Važn® gosp '^dairsk© zad.eve V soboto, dne 3. novembra, je imel gospodarski svet mariborskega okrajnega glavarstva, v katerem so zastopniki vseh strank in stanov, svojo mesečno sejo pod predsedstvom g. namestniškega sv«tnika pl. Weiss. Ker je tvarina, ki se je obravnavala, v mnogem oziru tudi splošne važnosti, prinašamo kratko porofiilo o tej seji. ReJrvlrirani© živLne. 0 tem predmetu je poročal živinozdravnik g. Fišer. Poročevalec je omenjal, da zahteva vnovOevalnica vedno več goveje živine za vojaštvo in za civilno prebivalstvo. Mariborski okraj je posebno mo¦no obremenjen. Težka in debela živina izginja, posebno močno pa izginjajo vprežni voli in žal tudi krave-mlekarice. Povprečna teža goveje živine, ki se odvzema, je sedaj določena na 300 kg. Bati se je, da na spomlad sploh ne bomo več imeli starejše, oziroma težje živine. Sedaj se je še organiziralo 13 tisoč železničarjev, ki zahtevajo vsak mesec do 2 kc mesa za vsako osebo svoje družin©. Vsled tega je ostalo prebivalstvo silno ošKodovano. Namerava se omejiti uporabo mesa v gostilnah, in sicer tako, da se bo goveje meso uporaMjalo v gostilnah samo aa stalne goste. Na vprašanje g. Lichtenwallnerja, kako j« z oddajo svinj, pojasni g. Fišer. da je sedanja o d daja svinj popolnoma prostovoljna. NihČenemore nikogar siliti, dabi m o r a 1 o d d a t i s v i n j e. Ce pa hočeš prodati ali kupiti prase ali svinjo, se moraš nbrniti na uradnega nakupovalca. Odslej torej niti mesarji, niti vojaiki nakupovalci in ne zasebniki ne smejo sami nakupovati svinj. Edino pravico nakupovanja svinj in naprejprodaje ima živinska vnovčevalnica, oziroma »jeni uradno nastavljeni nakupovalci. To je takozvani svinjski monopol. Ker pa na ta naftin skorogotov« VBOvševalnica nft bo dobila dovolj svinj, in ker se gorori, «a kmetje svinj« pridnn debelijn za lastn« potr«b«, pripravljn oblast nažrt. ria bi s« tudi svinj« prisil>iH potom rekviriralt, kakor st rekvirira goT»j» Žirina. Cudno ,je zvenelo, ko j« g. Fišer povrjarjal, da se bo »oralo tekom Sasa natanko doloSiti, koiiko svinj, oziroma kako težke sviuje bode sinel | kmet zaklati za domačo rabo in da se sploh mora natanfineje določiti količina mesa in masti, ki se bo smela uporabiti na kmetih za posamezno osebo. Cu(ina je ta razlaga tembolj, ker je vendar jasno, da se bo s takim postopanjem vzelo ljudstvu na kmetih veselje do skrime odr-eje in do pitanja. svinj. Edino, kar še dandanes ima kmet boljšega, je košček domačega mesu in mast, s -katero si zabeli svoj tenkoodmerjeni živež. Ce mu še to pc znanem načinu udmerite, bo postal nevoljen, in ta,ko se bo s takim neurevidnim in neopravičljivim korakom skupni stvari mnogo več škodovalo, nego koristilo. Saj kmet da vse svojo govejo živino m3stoin. \tjHtitvu in indusižiji. Ne kratite mu grižljaja svinjskega mesa! Ce ima kako svinjo za prodaj, jo itak rad odda. Navzofi kmetski zastopniki so bili presenečeni, da je g. Fišer glede oddaje svinj stopil na stran meščanov in mesarjev. Po našeni mnenju je tudi cena 5—7 K za debele svinje na vsak način prenizka. Svinja stane našo gospodinjo, predno jo vzredi, ogromno truda. In če sme tovarnar za parhent, ki je stal meter nekdaj samo 40—80 v, računati sedaj po 40—80 K, bo pač gospoda pri zeleni mizi tudi za dragocene svinje morala nastaviti malo višje cene. To bi bilo pravično. Dru^a živila in potrebščine. Drugi poročevalec, vodja prehranjevaluega urada g. dr. Lajnšič, je uvodoma povdarjal, da ima.jo gospodje, ki določajo cene kmetskim pridelkom, zelo nesrečno roko. Za belo repo so n. pr. določiii mnogo višjo ceno (35 K), kalcor za dragoceni krompir. Za zelje so doloeili ceno 45 K za 100 kg, za korenje, ki da mnogo manj dela, pa 30 K. Za krompir in zelje bi se morale določiti višje cene, kakor za vodeno repo in korenje. Našauradna politika c e n je popolnoma n a p a 6 n a. Sedaj se rekvirira krompir od hiše do hiše, k-er se ga potom prostovoljne oddaje ni dobilo toiiko, kakor se ga zahteva. Mariborskemu okraju je n. pr. predpisano, da bi moral oddati 1125 vagonov, dosedaj se ga je dobilo samo — 54 vagonov. Tako visoke zahteve so pred vsem krivi napačni podatki pri popisovanju zemljišč, oddaja in poraba zgodnjega krompirja, slaba letina v mnogih krajih, popoltioma napacne cenih^e pri izkopavanju, tatvine itd. Ce bodo torej rekvizicijske komisije od koga zahtevale več krompirja, kakor ga je obvezan oddati, naj poj-asni: 1. da je imel na njivi vsajenega ve5 zgodnjega krompirja, za katerega je še bil prost nromet, 2. da mu je toliko in toliko krompirja bilo ukradenega, 3. da njegova s krompirjem nasajena njiva ni bila tako velika, kakor jo je zapisal merilec in popisoval^c v poletju, 4. da je bil pridelek vsled suše in slabe lege zelo majhen. Na vsak način se mora pustiti za seme za 1 nektar vsaj 20—25 raeterskih stotov (kar je itak zelo malo), 100 kg se mora pustiti za hrano za osebo do nove letirie, 22% cele letine p;i se ti mora pustiti za krmo in za izgubo. Bele repe je letos v mariborskem okraju v izobilju. Cena je nenadoma poskoSila od 9 na 35 K za 100 kg. Dosedaj se je razposlalo v okraju nad 40 tisod meterskih stotov repe. Repe je toliko, da je imel prehranjevalni urad v Mariboru dne 3. novembra ponudbe za 280 vagonov. Zal, da je železnica, oziroma vojaška uprava, naenkrat ustavila ves promet z repo in tako ležijo celi kupi repe ob kolodvorih na prostem. Repo pošiljamo samo na Stajersko, izven dežele n». Celo na Vransko in v Rogatec je šla mariborska r»pa. Iz Slavonije, kjer je letos zelo malo tega bla,ga, ponujajo visoko cen« — 128 K — za našo repo, a oblast ne dovoli izvoza. Po našem mnenju bo mnogo repe, ki je sedaj iakopi5ena v velikih množinah, segnilo in postala bo nevžitna. Oblast naj vendar malo bolj skrbno varuje kmetske pridelke in naj da nakupljen krompir in repo tako spraviti (v zemljo), da Se bo tudi spomladi vžitna. Kmetom pa svetujemo, da si obdržijo obilo bele repe za hrano ljudem in živini. Zelja je malo, radi tega si pomagajmo z repo. Rekvizicija s e n a je izvefiine že opravljena. Vojaška oblast je zahtevala iz mariborskega okraja 225 vagonov; 110 vagonov se ga je že dobilo, 75 vagonov se ga je odpisalo, tako d|a ga je še treba spraviti do 40 vagonov skupaj, kar se bo baje dobilo. Sedaj se vršijo sestanki županov in drugih mož po jiosameznih krajih, da se tako organizira oddaja sen.i in se prepreŠi prisilna rekvizicija potom vojaštva. Slaba bo letoSnjo zimo radi m 1 e k a. Ze sedaj s* čuti ne samo v mestih, ampak tudi mnogokj« na deželi tako hudo pomanjkanje tega živila, da se je v zimskih mesecih bati najhujšega. Tega je krivo pomanjkanje krav (ki so se rekvirirale), pomanjkanje sena in močnih krmil. Sicer pa je tudi cena mleka v primeri z drugim blagom daleč prenizka. Ce bi bila uradno določena cena za tnleko vsaj nekoliko vifija, bi ljudje tudi iz oddaljenih krajev spravili v«č mleka t mesto. Slaba bo tudi z m a s t j o. Kmetje nimajo svinj prav s iim odabeliti, grozi s* z rekviriranjem svinj, ema za špeh, po kat«ri bi ga moral oddati kmet (7 K S9 t), j* zelo nizka. Ogrski 9p«h pa s« prodaja po 27 K 1 kg. — Tz tega vidimo, dla višja oblast sama dela proti temu, da bi pri kmetih vzbujala ves«Ija «o Tttjtga priiitlovanja masti. Obljubljeno je, da pride v kratkem v naše kraj« dovnlj vojn« k a v •, cikorija pa je čisto izostala. Jjjudj« rabijo vinske peške ia razn« vrste žita za kavo. P • t r o 1 e } a bo v zimski dobi dokaj ve6 kot dosedaj. Odslej ima vsaka družina pravico do gotove množine petroleja. Kdor ga ne dobi, naj se pritoži na okrajno glavarstvo. Domači rokodelci: čevIjarji, krojači, šivilje, tkalci in drugi morajo dobiti ve6 petroleja, kakor druge obitelji, ker opravljajo tudi ponoči svoje delo. Prehranjevalni urad je tudi oskrbel d r v a in pnmog. Vsak dan se razdeli po obžinah v okraju 4 vagone drv. Za mesec oktober še ima okrajno glavarstvo obljubljenih 75 vagonov premoga. Glede s a d j a je osrednja oblast napravila v»liko pomoto, ko je za zgodnje slabejše sadje dolo6ila cene po 80 vinarjev za 1 kg in še višje, za žlahtne inošančke pa se plačuje samo po 50 do 60 Tinarjev 1 kg. Pozno sadje je mnogo prepoceni. S sadjem je okraj res dokaj dobro preskrbljen. Kostanja smo dobili ž-t 6 vagonov. M i 1 a pride v kratkem več vagonoT in se ba oddajalo samo na karte. S s 1 a d k o r j e m gre bolj slaba. Na karto se ga bo odslej dajalo na deželi samo % kg, v mestih pa % kg. Na zimo bo treba s sladkorjem z«lo va^-čevati. J a j c je zelo malo. Prehranjevalni urad prosi kmetsko ljudstvo, naj kolikor more odda iajoa za sladkor. Jajca se oddajo večinoma za krepčilo ubo'irn raniencem, ki s« prevažajo po železni«. Rekvizicija žita. Okrajni glavar pl. Weiss je nato poročal, -da t e je letos oddalo tako malo žita, kaKor ge nobeno leto. Nasledek tega je, da bosta okraj in mesto sedaj več tednnv dobila zfelo malo moke in kruha. Dovoz od d-ugod je popolnoma izostal. Oblast je morala odrediti prisilno oddajo potom rekvizicijskih komisij od hiše do hiše. Temu se lahko izognejo tiste občine, :<i prostovoljno oddajo odvišne množine. Razgovor. Tem poročilom je sledil razgovor, katerega so se udeležili gg. Lichtenwallner, dr. Lajnšič, Petrovan, Urban, Žebot in drugi. C. kr. okrajni žetveni komisar Petrovan je izjavil, da je bilo popisov a n j e obdelanih zemljišfi večinoma krivo in zelo slabo izpeljano-in ne more služiti kot p o d' 1 a c a za izraSunjanj« oddaji podvržene koliSine prid e 1 k o v. Sprejel se je predlog, v katerem gosporlarski svet odlodno ugovarja, da bi se vzeli ti napačni podatki kot kljug za oddajo. Popisovanje zemIjiš6 je stalo davkoplačevalce ogromno denarja, a je sedaj za ni5. — Komisijonar g. Urban je pojasnil, da tudi tisti, ki so pridelali samo koruzo im nič drobnega (žlahtnega) zrnja, ne dobijo odslej ve5 krušnih kart. Ce hoftejo dobiti krušne karte, morajo oddati vso koruzo, kar je ne rabijo za sem« in krmo. P.roti temu se je sicer odločno ugovarjalo, a g. Urban je izjavil, da sft tega ne da drugače urediti. Ali naj ubogi viničarji ia na.jemniki uživajo samo kcvruzo ?