z obrrza, z rok in prs. Daje koži lepo belo rožnato barvo. Orientalska voda „ FERNANDA" je edina, ki dela človeka mladega in lepega. Za komisije obrniti se na,T ne Fernftnda Cy. Ldu Trst, ulica Antonio Cacc a štev. 9. Iščejo se zastopniki. hs! Priznano nizke, stalne cene. Kapajte obleke samo u trgovini BOHINEC & Via delle Sorti Z Trst Via S. Tazzaro 17 (Vogal za cerkvijo sv, Antona novega) s Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE in NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantilah, oblekah itd. ZA DAME in DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. B8SH Solidna In točnu postrežbo.