Gremo v park na zur
Petkova popoldanska podoba celjskega mestnega parka je obupna. Kaj povzroča vse več zgražanja? Vroča tema na strani 24,
Tragedifa v Turškem
žlebu
Gore vzele pet življenj. Stran 32.
Bolje vrabec v roki...
Odmevi na odločitev, da je Rimske Toplice "dobila"
Splošna bolnišnica Celje. Stran 3.
Godrnjavi šoštanjski Tanjug
Na obisku pri šoštanjski legendi - Viktorju Kojcu.
Stran 11.
Mož, ki ustvarja zvezde
Jože Krajnc iz Šmartnega ob Paki, eden najvplivnejših
menedžerjev slovenske estrade. Stran 12.
^ Ko ti življenje podarja §
I	elektrika
Pomagajmo Milki Jazbinšek, ki je odvisna
od aparata za proizvodnjo kisika. Stran 9.
Spomladi postane celjski mestni park množično zbirališče mladih, ki za sabo, najpogosteje
ob petkih, puščajo pravo razdejanje. V parku ni več nobenega miru, mnogi občani se tam
ne počutijo več vame, na splošno pa velja ocena, da je park ob Savinji neugleden in nič kaj
__ v ponos knežjemu mestu.	fotO: Gregor mi
Regijska nitka
Aktualna tema o povezovanju savinjsko-
šaleških občin v regijo. Stran 25.
Nasilniku lisice
Kaj si je privoščil vročekrvni Primož P.
Stran 32.
I Miš maš najbo j
I otroška veselica
Reportaža na strani 34.
V Petici še reportaže, ugankarstvo,^
nasveti, avtomobilizem, glasba,
humor... Strani 33-48.
Nune na grajskem
dvorišču
Znan program laških kulturnih
prireditev. Stran 17.
NOVI TEDNIK
komentiramo
Odškodnine ali
izsiljevanje?
Oškodovanci ob trasi avtoce-
ste Arja vas-Vransko so pred
tednom dni ob 7. uri zaprli
polovico magistralne ceste med
Celjem in Ljubljano na odseku
med Latkovo vasjo in Šentru-
pertom. Zaporo so čez dobre pol
ure prekinili.
Na kup so zbobnali predstav-
nika državne direkcije za ceste
Vilija Žavrlana, državnega se-
kretarja v ministrstvu za pro-
met in zveze Žarka Preglja, pa
državnega sekretarja v mini-
strstvu za okolje in prostor Ra-
dovana Tavzesa. Rezultat zapo-
re je bil dogovor, da bodo člani
društva pripravili analizo vpli-
vov na prizadetem območju.
Prizadete bodo razvrstili v dve
skupini. V prvi bodo tisti, ki jih
lahko še dovolj zavarujejo z do-
datnimi ukrepi, na primer
ograjami, nasadi zelenja in na-
sipi. V drugi skupini pa tisti, ki
jim tudi takšni ukrepi ne bodo
pomagali, zato bodo za njih
predlagali odkup ali ureditev
dejavnosti, ki niso tako občut-
ljive za vplive avtoceste.
Čeprav se oškodovanci v jav-
nosti predstavljajo kot zagovor-
niki reda in pravice, pa sami
niso ravno za vzor. Organiza-
torji namreč niso imeli dovolje-
nja za zaporo ceste, kljub temu
so se policisti potrudili in poskr-
beli za varnost, usmerili pro-
met iz Celja preko Polzele, med-
tem ko je bil promet iz ljubljan-
ske smeri speljan mimo polovič-
ne zapore.
Res je, da življenje ljudi ob
trasi, nenehnem ropotu strojev,
neštetih kamionih, za katerimi
se dviguje prah, ni rožnato. Ve-
liko teh tegob bo mimo že sep-
tembra. In ljudje, seveda tisti,
ki so se znašli in pristavili svoj
lonec, so pokasirali lepe denar-
ce za odškodnino. Kakor so bili
Savinjčani nekoč proti avtoce-
sti, tako si mnogi danes želijo,
da bi šla cesta ravno čez njihov
vrt, čez njihovo njivo in bog daj
še čez njihovo hišo.
Zato pa človeji težko razume
že prav izsiljevalsko obnašanje
nekaterih posameznikov, ki bi
poleg odškodnine in avtoceste,
ki roko na srce tudi pomeni
določeno prednost, na vsak na-
čin radi iztržili še več denarja
na račun razvrednotenja nepre-
mičnin, zmanjšanja kakovosti
bivalnega okolja in drugih vpli-
vov bodoče avtoceste. Železo je
res treba kovati dokler je vroče,
a kaj bi se zgodilo, če bi vsi
Slovenci postali kovači? In kaj
porečejo tisti reveži po vseh kon-
cih Slovenije, ki bi bili prav tako
upravičeni vsaj do normalnih
odškodnin, pa ne znajo tako
spretno vrteti jezika v javnosti?
Nenazadnje pa so za to, kar
počnejo oškodovanci, veliko kri-
vi v sami žalski občini. V predlo-
gu odloka letošnjega proračuna
so namreč za delo društva oško-
dovancev pri gradnji avtoceste
namenili 2 milijona tolarjev. Ko-
liko je to pove podatek, da so na
primer Občinski zvezi društev
prijateljev mladine namenili 2,5
milijona tolarjev ali za izvedbo
občinskega praznika 1,3 milijo-
na tolarjev. Očitno občina sama
ali še bolje rečeno občinski svet-
niki, ki podprejo takšen predlog,
sami sebi plačujejo protestne
shode. Zanimivo bo izvedeti, če
bodo v občini poravnali tudi
račune za pranje avtomobilov,
ki so jih menda na žalskega
župana naslovili člani društva
oškodovancev.
IRENA JELEN BAŠA
Poti in stranpoti zdravstva
Ali so krivci težav na Planini, Ponikvi ter v Loki?
šentjurski svetniki so se v
ponedeljek sestali na nada-
ljevanju zadnje seje. Med
pomembnejšimi točkami je
bilo poročilo o delu javnega
zavoda Zdravstveni dom, s
tem v zvezi pa tudi poviša-
nje najemnin za zasebnike,
kar so nasploh dolgo odlaša-
li.
O tem bi morali razpravlja-
ti že pred tednom dni, ven-
dar v zavodu vabila niso pre-
jeli, pa čeprav na občini za-
gotavljajo, da so jim ga po-
slali. Novi direktor zavoda,
dr. Andrej Fidler, je po-
drobno predstavil razmere v
njihovi hiši, pri čemer je po-
vedal, da se je za zasebniš-
tvo odločilo zelo veliko
zdravnikov. Različne težave
imajo z zdravstveno postajo
na Planini, saj ne morejo
najti zobozdravnika niti v
Zagrebu, zato jih trenutno
zdravi upokojenec. Sicer pa
nameravajo v zavodu v dveh
letih zaposliti štiri zdravnike
(dva zaradi pričakovanih
upokojitev).
Direktor Fidler je omenjal,
da imajo hude finančne teža-
ve zaradi prevelikih površin v
zdravstveni postaji Planina
(kjer imajo 1100 metrov, v
Šentjurju pa 1500). To pov-
zroča večje stroške pri vzdr-
ževanju, zato opaža morebit-
no rešitev v urejanju poslov-
nih in stanovanjskih prosto-
rov. Svetnike, ki jih obvezuje
stara odločitev o posebni po-
zornosti do ambulant na Pla-
nini, na Ponikvi ter v Loki, so
še posebej zanimale tamkajš-
nje težave. Tako težko razu-
mejo, da plačuje obratovalne
stroške ponkovske ambulante
že nekaj let hišni svet tam-
kajšnjega bloka (ne pa zdravs-
tveni dom). Pri vsem skupaj
ima Ponikva pogoje za lastne-
ga splošnega zdravnika, po di-
rektorjevem mnenju pa bi
tam dobro shajal stomatolog.
Poglavitna odločitev svetni-
kov je bila določitev najemnin
za zasebne zdravnike v
zdravstvenem domu, ki so do-
slej plačevali po 9 mark na-
jemnine na kvadratni meter, v
občinskem svetu pa so se to-
krat (po primerjavi z drugimi
kraji) odločili za povišanje na
11 mark. Stare pogodbe o na-
jemninah so že potekle, nove
pa morajo podpisati v 14-
dnevnem roku, sicer bodo
razmislili o njihovih koncesi-
jah, so dejah. V občinskem
svetu pa so še priporočili, naj
zdravstveni dom poravna
stroške ambulante na Ponik-
vi, da jih ne bo več treba
plačevati tamkajšnjim stano-
valcem.
BRANE JERANKO
Svetniki so v ponedeljek
dali tudi soglasje za ponov-
no imenovanje ravnatelja
šole na Planini, Vincenca
Petelinška, ki opravlja funk-
cijo zadnji dve desetletji.
Na pobudo nekaterih svet-
nikov so govorili o odnosu
občinske uprave do občin-
skega sveta. Ker so svetniki
nezadovoljni z odgovori na
postavljena vprašanja, je
svet soglašal s posebnim
»osnutkom navodil za se-
stavljanje odgovorov«.
Za zdravo življenje
»Poskrbimo za zdravje že danes«, je slogan 5. sejma Senior, ki bo na razstaviščih Celjskega sejma
med 18. in 22. junijem
»čeprav je sejem poime-
novan Senior, ni namenjen
le upokojencem, ampak
vsem ljudem. Starost je
zgolj življenjsko obdobje,
na katerega se pripravlja-
mo od mladih nog naprej in
če se nanj dobro in skrbno
pripravimo, so ta leta lahko
lepa, vitalna, zdrava in pri-
jetna,« pravijo organizator-
ji sejma za zdravo življenje
z naravo Senior '97. Letošnji
sejem, na razstaviščih Celj-
skega sejma bo odprt med
18. in 22. junijem, bodo za
srečanje izkoristili tudi slo-
venski upokojenci, ki naj bi
se jih prihodnji četrtek v
Celju zbralo blizu 30 tisoč.
Srečanja se bo udeležil tudi
predsednik države Milan
Kučan.
Sejem, na katerem se bo v
dvoranah C1 in D ter na zuna-
njem prostoru predstavilo 109
razstavljavcev, je namenjen
skrbi za zdravje otrok, mladi-
ne in odraslih, z namenom, da
bi bilo ob pravočasni skrbi
tretje življenjsko obdobje
zdravo, vitalno ter veselo, v
zadovoljstvo celotne družine.
Pokroviteljstvo nad Seniorjem
'97 je prevzelo celjsko podjetje
Klasje, ki dobršen del svoje
proizvodnje usmerja v izdelke
zdrave in varovalne prehrane.
Ob tovrstnih izdelkih pa bodo
obiskovalci lahko spoznavali
še rekreacijske, masažne in or-
topedske pripomočke, narav-
no kozmetiko, zdravilna
sredstva, dobršen del sejma pa
Sejem Senior '97 bodo
spremljale tudi zabavne pri-
reditve. Prihodnji četrtek bo
od 12. ure naprej v znamenju
prireditve Mikrofon je vaš,
nastopil bo Hmeljarski in-
strumentalni kvintet, ob 16.
uri pa bo koncert Lojzeta Sla-
ka. Petkov Sej'm bil je živ žav
po 16. uri bo namenjen pred-
vsem najmlajšim; likovno de-
lavnico slikanja na zid bo vo-
dila Mihela Jezernik, nasto-
pile bodo plesalke Plesnega
foruma Celje, plesno mane-
kenska skupina Vulcano mo-
dels, Aleksander Jež bo pred-
stavil novo kaseto za otroke s
besedili pesnice Mete Rainer,
piko na i pa bodo postavili
priljubljeni Čuki. V soboto ob
18. uri bo koncert sevdalink
Vlada Kreslina in ansambla
Vali, nedelja pa bo minila v
znamenju športnih srečanj.
je namenjen tudi predstavitvi
zdravstvene nege, izdelkov
domače obrti, hobby progra-
ma, literaturi ter predstavitvi
zdravilišč, turističnih agencij
in rekreacijskih centrov.
Sejem bo spremljal bogat
program obsejemskih stro-
kovnih srečanj in posveto-
vanj - namenjenih strokov-
nim delavcem in širšemu
krogu obiskovalcev, ki bo(i
odgovore na konkretna vpn
šanja lahko poiskali tudi
odprtih učnih delavnical
novosti letošnjega sejma - ž
vahno pa bo tudi v sejemsl
Ulici zdravja, ki jo vsako leti
pripravlja Zdravstveni doi
Celje.
1. STAMEJČIl
Foto: GREGOR KATII
Novourejen gostinski prostor Celjskega sejma bo kot prve, prihodnji četrtek, gostil slovenj
upokojence. Na srečanju pričakujejo blizu 30 tisoč ljudi, predsednik ZDU Slovenije Vink
Gobec pa si želi, da bi četrtkovo druženje minilo v veselem in sproščenem vzdušju. »VUU
oziroma predsedniku dr. Drnovšku smo postavili 16. junij za rok, ko upokojenci pričakujt
mo odgovor, kako bo z izplačilom letošnjega regresa za letni dopust. Pričakujemo, da i
regres v razponu od 21 do 41 tisoč tolarjev izplačan z junijskimi pokojninami, takšt
odgovor pa si tudi želimo sporočiti našim članom - sicer bo prihodnji četrtek v Celju name&
v znamenju veselega druženja izzvenel kot protest zoper ravnanje vlade.«
Odprta vrata celjske vojašnice
v Celju te dni mineva 5 let, kar so v vojašnici ustanovili
bojno enoto moči bataljona.
Osrednjo slovesnost pripravljajo v vojašnici Celje jutri, v
petek ob 12.30 uri. Že v dopoldanskem času, po 9. uri, bodo
v vojašnici pripravili dan odprtih vrat za vse, ki jih zanimajo
življenjski in bivalni standard vojakov ter tehnični zbor
oborožitve in opreme v slovenski vojski. Na slovesnost s
koncertom orkestra slovenske vojske, na kateri bodo 1.
bataljonu 82. brigade in 82. brigadi podelili bojno zastavo,
so povabili tudi najvišje predstavnike slovenske vojske ter
župane občin z območja zahodnoštajerske pokrajine. IS
Žoga je najboljša droga
Klub študentov Dravinjske doline je v
sodelovanju s Športno unijo Slovenije minu-
lo soboto organiziral finalno prireditev hu-
manitarne akcije »Veter v laseh - s športom
proti drogi.« Prireditev je bila v športnem
parku in na ploščadi pred športno dvorano v
Slovenskih Konjicah.
Udeležili so se je najboljši predstavniki iz
predtekmovanj, ki so bila v maju v dvaindvaj-
setih slovenskih mestih, italijanskem Trstu ter
v Vidmu. Pomerili so se v hitrostnem rolanju,
košarki, odbojki in likovnem izražanju. Prire-
ditev, ki jo je povezovala Uršula Majcen, je
spremljal kulturno-zabavni program z različ-
nimi gosti. Predstavila se je plesna skupina
Mednes in ročk skupina Hvvazarje band iz
Jesenic. Konjičane in vse prisotne je pozdravi-
la B-skakalna reprezentanca Slovenije s tre-
nerjem Francijem Petkom. Prireditev sta odpr-
la predsednik Izvršnega odbora Športne unije
Slovenije Rado Cvetek in župan občine Slo-
venske Konjice Janez Jazbec, ki pa je bil tudi
generalni pokrovitelj akcije. Izidi tekmovanja
pa tokrat niti niso tako pomembni: zmagali so
namreč vsi, ki so se odločili za žogo, šport in
tekmovarge, namesto za drogo.
A.P.; Foto: BLAŽ F ŠELIH
1. SNOPIČ
DOGODKI

Bolje vrabec v roki«..
Se bo propadanje zdravilišča v Rimskih Toplicah končalo? - Mnenja o morebitnem novem lastniku so različna
..................................... —.mmmm
Ko so oktobra lani v Rim-
ske Toplice prišli nekateri
tedanji ministri in v sicer
predvolilnem duhu razprav-
ljali o tem, kako zopet obu-
diti zdravilišče, nihče od
njih niti slišati ni hotel, da bi
se v projekt lahko vključila
tudi Splošna bolnišnica Ce-
lje. Zdaj že bivši minister za
zdravstvo dr. Božidar Voljč
je poudaril, da kaj takšnega
sploh ni mogoče, ker bi bil to
primer brez primere in bi
bilo treba zadevo najprej
proučiti s pravne plati. Čez
osem mesecev je država
med petimi ponudniki, ki so
se prijavili na javni razpis,
kot najboljšega izbrala prav
celjsko bolnišnico.
< t "V	. ^ i-M
Res, da s tem zadeva še zda-
leč ni rešena in se bodo prava
pogajanja šele pričela, vendar
je prvi korak narejen. Vpraša-
nje pa je, ali se bodo pogajanja
v jeseni končala tudi s podpi-
som pogodbe. Tega se dobro
zavedajo tudi v celjski bolni-
šnici in napovedujejo naporne
in trde pogovore z državo, pri
tem pa upajo, da bodo skupaj s
svojim partnerji že to jesen
vendarle lahko pričeli s prvo
fazo oživljanja zdravilišča. »Ne
zato,« poudarja direktor bolni-
šnice dr. Samo Fakin, »ker bi z
rimskim zdraviliščem med
drugim rešili tudi pereč prob-
lem presežka delavcev v celjski
bolnišnici, ampak zato, ker bo-
do zdraviliške zgradbe v pri-
meru, da nas država zavrne, še
naprej samevale in propada-
le.«
V Rimskih Toplicah so z
zadnjimi razpleti v zvezi z
oživljanjem njihovega zdravi-
lišča zadovoljni, vendar pa še
zdaleč ne tako navdušeni kot
pred petimi leti, ko so v kraj
prišli predstavniki Krke in Pe-
trola. »Nesmiselno bi bilo ža-
lovati za projekti, ki jih je
ponujala Krka,« pravi pred-
sednik krajevne skupnosti
Drago Zupan. »Čas, ko smo
lahko izbirali, je že zdavnaj
mimo, zato sedaj v celoti pod-
piramo program-celjske bolni-
šnice. Vodstvo kraja in tudi
jaz osebno bomo naredili vse,
da bi se pogajanja "uspešno
končala. Morebitnih težav in
zapletov ne pričakujem v
Ljubljani, ampak v Laškem.«
V	Skupnosti slovenskih na-
ravnih zdravilišč o izboru bol-
nišnice kot trenutno najbolj-
šega ponudnika za sedaj ni-
majo še nobenega stališča. Se-
kretar skupnosti mag. Rudi
Rumbak si kot Rimljan sicer
želi, da bi zdravilišče čim prej
zaživelo, vendar pravi, da bo
šele čas pokazal, ali je bolni-
šnica res prava rešitev. Skup-
nost se v dogajanja okoli Rim-
skih Toplic ne želi vpletati,
pravi mag. Rumbak, saj odno-
si niso povsem čisti, želi pa
končno dobiti odgovor repub-
liškega zdravstvenega sveta
pri ministrstvu za zdravstvo,
ki ga je že oktobra lani prosila
za mnenje o pismu o nameri,
ki sta ga v zvezi z oživljanje
toplic podpisala direktor re-
publiške zavarovalnice in di-
rektor celjske bolnišnice.
V	celjski bolnišnici pravijo,
da bo v času pogajanj z državo
treba rešiti še vrsto nerešenih
vprašanj, med drugim tudi s
celjskim zavodom za varstvo
naravne in kulturne dedišči-
ne. Tudi od zavoda je namreč
odvisno, ali bo bolnišnica svoj
projekt, če bo seveda dokonč-
no izbrana, lahko v celoti ure-
sničila. Po prvih odmevih so-
deč kakšnih večjih težav ne bi
smelo biti, saj je, kot pravi
ravnatelj zavoda Ivo Prodan,
res že skrajni čas, da se z
zdraviliščem prične nekaj do-
gajati. »Ne vem še, kakšen
program ima bolnišnica,« po-
jasnjuje Prodan, »vendar smo
pripravljeni na pogovore, po-
gajanja in celo odstopanja, saj
tudi s Krko nismo bili preveč
strogi in smo našli skupne
rešitve. Upam le, da vse sku-
paj zopet ne bo zaman in bo-
do Rimske končno zaživele.«
Tako upajo tudi v Krkinih
zdraviliščih, ki so se pred ne-
kaj leti že videli v vlogi enega
od lastnikov zdravilišča, pa je
projekt, ki je kraju obljubljal
pravi turistični razcvet, pro-
padel. »Čeprav programa celj-
ske bolnišnice in njenih part-
nerjev ne poznam,« pravi di-
rektor Krkinih zdravilišč Vla-
dimir Petrovič, »sem izredno
vesel, da se je morda končno
našla rešitev in bo zdravilišče
lahko kmalu pričelo delovati.
Iz lastnih izkušenj vem, da
oživitev ne bo enostavna in
poceni, vendar upam, da bo
novi lastnik uspešno prebro-
dil vse ovire. Če bo zdravilišče
v Rimskih Toplicah konkuren-
ca ostalim, ga bomo spoštova-
li. Trdim namreč, da je dela
dovolj za prav vsa slovenska
zdravilišča, le delati je treba.«
JANJA INTIHAR
Na javni razpis agencije za prestrukturiranje se je prijavi-
lo tudi Zdravilišče Laško, ki je državi pri oživitvi zdravilišča
v Rimskih Toplicah ponujalo le znanje in izkušnje, saj
denarja nima oziroma ga potrebuje za lasten razvoj. To je
bilo seveda premalo in Laščani so tik pred končno odločitvi-
jo izpadli iz igre. »Upam, da je država izbrala pravega
partnerja, ki bo vreden njene lastnine in bo res zagotovil
ijudem nova delovna mesta,« pravi direktor Roman Matek.
»Postopek razpisa je bil korekten in želim, da bodo tudi
pogajanja v skladu z razpisnimi pogoji, torej brez državne-
ga denarja. Če pa bo projekt celjske bolnišnice finančno
podprl republiškega zavoda za zdravstveno zavarovanje,
l)omo ukrepali. Sicer pa v zdravilišču Rimske Toplice ne
vidim konkurence in si želim medsebojnega sodelovanja.«
Zaščitena pljuča Celja
v Mestni občini Celje so
sprejeli odlok o razglasitvi
gozdov s posebnim name-
nom in s tem v približno 700
hektarih primestnih gozdov
uzakonili poseben zaščitni
režim. Odlok je pomemben,
saj so primestni gozdovi
zdaj tudi z odlokom zaščite-
ni pred krčenjem, v Mestni
občini Celje pa so kot prvi v
Sloveniji na svoja pleča
prevzeli tudi gmotne posle-
dice tovrstne zaščite zelenih
pljuč mesta.
Odloke o razglasitvi gozdov
s posebnim namenom imajo
tudi nekatere druge slovenske
občine, v Celju pa so kot prvi
v državi občinski svetniki
prevzeli tudi gmotno skrb za
izvajanje odloka. Blizu 90 od-
stotkov od skupno 700 hekta-
rov gozdov s posebnim name-
nom je namreč v zasebni lasti,
lastniki pa so poslej dolžni
spoštovati omejitve v gospo-
darjenju z gozdovi ter varstve-
ni režim v njih.
Odlok o razglasitvi gozdov s
posebnim namenom so iz-
jemno skrbno pripravili v ob-
močni enoti Zavoda za gozdo-
ve v Celju, Mestna občina kot
razglasitelj odloka pa bo last-
nikom gozdov zagotavljala
nadomestila zaradi izpada do-
hodka pri gospodarjenju z
gozdovi. Gre za možnosti
zmanjševanja davčnih obvez-
nosti, izplačila morebitnih
odškodnin ter nenazadnje tu-
di dejstvo, da bodo v občini na
lastnikovo željo oziroma zah-
tevo tudi odkupili posamezne
gozdne površine.
V ta namen so v letošnji
predlog občinskega proračuna
vključili posebno proračunsko
postavko v višini nekaj manj
kot 10 milijonov tolarjev. IS
Denar so namenili bloku
V Rogatcu tudi o prostorskih ureditvenih pogojih
Po majski izredni seji, ko
je občinski svet Rogatca
sprejel osnutek odloka o
spremembah in dopolnitvah
dolgoročnega in srednjeroč-
nega plana nekdanje šmar-
ske občine (pri čemer loče-
no obravnavajo območje Ro-
gatca), so se v petek lotili še
sprememb in dopolnitev
prostorskih ureditvenih po-
gojev.
V občini namreč želijo v
prostorskih ureditvenih pogo-
jih ločeno obravnavanje Ro-
gatca, tako da se bodo stari, iz
bivše šmarske občine, precej
spremenili. Osnutek odloka
so sprejeli, med obširno raz-
pravo pa je svetnike posebej
zanimalo, kje je mogoča sta-
novanjska gradnja ter kje so
najbolj zavarovane kmetijske
površine. Zdaj je na vrsti jav-
na razgrnitev ter javna razpra-
va po vseh treh KS.
Med pomembnejšimi toč-
kami je bilo poročilo o lan-
skem poslovanju Stanovanj-
skega sklada, s sedežem v
Šmarju, ter predlog letošnjega
programa. Lani ter v začetku
tega leta so v Rogatcu vsa
sredstva namenili gradnji sta-
novanjskega bloka (ki ga bodo
predali namenu 27. junija),
zato bodo letos opravljali le
najnujnejša vzdrževalna dela.
Sicer pa so svetniki tokrat
sprejeli tudi predlog pravilni-
ka o dodeljevanju socialnih
stanovanj v njihovi občini.
Na petkovi seji rogaškega
sveta so prav tako sprejeli
predlog odloka, po katerem
so soustanovitelji Sklada za
razvoj obrti in podjetništva,
ki je namenjen vsem petim
novim občinam, odločili pa
so se tudi za osnutek sklado-
vega statuta. Med sklepi, ki
se bodo bolj poznali v žepih,
pa je odločitev o lO-odstot-
nem povišanju ekonomske
cene v vrtcu. Nova cena za 9-
urni dnevni program je 29
tisoč tolarjev ter za 5-urnega
21 tisoč, pri tem pa pravijo,
da so v Rogatcu še vedno med
cenejšimi.
iBRANEJERANKO
Pel novih
občin?
Po informacijah predsed-
nika občinskega koordina-
cijskega odbora za ustano-
vitev občin Ivana Faleta se
bo žalska občina v prihod-
nje vendarle razdelila na
pet manjših občin.
Minuli teden so se namreč
člani odbora v Braslpvčah
sestali s predsednikom ko-
misije za lokalno samoupra-
vo pri državnem zboru Vili-
jem Trofenikom. V pogovo-
ru jim je zagotovil, da so
zahteve za ustanovitev ob-
čin Polzela, Vransko, Pre-
bold, Braslovče in Žalec v
postopku, predvidoma bo
državni zbor zahteve po de-
litvi občine obravnaval še le-
tos. Pri tem se bodo poslanci
držali zakonskih določil. Od-
ločitve ljudi na referendu-
mih ne bodo zavezujoče, v
državnem zboru pa bodo
upoštevali mnenje vladne
komisije. Ta pa je že pred
časom predlagala delitev se-
danje enotne občine na 5
manjših občin.	UB
posvetu
Napadli
predsedniško
kandidata
V nedeljo bodo na Hrvaš-
kem predsedniške volitve. Za
prvega moža »Lijepe Naše« se
bosta s sedanjim predsedni-
kom Hidmanom spopadla
kandidat devetih opozicij-
skih strank in predsednik
HSLS Vlado Gotovac in pred-
sednik SDP Zdravko Tomac.
Oba Tudmanova protikandi-
data se pritožujeta, da ju medi-
ji premalo propagirajo. Tomac
zato po državi potuje s kombi-
jem. Na eni od takih poti od
Varaždina do Ludbrega je na
vetrobransko steklo njegovega
vozila priletel kamen, ki pa
Tomca na srečo ni poškodoval.
Hujše pa se je končalo zboro-
vanje drugega predsedniškega
kandidata Gotovca na pulj-
skem trgu Forum. Med zboro-
vanjem ga je od zadaj v glavo z
vojaškim pasom udaril pripad-
nik prve gardijske enote hrvaš-
ke vojske, osebne TUdmanove
straže. Pri tem naj bi v vinje-
nem stanju vpil »mi smo usta-
ši, vse vas bomo pobili«. Go-
tovca so odpeljali v puljsko
bolnišnico, od tam pa v za-
grebški klinični center, vendar
pa kljub poškodbam od pred-
sedniške kandidature ni odsto-
pil. Nekaj dni pred volitvami
javnomnenjske raziskave ka-
žejo, da bo 75-letni Tudman, ki
je v nedeljo prvič po letu 1991
obiskal Vukovar, dobil od 60
do 70 odstotkov glasov, volilna
udeležba pa naj bi bila do 85-
odstotha. Niti najmlajši kandi-
dat, 60-letni Tomac, edini po-
klicni politik med vsemi tremi
kandidati, niti 66-letni Goto-
vac, filozof in nekdanji disi-
dent, naj ne bi imela možnosti
uvrstitve v drugi krog volitev.
Poskus atentata
no Berisho
Poskus atentata je te dni
doživel albanski predsednik
Berisha na predvolilnem
shodu Demokratske stranke
v vasi Shkalnur, 40 kilome-
trov od Tirane.
26-letni napadalec je na
predsednika vrgel ročno gra-
nato, vendar je ni razneslo, ker
je napadalec prej ni sprožil.
Berisha je nato preostanek
zborovanja izrabil za ostro re-
torično obračunavanje z rival-
sko Socialistično stranko. Opo-
zicija je ob tem dogodku celo
trdila, da na predsednika ni
letela granata, temveč ploče-
vinka piva ali kokakole. Da je
predvolilni boj pred predčasni-
mi parlamentarnimi volitva-
mi, U bodo v Albaniji 29. juni-
ja res oster, priča tudi podatek,
da je bilo pred napadom na
Berisho v državi kar nekaj te-
rorističnih akcij. Najbolj od-
mevna je bila pred nekaj dne-
vi, ko so neznanci podstavili
razstrelivo v kavarno, kjer se
zbirajo privrženci socialistov,
njen lastnik pa je vodja stranke
in sekretar y notranjem mini-
strstvu. V napadu je bilo ranje-
nih 20 ljudi. Le nekaj ur pred
eksplozijo v kavarni je razstre-
livo razneslo na neld avtobu-
sni postaji v središču Tirane.
Tako demokrati kot socialisti
se za napade medsebojno ob-
tožujejo. Berisha je celo izjavil,
da se levičarski ekstrem^ti po-
služujejo najbolj nizkotnih te-
rorističnih napadov, saj druge-
ga niso sposobni.
Tudi islomisti
v parlamentu
v Al^riji so bile volitve pr-
vega večstrankarskega parlS-
menta, s katerimi naj bi se
končal val nasilja, ki je državo
zajel pred petimi leti in je
terjal več kot 70 tisoč žrtev.
Na volitvah leta 91 je namreč
zmagala skrajna Islamska fron-
ta rešitve, vendar so oblasti
izide razveljavile, stranko pa
prepovedale, kar je sprožilo
napade skrajnežev. Alžirija z
29 milijoni muslimanov je tako
postala eno najbolj krvavih pri-
zorišč ubojev od navadnih
kmetov, pa do novinarjev in
drugih javnih delavcev. Na to-
kratnih volitvah Fronta islam-
ske rešitve ni smela sodelovati
in je zato pozvala h bojkotu. Za
380 poslanskih mest se je pote-
govalo več kot 7700 kandida-
tov iz 39 strank in 68 neodvi-
snih list. Največ glasov in kar
155 mest je dobilo Narodnode-
mokratsko gibanje, ki je blizu
predsedniku Zeroualu, zato
opozicija vodstvu stranke očita
volilno prevaro. Takoj za de-
mokrati so ljudje volili največ-
jo dovoljeno fundamentalistič-
no stranko Gibanje za družbo
miru (nekdaj Hamas), ki je
zasedlo 69 mest in z drugimi
islamističnimi strankami s 103
poslanci zaseda skoraj tretjino
mest v parlamentu. Gib~anje po
mnenju poznavalcev velja za
neslednicp Fronte islamske re-
šitve. Volitve so se šičer konča-
le brez omembe vrednih inci-
dentov, varovalo pa jih je kar
900 tisoč vojakov in policistov.
Nemško vladno
krizo
Nemška vladna koalicija,
ki je na oblasti že od leta
1982, se je znašla v najhujši
vladni krizi v vseh njenih
letih vladanja. V hudih na-
porih za izpolnitev maa-
strichtskih kriterijev za
vstop v skupno evropsko de-
narno unijo je namreč fi-
nančni minister Waigel na-
povedal ukrepe, ki so ga sko-
raj stali stolčka in so dodo-
bra zamajali vlado.
Socialdemokrati in Zeleni so
zahtevali Waiglovo razrešitev
in razpis predčasnih volitev,
vendar je v parlamentu za to
glasovalo le 311 poslancev, pro-
ti pa jih je bilo 328. Do razkola
je prišlo tudi znotraj same koa-
licije, saj Kinklova Ljudska
stranka ne pristaja na poviša-
nje davkov in se zavzema za
znižanje solidarnostnega pris-
pevka. Zato vprašanje o načinu
pokritja 15 milijard mark velike
proračunske luknje za prihod-
nje leto ostaja še vedno odprto.
Vlada se je zaradi Waiglovih
načrtov, s katerimi želi na novo
določiti vrednost deviznim in
zlatim rezervam, sprla tudi s
centralno banko. S tem ukre-
pom naj bi namreč sprostila
sredstva za poplačilo dolgov
nekdanje Nemške demokratič-
ne republike. Vendar kljub vse
večjim kritikam tudi znotraj
stranke Waigel vztraja v svojih
zahtevah pri spoštovanju pred-
videnega roka uvedbe evra do
leta 1999. Finančni minister
trdno verjame, da bo Nemčija
dosegla kriterij dovoljenega
primanjkljaja, to je v višini treh
odstotkov bruto domačega
proizvoda. Javnomnenjske ra-
ziskave kažejo, da Thea Waigh-
la in njegove ukrepe podpira
samo vsak drugi Nemec.
□
DOGODKI

Občina, v kateri uresničujejo sanje
Z županom Ivanom Rakunom o življenju v občini Šmartno ob Paki
Šmartno ob Paki je po veli-
kosti tretja najmanjša slo-
venska občina, saj meri 18,7
kvadratnega kilometra, šteje
pa nekaj več kot 2 tisoč 800
prebivalcev. Občino sestavlja
10 vaških skupnosti: Šmart-
no ob Paki, Rečica ob Paki,
Paška vas. Gorenje, Skorno,
Veliki Vrh, Gavce, Slatine,
Mali Vrh in Podgora.
»Majhna občina je mogoče
včasih celo prednost,« pravi
župan občine Šmartno ob Paki
Ivan Rakun. »Sicer pa smo v
teh dobrih dveh letih, odkar
imamo svojo občino, kar zado-
voljni z opravljenim delom,
verjamem, da tudi občani ni-
majo večjih pripomb. Vsega se-
veda še nismo uspeli urediti.«
Verjetno ste se v občini
najprej lotili urejanja proble-
mov, ki so za ljudi najbolj
pereči?
V vseh >novih< občinah so se
najprej lotili komunalnih te-
žav in infrastrukture. Ljudje in
občina so pač bliže proble-
mom, poleg tega pa, vsaj v
manjših občinah, krajani po-
magajo s samoprispevkom.
Tudi v občinskih svetih so bo-
lje seznanjeni o vseh proble-
mih, ki se pokažejo, predvsem
na področjih vaških skupno-
sti.
S čim se lahko pohvalite v
šmarski občini?
Samo lani smo veliko storili
za posodobitev cest, asfakirali
smo več kot 5 kilometrov novih
cest. Druga največja investicija
je bila izgradnja vodovoda v
Zgornji Podgori. S tem je zadnji
zaselek v občini dobil vodo iz
občinskega vodovoda. Poskrbe-
li smo za kanalizacijo Šmartno-
Rečica in za varno pot v šolo ter
uredili cestno signalizacijo.
Hkrati nismo zanemarili inve-
sticij v osnovni šoli in vrtcu....
Katera dela so predvidena
z letošnjim občinskim prora-
čunom?
V glavnem bomo letos pri-
pravljali projekte in razpisali
več investicij. Med njimi bodo
cesta v Velikem Vrhu ter iz-
gradnja pločnikov Rečica-
Šmartno, Paška vas-Gorenje
in iz centra Šmartna proti šoli.
Hkrati pripravljamo lokacijsko
dokumentacijo za kolektor,
zamenjali bomo okna v šoli in
s sofinanciranjem krajanov
uredili nekaj krajših cestnih
odsekov. Letos naj bi bil za
celotno občino končan nov
prostorski plan, ki je že v javni
razgrnitvi. V občini seveda ni-
smo pozabili na društva, ki
jim po svojih močeh nudimo
kar dobre pogoje za njihovo
delovanje. Poleg tega smo ob-
javili razpis za pomoč drobne-
mu gospodarstvu in obrtni-
kom. Tem bomo subvencioni-
rali obrestno mero pri kredi-
tih, saj vidimo bodoči razvoj
občine ravno v tej panogi.
Prepiri ne vodijo
nilcamor
v nekaterih občinah pravi-
jo, da je pot do republiških
sredstev odprta, spet drugje
pa so mnenja, da iz republi-
ke ni dovolj denarja?
Po naših izkušnjah pot do
republiških sredstev ni preveč
lahka, in na tem področju bi
lahko vlada v korist malih ob-
čin napravila bistveno več.
Zgodi se, da je pridobivanje
vseh soglasij in dokumentacije
dražje kot pa so potem sreds-
tva, ki jih dobiš z ministrstva.
Je pravilen občutek, da 3
občine, nastale iz nekdanje
velenjske, dobro sodelujete
med sabo?
To je res, verjetno pa je pove-
zano z delitveno bilanco, ki so
jo brez večjih pripomb v prvem
branju sprejeli v vseh treh ob-
činskih svetih, sedaj pa je na
vrsti drugo branje. Mislim, da
smo se pri tem, kljub temu da
je večina večjih objektov locira-
na v Velenju, pametno odloča-
li. Sodelovanje med Velenjem,
Šoštanjem in nami je dokaj do-
bro, kar je seveda edina in pra-
va pot za dosego delitvene bi-
lance in tudi za tovrstno sode-
lovanje za naprej. Prepiri res
nikamor ne vodijo.
Znanih je tudi nekaj šmar-
skih problemov, med njimi
je verjetno na prvem mestu
promet...
Promet čez Šmartno in težak
promet na cesti Rečica-kamno-
lom sta res hud problem, in
verjetno bi bila v Šmartnem
edina rešitev izgradnja obvoz-
nice. Med težavami velja ome-
niti še izgradnjo čistilne napra-
ve in kanalizacijskega sistema,
ki je nujen za očuvanje podtal-
nice in zajetja pitne vode. Pri
teh projektih nam bo morala
pomagati država, kajti za naš
proračun so stvari neuresničlji-
ve. Želja v kraju je tudi izgrad-
nja večnamenske dvorane, pri
tem se bomo poskušali vključi-
ti v šolski tolar, saj bi radi v
kraju ponovno obudili ženski
rokomet.
Šmartno daleč okoli slovi
zaradi uveljavljenih šport-
nih klubov in izjemne kul-
turne dejavnosti, kar verjet-
no podpirate tudi v občini?
Res nam ni vseeno, kako de-
lujejo društva, ki so predvsem
na kulturnem področju izjem-
no aktivna. Tudi športno življe-
nje v kraju je precej razgibano
(Šmarčani brez nogometa ne
moremo), delovna pa so tudi
druga društva, od gasilskega,
planinskega, društva upoko-
jencev, društva invalidov, druš-
tva prijateljev mladine... Šmar-
ska občina je res živa, mladi
imajo možnost vključevanja v
interesne dejavnosti, življenje
je pestro... Mogoče ravno zara-
di tega nimamo večjih proble-
mov z mladimi in kriminalom.
Lahko se pohvalimo, da smo
občina z procentualno naj-
manj nezaposlenimi občani,
veliko nam pomeni nov labora-
torij z najsodobnejšo opremo v
zdravstvenem domu, uspeli
smo, da k nam prihaja zdrav-
nik-pediater... Skratka, uresni-
čujemo stvari, o katerih smo
Šmarčani sanjali dolga leta.
!=::=:_urška selišnik
Ivan Rakun, župan občine
Šmartno ob Paki.
Nagrada xa
delo z ljudmi
Prejšnji četrtek, 5. junija,
so na Brdu pri Kranju podeli-
li nagrade in priznanja s po-
dročja socialnega varstva za
leto 1997. Nagrade za živ-
ljenjsko delo je prejelo 7 so-
cialnih delavcev, med njimi
tudi Marija Lamut iz Štor, ki
predstavlja pomembno oseb-
nost na področju sociale v
širši celjski regiji. Od leta
1976 pa vse do svoje upokoji-
tve leta 1990 je opravljala
delo socialne delavke v Žele-
zarni Štore. Od leta 1986 je
predsednica Društva social-
nih delavcev Celje. Marija
Lamut je pomagala mnogim
ljudem, prav posebno skrb je
posvečala bolnim in invali-
dom.	KL
Prerezovdiije trakov pozneje
Največji naložbi v Šmarju v telovadnico ter nov blok
Osrednja slovesnost ob pr-
vem praznovanju občinske-
ga praznika občine Šmarje
pri Jelšah bo 28. junija, zvr-
stilo pa se bo kar dvajset
najrazličnejših prireditev.
Ob tej priložnosti bi v občini
želeli več prerezovanja tra-
kov, vendar so marsikje še
sredi dela.
O tem je na pogovoru z no-
vinarji spregovoril župan Jože
Čakš s sodelavci. Po odločitvi
svetnikov se ob občinskem
prazniku spominjajo leta
1875, ko je Šmarje pridobilo
trške pravice, osrednja slove-
snost pa bo vedno na zadnjo
soboto v juniju.
Največja naložba v občini je
trenutno sanacija ter širitev te-
lovadnice centralne osnovne
šole. Gre za investicijo, ki bo
stala 160 milijonov tolarjev.
Telovadnica bo merila 1408
kvadratnih metrov, na tribuni
bo 280 sedežev, uporabljali pa
jo bodo tudi za širše krajevne
potrebe na področju košarke,
malega nogometa in tenisa.
Manjša, vendar pomembna
naložba, pa je še načrtovana
obnova centralne šolske kuhi-
nje (kjer pripravijo dnevno
več kot tisoč obrokov).
V šolstvu imajo nasploh ve-
like potrebe, zato načrtujejo
za prihodnje leto nadzidavo
ter telovadnico v šentviški šo-
li, kjer je pouk v dveh izme-
nah. V Šentvidu pa nujno po-
trebujejo še pločnik, pri če-
mer bo izbran izvajalec v tem
tednu. Pri tej, 59 milijonov
vredni investiciji, bo občina
sodelovala le z asfaltiranjem.
Državna investicija sta prav
tako načrtovana prehoda za
pešce pri Šmarskem hramu in
stari šoli.
V tem tednu nameravajo iz-
brati izvajalca za investicijo v
vodovod Laše-Filipov hrib
(KS Kristan Vrh), v KS Zibika
so za 29. junij razpisali glaso-
vanje o samoprispevku, tre-
nutno pa se v občini trudijo z
asfaltiranjem šestih odsekov
ter gradnjo 65 parkirišč v sre-
dišču Šmarja. V tamkajšnjem
kulturnem domu urejajo pred
državnim posvetovanjem o
plazovih ozvočenje, kar bo
pozneje služilo za boljše ki-
nopredstave, festival Aritas in
podobno. V občini, kjer je
zgolj na lokalnih cestah 25
plazov, bodo letos za sanacijo
namenili 40 milijonov tolar-
jev.
Med največjimi naložbami
mlade občine je gradnja nove-
ga bloka (s 16 stanovanji) v
Šmarju, ki bi ga naj dokončali
v dveh letih.
BRANE JERANKO
V prihodnjih dneh bodo v
uradno počastitev praznika
pripravili javne radijske od-
daje radia Štajerski val. Ju-
tri, v petek, bodo ves dan na
Brecljevem, v soboto 14. ju-
nija, bo (ob 15. uri) na osred-
njem trgu otroški program, v
nedeljo, 15. junija, (ob 15.
uri) pa bo tam še glasbena
prireditev Štajerski valček.
Praznovanje občinskega
praznika bo trajalo ves me-
sec, začelo pa se je s šentviš-
kim maratonskim nogomet-
nim turnirjem. Jutri, v petek
13. junija, bodo nadaljevali
na Brecljevem, kjer bo (ob
20.30) odprtje razstave Brec-
Ijevo skozi čas, v soboto pa
bo v Sv. Štefanu (ob 15. uri)
gasilski memorial Štefana
Krumpaka. V sredo, 18. juni-
ja, bodo v Šmarju predali na-
menu nove telefonske zmog-
ljivosti.
Ne za >našega novinarja ali lcronista<
Pred časom je celjski občinski svetnik
Miro Terbovc na občinsko vodstvo na-
slovil pobudo, da se v okviru proračuna
predvidi določena vsota denarja, ki bi
zagotovila, da se nekdo od Celjanov,
»zgodovinarjev, naših novinarjev ali
kronistov loti dela in na osnovi zbranih
podatkov opiše celjsko bližnjo zgodovi-
no.«
Terbovc je svojo pobudo utemeljil z
dejstvi, da je znani celjski zgodovinar,
pokojni prof. Janko Orožen, v vrsti svojih
knjig napisal tudi tri o Celju. Izdane so
bile med leti 1971 in 1980, v njih pa je
orisal zgodovino Celja in okolice do leta
1979. »Po tem času o Celju nimamo nika-
kršnega zapisa, čeprav je tudi naša bliž-
nja zgodovina zelo zanimiva.«
Vodstvo občinskega sveta je Terbovče-
vo pobudo naslovilo na Zgodovinsko
društvo Celje. Predsednik dr. Janez
Cvirn je v odgovoru zapisal, da takšnega
predloga v društvu ne morejo podpreti,
čeprav Zgodovinsko društvo Celje, ki se
je v zadnjih petih letih razvilo v eno
izmed najbolj dejavnih v Sloveniji, na-
čelno podpira vsako (materialno podpr-
to) pobudo za načrtnejše raziskave celj-
ske zgodovine.
Ob dejstvu, da je celotna sodobna zgo-
dovina Celja po letu 1945 izjemno slabo
obdelana, česar ne more spremeniti niti
tretja Orožnova knjiga, bi predlagana ra-
ziskava celjske zgodovine zgolj po letu
1990 obvisela v zraku, morebitni razisko-
valec pa bi se povrhu srečal še z nerazreš-
ljivo problematiko virov in premalo ča-
sovno distanco.
Lani so pod okriljem Muzeja novejše
zgodovine in v sodelovanju z Zgodovin-
skim društvom Celje zastavili ambicio-
zen projekt Novejša in sodobna zgodovi-
na Celja, ki bo vsekakor bistveno prispe-
val tudi k boljšemu poznavanju celjske
sodobne zgodovine. Zato v društvu
predlagajo, da v občini raje izdatneje
podprejo omenjeni projekt, hkrati pa
materialno podprejo tudi raziskovalna in
izdajateljska prizadevanja Zgodovinske-
ga društva Celje. »Opravljeno delo bo na
koncu veliko kvalitetnejše in tudi cenej-
še, kot pa če bi ga opravil kakšen maš
novinan ali >kronist«, je v svoj odgovor
še zapisal dr. Cvirn.	IS
po državi
I
Ratifilcacija ni
možna
UUBUANA, 5. junija
(Delo) - Ustavni sodniki so
razglasili, da parlament ne
sme ratificirati evropskega
sporazuma, ker so v njem
in tudi v prilogi (tako ime-
novanem španskem kom-1
promisu) določila, ki niso v
skladu z drugim odstav-
kom 68. člena ustave. Ta
člen namreč tujcem prepo-;
veduje lastništvo nad zem-
ljišči. Vlada je takoj predla-
gala državnemu zboru, da
začne postopek spremem-
be ustave, in sicer tako, da
bi tujci lahko pridobivali
lastninsko pravico in druge j
stvarne pravice na nepre-l
mičninah pod enakimi po-
goji kot državljani Sloveni-;
je, če tako določa medna-
rodna pogodba ali če gre za
vzajemnost.
Zgodovinsico
srečanje
PIRAN, 7. junija (Nede-
lo) - Končalo se je četrto'
srečanje predsednikov os-
mih srednjeevropskih dr-
žav. Srečanja, kakršnega v
Sloveniji doslej še ni bilo;
so se udeležili predsedniki;
Avstrije, Češke, Italije, Ma-j
džarske, Nemčije, Poljske;!
Slovaške in Slovenije. Se-:|
stanek je bil tematskoj
obarvan - udeleženci so na|
okrogli mizi govorili o na-|
cionalni in državljanski drj
žavi, dvodnevno srečanje|
pa so namenili številnim^
dvostranskim in večstran-,^
skim pogovorom o aktual-j
nih temah. Predsedniki se^
bodo prihodnje leto srečali^
na Slovaškem oziroma v/
Italiji.	^
Peterle spet |
kandidira J
UUBLJANA, 9. junijal
(Delo) - Na izrednem volil-1
nem kongresu krščanskihj
demokratov, ki bo 28. juni-j
ja v Novem mestu, bodo za|
predsednika stranke kandi-|
dirali Lojze Peterle, Maksi-|
miljan Indihar, Helena]
Hren-Vencelj in Andrej|
Šter. Kandidatur je še več,|
vendar jih izvršilni odborj
SKD za sedaj ni sprejel, ker|
so bile nepopolne.	|
Kolektivna j
I
pogodba |
UUBLJANA, 9. junijaj
(Delo) - Po več kot petihj
mesecih napornih pogajanji
so sindikati in delodajalci
podpisali novo splošno ko-;
lektivno pogodbo za gos-j
podarstvo, ki bo veljala doj
31. decembra 1999. Pogod-1
be nI podpisal Sindikat j
Neodvisnost, sindikat Pe^^?
gam pa je podpisal samo :
njen splošni del, tarifnega i
pa ne. S pogodbo najbrž ni •
nihče popolnoma zadovo-
ljen, saj so določila v njej
rezultat kompromisa med
pogajalci, kljub temu pa v
Zvezi svobodnih sindika- i
tov in drugih sindikatih«
menijo, da jim je uspelo ,
obdržati številne socialne;
pravice delavcev.
v Celju ostajajo
trije vrtci
Celjski občinski svetniki
so v ^rvem branju potrdili
odlok o ustanovitvi javnih
vrtcev Mestne občine Celje.
Sprejemanja odloka so se lo-
tili nekje na polovici zakon-
sko predpisanega roka, saj
se morajo skladno z Zako-
nom o organizaciji in finan-
ciranju vzgoje in izobraže-
vanja vrtci po novem usta-
noviti do marca leta 2000.
Večina pripomb svetnikov je
bila usmerjena v vprašanje, za-
kaj Celje potrebuje tri samostoj-
ne vrtce, saj bi samo poslovanje
precej »pocenili«, če bi imeli en
sam vrtec. V celjske vrtce je
vključenih preko 2 tisoč malč-
kov, zakonodaja pa natančno
določa, da sme v posamezni
samostojni vrtec biti vključenih
najmanj 10 in največ 30 oddel-
kov. V primeru treh celjskih vrt-
cev je ta pogoj izpolnjen.
Svetnik Janez Lampret
(SKD) je v razpravi še predla-
gal, da bi morda po zgledu
vrtca Anice Černejeve, ki je lani
ob 40-letnici poimenovala svo-
je enote s primernimi otroškimi
imeni (Sonce, Luna, Mavrica,
Zelenica, Žarek in Hribček) tu-
di v vrtcih Tončke Čečeve in
Zarja razmislili o preimenova-
nju posameznih enot. IS
Srecanie v Olim ju
v Olimju pri Podčetrtku bo jutri, v petek ,13. junija, začetek
tridnevnega srečanja študijskega krožka Jejmo bolj zdravo
hrano, ki ga pripravlja SEG-Slovensko ekološko gibanje.
Gre za njihovo peto srečanje. Jutri popoldan nameravajo nameni-
ti posebno pozornost organiziranju ter vodenju študijskih krožkov,
vlogi ter usposabljanju njihovih mentorjev, v soboto bodo sestavlja-
li in pripravljali jedilnike, v nedeljo pa bo še degustacija.
Za nedeljo pripravljajo tudi pogovor o ustanovitvi Obsotelj-
skega ekološkega centra.	B. J.
Praznik Braslovc
Krajani krajevne skupno-
sti Braslovče praznujejo kra-
jevni praznik 14. junija. Kot
.vsako leto, bodo tudi letos
pripravili vrsto prireditev.
v petek, 13. junija, bo ob 19.
uri slavnostna seja PGD Pariž-
Ije-Topovlje ob 70. letnici. V
soboto ob 10. uri bo tradicio-
nalno kolesarsko tekmovanje
»vzpon na Dobrovlje«, štart bo
v Letušu, ob 13. uri pa gasilsko
tekmovanje za pokal KS Bra-
slovče na igrišču v Parižljah. Za
nedeljo napoveduje DTV Parti-
zan Braslovče odbojkarski tur-
nir moških ekip, ob 11. uri pa
se bo pričelo srečanje krajanov
starih 70 in več let v dvorani
Zadružnega doma Braslovče. V
torek in sredo bo na igrišču v
Parižljah teniški turnir, v četr-
tek zvečer bo gasilska vaja, ob
19. uri pa bo v lovskem domu
Braslovče predstavitev knjige
90 let športa v Braslovčah.
V soboto ob 15. uri bo slav-
nostna seja sveta KS Braslovče,
ob 17 uri bo odprtje asfaltirane
ceste Golavšek-Uratnik, Lovska
družina pa pripravlja zvečer in
pozno v noč tradicionalno pri-
reditev Lovski praznik, ki bo na
prireditvenem prostoru v Bra-
slovčah, planinci Braslovč pa
isti večer ob 21. uri nočni po-
hod na Dobrovlje. Prireditve
bodo zaključili v nedeljo z od-
bojkarskim turnirjem ženskih
ekip.	T. TAVČAR
Med človeškimi trupli
s šentjursko zastavo na krutem vrhu sveta
Šentjurčani so v ponede-
ljek popoldan med vrača-
njem z letališča navdušeno
pričakali rojaka Acija
(Franca) Pepevnika. Osvojil
je vrh Mount Everesta, naj-
višjega vrha na svetu, ki ga
je nekoč želel videti, nato ga
je začel osvajati, letos pa mu
ga je uspelo še osvojiti. To
mu je uspelo v najslabših
vremenskih razmerah.
Ob prihodu na osrednji šent-
jurski trg se je Pepevnik najprej
pozdravil s svojimi najbližjimi,
pa z županom Jurijem Malo-
vrhom in predsednico občin-
skega sveta Tatjano Oset s
svetniki ter drugimi občani, vsi
pa so mu izrekali navdušene
čestitke. Igrali so šentjurska pi-
halna godba ter rogisti iz Nove
Cerkve, nazdravili so s šam-
panjcem, prisrčno pa so mu
čestitali tudi otroci iz dramelj-
skega vrtca. Župan, ki je šent-
jurskemu rojaku izrekel urad-
no dobrodošlico, ga je primer-
jal s Primožem Peterko, saj je
prvi Slovenec, ki mu je uspelo
osvojiti Everest po slovenski
neodvisnosti. Čestital mu je tu-
di predsednik šentjurskega al-
pinističnega odseka Rifnik, Aci
Gajšek, ki je spomnil na Pepev-
nikovo tovarištvo v gorah.
Med zbranimi so vzbudili iz-
jemno zanimanje Pepevnikovi
sveži vtisi z osvajanja najvišje
gore na svetu. Kot je povedal, je
Everest ena od njegovih najtež-
jih preizkušenj. Najvišji vrh
sveta je osvojil v izjemno krutih
vremenskih pogojih, med or-
kanskim vetrom ter strahotnim
mrazom, ko je pihalo 150 kilo-
metrov na uro, na vrhu pa celo
250. Šotor, v katerem sta pre-
nočevala z Milanom Romi-
hom iz Slovenske Bistrice, je
ponoči celo raztrgalo.
Na koncu je ostal sam, ven-
dar je srečal nekega Kanadča-
na, s katerim sta nato družno
plezala na vrh. Veter je odnesel
ves sneg, tako da je bilo treba
praskati v granitni kamen. Bil je
čas po vsem svetu odmevnih
himalajskih tragedij, tako da se
je najprej vzpenjal mimo dveh
mrtvecev, nato pa še mimo še-
stih trupel. Pred zadnjo pirami-
do je začel verjeti, da mu bo
končno uspelo priti na vrh, ka-
mor sta nato stopila skupaj s
Kanadčanom. Na vrhu sveta je
bil pol ure, pred njim pa je bila
še hujša pot navzdol. Zmanjko-
valo mu je kisika, začelo ga je
hudo zebsti, postal je utrujen,
kar bi lahko bilo v tamkajšnjih
razmerah usodno. Pri sestopu
mu je nato pomagal, kot je
omenil, Smiljan Smodiš.
Med odpravo je shujšal za
11 kilogramov. To je bil nečlo-
veški telesni in umski napor,
je bilo razbrati iz njegove pri-
povedi, ki so jo zbrani sprem-
ljali z navdušenim ploska-
njem. Posebej jih je razveselil
z majhno šentjursko občinsko
zastavo, ki jo je slovesno pre-
dal županu, pri tem pa je de-
jal, da je bila z njim na vrhu
Everesta.
BRANE JERANKO
Iz Šentjurja na Everest ter nazaj domov. Acija Pepevnika so v domačem kraju sprejeli z
velikim navdušenjem.
po državi
Renta za
okužene
UUBLJANA, 4. junija
(Večer) - Poslanci državne-
ga zbora so sprejeli zakon o
povrnitvi škode tistim, ki so
se okužili z virusom HIV
zaradi transfuzije krvi oziro-
ma krvnih pripravkov pred
6. januarjem 1986. Pravico
do povrnitve škode ima po
zakonu tudi zakonec oziro-
ma partner upravičenca in
njegovi sorodniki v prvem
kolenu. Upravičenec bo do-
bival dosmrtno 80 tisoč to-
larjev mesečne rente, oboleli
za aidsom pa imajo pravico
do odškodnine v obliki do-
smrtne mesečne rente v viši-
ni 160 tisoč tolarjev.
Enaki želodci
UUBUANA, 4. junija
(Delp) - Državni zbor je za-
vrnil predlog SDS, da bi se
odslej pokojnine zviševale v
enakih nominalnih zneskih
in ne več v odstotkih in da
naj bi bilo razmerje med naj-
nižjo in najvišjo pokojnino
1:3. Prevladalo je mnenje,
da bi takšna sprememba pri-
zadela gmotne pravice več
kot 140.000 upokojencev.
igralnice
UUBLJANA, 5. junija
(Večer) - Ustavno sodišče je
začasno zadržalo izvajanje
128. člena zakona o igrah na
srečo, po katerem so vse slo-
venske igralnice pred dnevi
izgubile dovoljenje za delo.
Igralnice smejo tako še na-
prej poslovati, ustavno so-
dišče pa bo preverilo, ali ni
igralniška ureditev v nas-
protju z načeli pravne drža-
ve. Če bi igralnice zaradi
prenehanja dovoljenja za
delo morde zapreti vrata, bi
brez dela ostalo 1200 ljudi,
škoda pa bi bila velika tudi v
turizmu.
Sto dni
UUBLJANA, 6. junija
(Večer) - Premier dr. Janez
Drnovšek je ob preteku sto-
tih dni nove vlade povedal,
da je vlada v preteklih-treh
mesecih zelo intenzivno de-
lovala na gospodarskem in
socialnem področju. Napo-
vedal je zakon o javni upra-
vi, naravnan v zmanjševanje
zaposlenosti na tem področ-
ju, racionalizacijo pa naj bi
opravili tudi v raznih paradr-
žavnih institucijah. Kot naj-
večji uspeh koalicije je Dr-
novšek ocenil dogovor o
spremembi 68. člena ustave.
Postopek
umaknjen
UUBLJANA, 6. junija
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so soglasno sprejeli
predlog vlade, da se iz zako-
nodajnega postopka umak-
ne predlog za ratifikacijo
evropskega pridružitvenega
sporazuma. S tem je postala
brezpredmetna razprava o
referendumskem vprašanju
Gibanja 23. december o
vstopu Slovenije v Evropsko
unijo. Poslanci naj bi se na-
mreč odločili, ali je vpraša-
nje dovolj jasno, da lahko
gre na referendum ali pa ga
je treba spremeniti.
V soboto otvoritev doma
v soboto, 14. junija, bodo v Žalcu odprli prenovljeni Dom
II. slovenskega tabora.
Prireditev se bo pričela ob 19.30 uri, na otvoritveni slovesno-
sti pa se bodo obiskovalcem predstavili Vlado Kreslin in
Beltinška banda. Zavod za kulturo Žalec pa v teh dneh v
Savinovem salonu v Žalcu pripravlja tudi razstavo likovnih del
učencev osnovnih šol občine Žalec. Otvoritev razstave bo jutri,
v petek, ob 10. uri, razstava pa bo odprta do 30. junija. IJB
Razburjenje v Slivnici
v šentjurski občini, kjer občani zahtevajo popravilo ter
izgradnjo nekaterih cestnih odsekov, so začeli s protestnim
zbiranjem podpisov.
Z zbiranjem podpisov so začeli na sobotnem srečanju članov
in simpatizerjev LDS v Gorici pri Slivnici, ko so zbrali začetnih
33 podpisov. Kot so sporočili iz občinskega odbora LDS, bodo z
zbiranjem podpisov nadaljevali. Tisti, ki se strinjajo z njihovo
pisno zahtevo po takojšnji uvrstitvi izgradnje šentjurskega
nadvoza (čez železniško progo) v državni proračun ter po
začetku gradnje, s takojšnjim popravilom ceste Črnolica-Gori-
ca pri Slivnici ter dokončanjem odseka med Prevorjem in
Lesičnim, jo lahko še podpišejo v prostorih KS Slivnica in
Prevorje.
Zahtevo nameravajo nato poslati ministrstvu za promet in
zveze ter državnemu zboru.	B. J.
Celjski oklet v Majolki
V okviru prireditev Poletje v Celju, knežjem mestu, bo v
sredo, 18. junija, ob 20.30 v atriju Majolke koncert Celjskega
okteta. V primeru slabega vremena bodo koncert prestavili v
restavracijo Majolke. Vstopnice za koncert stanejo 400 tolarjev,
rezervirate pa jih lahko po tel. 484-038.
Izklop telefonske centrale
Po besedah Jožeta Palčnika, pomočnika generalnega direktorja Telekoma Slovenije, so
na širšem območju mesta Celje v dobrih treh letih pospešeno posodabljali telekomunika-
cijsko omrežje.
V Poslovni enoti Celje pravijo, da zmogljivost telefonskih central na Krekovem trgu na Lavi in
na Go ovcu zdaj znaša preko 26.000 priključkov, od tega pa kar 17.000 v najmodernejši digitalni
tehnologiji. Naložbe v posodobitev telekomunikacijskega omrežja so v Telekom Slovenije
poslovni enoti Celje, v torek obeležih s simbolično izključitvijo zadnje celjske elektro-mehanske
LeoMd Lm"^'^^^ Krekovem trgu. Simbolično dejanje je opravil prvi glavni mehanik
IS, Foto: GK
IMiMi
Komunala 'Vt
v Velenju
Jutri, 13. junija, se bo v
Velenju pričelo dvodnevno
13. srečanje delavcev komu-
nalnega gospodarstva Slove-
nije, ki sta ga letos pripravi-
la Komunalno podjetje Vele-
nje in PUP Velenje.
Komunalni delavci se vsako
leto sestanejo z namenom, da
izmenjajo delovne izkušnje in
se pogovorijo o položaju komu-
nalnega gospodarstva. Na ju-
trišnjem posvetu bodo skušali
osvetliti vlogo komunalnih
podjetij v lokalnih skupnostih,
in sicer v luči strategije sloven-
skega komunalnega gospodars-
tva. Predvsem nameravajo opo-
zoriti na razlike med zakonski-
mi osnovami in dejanskimi pri-
stojnostmi, želijo pa tudi utrditi
vlogo in pomen komunalnih
podjetij kot gospodarskih de-
javnikov v občinah. V soboto
bo družabni del srečanja, ki ga
bodo popestrili s športnimi tek-
movanji. V delovnih tekmova-
njih pa se bodo pomerili v sme-
tarskem rallyju, varjenju, odvo-
zu odpadkov ter opravljanju vo-
dovodnih in kanalizacijskih
del. Srečanja Komunala '97 se
bodo udeležili delavci iz 56 ko-
munalnih podjetij.	KL
Ljubečna Art za invalide
V invalidskem podjetju zaposlili dvanajst delavcev - Maja presegli zastavljene načrte
Industrija keramičnih iz-
delkov Ljubečna Celje je la-
ni ustanovila podjetje za us-
posabljanje in zaposlovanje
invalidov Ljubečna Art. Pod-
jetje je začelo poslovati v
začetku leta, konec meseca
pa bo po zagotovilu mini-
strstva za delo, družino in
socialne zadeve dobilo sta-
tus invalidskega podjetja.
Podrobneje sta dejavnost
podjetja v ponedeljek na novi-
narski konferenci predstavila
direktor Ljubečne in predsed-
nik skupščine Ljubečne Art
dipl. ing. Janez Jenšterle ter
direktor Ljubečne Art Milan
Bred. Jenšterle je pojasnil, da
je Ljubečna od 2. oktobra lani
delniška družba. »Že v proce-
su lastninjenja smo razmišlja-
li o zmanjševanju stroškov,
pojavilo se je vprašanje o uso-
di invalidov, lani smo jih imeli
18. Zato smo se odločili za
ustanovitev invalidskega pod-
jetja. Program smo pripravili v
sodelovanju s centrom za re-
habilitacijo invalidov iz Celja,
ki ga je potrdil še takratni
delavski svet. Ustanovitelj
podjetja je Ljubečna d.d., ki
jim tudi hnančno pomaga po
sporazumu, potrjenem na
nadzornem svetu delniške
družbe. Delavci opravljajo
storitev za matično podjetje.
poleg tega pa ustvarjajo izdel-
ke, s katerimi samostojno na-
stopajo na tržišču. Ljudje so
zaenkrat zadovoljni, dosegajo
tudi dobre rezultate oziroma
načrt proizvodnje in realizaci-
je, maja so zastavljene načrte
prvič tudi presegli.«
Bred ob tem dodaja, da se
je po desetih letih mrtvila na
Ljubečni končno naredilo
nekaj novega. »Podjetje se
ukvarja z ročnim izdelova-
njem predmetov iz gline, s
proizvodnjo stenskih ur, iz-
delavo klinker bordur, čistil
za klinker, izdelavo šahov-
skih plošč z unikatnimi figu-
rami, pokalov in plaket iz
gline. V zadnjem času veliko
pozornosti namenjamo pro-
daji ur, med zanimivejše in
po prvih ocenah odmevne
izdelke na tržišču pa sodijo
keramične hišne številke, ke-
ramični okvirji za slike ter
stenske ure z grbi slovenskih
mest. Z dovoljenjem škofij-
skega ordinarijata v Maribo-
ru izdelujemo tudi spomin-
ke s podobo Antona Martina
Slomška. V začetku tega ted-
na smo izdelali prvo stensko
uro s Slomškovo podobo, ki
jo bomo na priložnostni slo-
vesnosti podarili maribor-
skemu škofu Francu Kram-
bergerju. Proizvodni pro-
gram bomo še razširili z uni
katnimi izdelki, razen na do-
mačem tržišču jih bomo sku-
šali prodajati tudi na tuje, v
podjetju pa naj bi bilo zapo-
slenih 20 delavcev.«
iWi7"WM1l' IRENA JELEN BAŠA
V ponedeljek so na Lju-
bečni odprli tudi vrata raz-
stavno prodajnega salona,
kjer so kupcem na voljo šte-
vilni zanimivi izdelki, nare-
jeni v delavnici invalidskega
podjetja Ljubečna Art. V pri-
hodnje želijo v tem salonu
prodajati še izdelke drugih
invalidskih delavnic, načr-
tujejo pa tudi organizacijo
likovnih delavnic, o čemer
se že dogovarjajo z znanimi
likovnimi umetniki.
Industrija keramičnih iz-
delkov Ljubečna je od 2. ok-
tobra lani delniška družba,
solastniki so zaposleni, de-
nacionaliziranci in skladi. V
primerjavi z letom 1995 so
lani povečali realizacijo za
10 odstotkov, na tuja tržišča
so prodali 40 odstotkov proi-
zvodnje in spremenili struk-
turo proizvodnje. Trenutno
vlagajo milijon mark v iz-
boljšanje kakovosti posa-
meznih proizvodov. Na Lju-
bečni imajo dve liniji za
proizvodnjo klinker kera-
mičnih ploščic, ena zaradi
dotrajanosti ne deluje. Tre-
nutno pripravljajo načrte za
obnovo stare linije, kar bo
velik finančni zalogaj, zato
se za sodelovanje dogovar-
jajo tudi s strateškimi part-
nerji. V Ljubečni d.d. je za-
poslenih 189 ljudi, zaradi
obnovitvenih del je na čaka-
nju 5 delavcev.
baromeH
Dobro
sodelovonje med
zbornicami
Minuli teden je zašedal
upravni odbor Območne
gospodarske zbornice Ce-
lje, na katerem so med dru-
gim govorili o sodelovanju s
tujimi gospodarskimi zbor-
nicami. Celjani si že vrsto
let prizadevajo za navezavo
stikov s tujimi regionalnimi
zbornicami iz sosednjih dr-
žav. Zelo dobro sodelujejo z
zbornicama iz Gradca in
Konstanze. Letos so gostili
delegacijo gospodarske
zbornice iz Krapine, s kate-
ro so podpisali dogovor o
sodelovanju. Podoben do-
govor so podpisali tudi z
zbornico iz Mostarja, zelo
uspešno pa navezujejo tudi
stike s slovaško zbornico iz
Banske Bystrice ter češko
zbornico iz Plzna. Na Češko
bo celjska delegacija zbor-
nice odpotovala tudi 20. ju-
nija, od tega srečanja si obe-
tajo novih poslovnih pove-
zav. Območna zbornica je
organizirala tudi sodelova-
nje na aprilskem sejmu Pro-
mo v Tuzli, udeležilo se ga
je približno 60 predstavni-
kov slovenskih podjetij in
posrednikov.
Status
pooblaščenega
izvoznika
Direktor Carinske uprave.
Franc Košir je konec minu-
lega tedna izročil odločbe
desetim predstavnikom
podjetij, ki so s tem postala
pooblaščeni izvozniki. Pod-
jetja s tem statusom se izog-
nejo dolgotrajnim in dragim
rednim carinskim postop-
kom, na tujem tržišču pa
veljajo za podjetja, vredna -
zaupanja. Prvo podjetje, ki
je dobilo tak status, je bil
Lek, za njim še Krka, zdaj
pa sta se poleg ostalih tem
podjetjem pridružili še dve <
podjetji na celjskem območ-
ju. To sta Oplast Ofentav-
šek Tone iz Slovenskih Ko-
njic ter Emteks Žalec.
Sporazum o
sodelovanju
Predsednik upravnega od-
bora Območne gospodarske
zbornice Celje Franc Ban je
pred dnevi podpisal spora-
zum o sodelovanju s sekre-
tarjem bosanskohercegov-
ske gospodarske institucije
Dervišem Aličem. Podpis
sporazuma je bil v Celju,
bosanski podjetniki pa so ob
tej priložnosti povedali, da
želijo navezati poslovne sti-
ke predvsem s slovenskimi
kmetijskimi proizvajalci, ži-
vilsko Industrijo, trgovino,
proizvajalci pohištva, grafič-
no industrijo, proizvajalci
gospodinjskih ter električ-
nih aparatov. Bosanski gos-
podarstveniki so zainteresi-
rani tudi za skupna vlaganja.
Lani je promet med obema
državama znašal 228 milijo-
nov dolarjev, letos v prvem
četrtletju pa slabih 64 milijo-
nov dolarjev. Letos naj bi
promet med Bosno in Slove-
nijo znašal 270 milijonov do-
larjev.	IJB
novo na borzi
Blagajniški zapisi
Piše: JOŽICA MALTARIČ
SBI je še vedno v trendu
rahlega padanja. Največ pro-
meta je z redno delnico Leka
in redno delnico Krke. Slaba
likvidnost delniškega trga pa
se kaže tudi v malem prome-
tu. Največ zanimanja je bilo v
minulih dneh namenjenega
novim blagajniškim zapisom
z nakupnim bonom sedme iz-
daje in zanimanju tujih inve-
stitorjev za nakup potrdil
GDR družbe BTC.
Banka Slovenije'je v prvih
treh dneh prodaje nove, sed-
me izdaje blagajniških zapi-
sov z nakupnim bonom
(BZNB) prodala že za 18,4
milijarde tolarjev teh zapisov.
Samo prvi dan je bilo proda-
nih za 13 milijard SIT zapisov.
Izplačil šeste izdaje BZNB je
bilo skoraj 30 milijard tolar-
jev. Kot je znano, je Banka
Slovenije napovedala, da bo v
prvi fazi prodala za 20 mili-
jard tolarjev blagajniških za-
pisov z nakupnim bonom
sedme izdaje. Prodaja na
dražbah naj bi stekla po 13.
juniju, ponujeno količino bla-
gajniških zapisov pa bo cen-
tralna banka prilagajala potre-
bam vodenja denarne politi-
ke. BS je "izplačala za 29.172
milijarde SIT Slagajniških za-
pisov z nakupnim bonom še-
ste izdaje. Večji del denarja pa
je centralni banki že uspelo
pridobiti nazaj, saj je med
bankami zaznati, da so vpisa-
le tudi veliko tolarskih blagaj-
niških zapisov, katerim je BS
nedavno povišala obrestne
mere. S plašči novih blagaj-
niških zapisov so bili prodani
tudi nakupni boni. Primarna
prodaja kuponov šeste emisi-
je je veljala za eno največjih
po letu 1994, kuponov sedme
izdaje pa bo očitno še več.
Nakupni boni so pomembni
predvsem zato, ker pogojujejo
nadaljnje nakupe blagajniških
zapisov BS. Očitno je, da je
Banka Slovenije pripravljena
na večje posege na denarnem
trgu, predvsem zaradi sterili-
zacije deviznih presežkov.
Na OTC trgu bomo v krat-
kem pričeli trgovati z rednimi
delnicami Totra tekstil d.d.
(TOTG) in rednimi delnicami
družbe Bohor, Žaga in furnir-
nica d.d. Šentjur (BFUG). Del-
nica Istrabenza pa bo s 16.6.
prestavljena s C trga na A
kotacijo.
Na sedežu družbe CBH
d.o.o., Celje lahko prodate
večino delnic, ki ste jih prido-
bili z vpisom certifikata v
podjetja, ki so se lastninila s
pomočjo javne prodaje. To so
predvsem delnice serije G.
Naj navedemo le nekaj tak-
šnih družb: Alpos Šentjur,
Cinkarna Celje, Gorenje Ve-
lenje. Kot novost smo uvedli
odkup delnic serij B in D ti-
stih družb, ki so svoje delnice
vpisale v centralni register
KDD.
Seveda še vedno odkupuje-
mo amortizacijske načrte, ki
jih je izdala Pošta Celje, sedaj
Telekom Slovenije.
Nova ijubljansica banica tudi v Žalcu
v Žalcu, na Šlandrovem
trgu 7, so od petka odprta
vrata poslovalnice Nove
ljubljanske banke. Prebival-
cem, obrtnikom, podjetni-
kom in gospodarskim druž-
bam Spodnje Savinjske doli-
ne bo nudila celotno paleto
sodobnih bančnih pa tudi
obbančnih storitev.
Kot je na slovesni otvoritvi
poslovalnice poudaril člaii
uprave Boris Zakrajšek, No-
va ljubljanska banka korakom
znova stopa iz osrednjega de-
la Slovenije in dokazuje, da je
vseslovenska banka. S kako-
vostno in učinkovito ponudbo
želijo podpreti podjetja tako
pri poslih doma kot tudi v
tujini, poslovne odnose s ko-
mitenti pa bodo gradili na te-
snem, partnerskem sodelova-
nju. Prihod Nove ljubljanske
banke v Žalec je pozdravil na
otvoritveni slovesnosti tudi
žalski župan prof. Milan
Dobnik.
Poslovalnica Nove ljubljan-
ske banke v Žalcu bo univer-
zalnega tipa, organizacijsko
pa sodi v podružnico Celje.
Njen direktff Ernest Žvar
pravi, da bodo posebno po-
zornost namenjali osebnemu
pristopu strankam. Svoje
bančne posle bodo lahko ure-
dili brez čakanja, na enem
mestu pri osebnem bančniku,
ki jim bo sposoben strokovno
svetovati pri denarnih nalož-
bah, investiranju ali najema-
nju posojil. Preprosta bančna
opravila bo prevzel bankomat
BA, med ostalo ponudbo pa
velja omeniti še možnost upo-
rabe telefonske banke Tele-
dom itd. Poslovalnico v Žalcu
bo vodila Elica Vogrinc. V
kulturnem programu je na-
stopil Akademski zbor iz Ce-
lja.	T TAVČAR
S slovesnosti ob odvrtiu Nove Imblianske banke v Žalcu.
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
□
Četrtina podietij z izgubo
Žalsko gospodarstvo beleži za lansko poslovno leto nekaj neugodnih premikov
Edini pozitivni premik v poslovanju
gospodarskih družb v žalskem gospo-
darstvu je v minulem letu moč zaznati v
živahnejši investicijski dejavnosti.
Prihodki so bili v letu 1996 realno večji
kot leto prej, toda učinkovitost poslovanja
se je zmanjšala. Gospodarske družbe so
poslovale z negativnim finančnim efek-
tom, za razliko od prejšnjega leta, ko je bil
ta pozitiven. Izgube so bile glede na leto
prej obsežnejše za 171 odstotkov, medtem
ko se je čisti dobiček zmanjšal. Z izgubo je
lanskoletno poslovanje zaključila dobra če-
trtina vseh gospodarskih družb. Izgube so
kar za 1,6 krat večje od dobička. Manj kot
polovico prihodka ustvarjajo predelovalne
dejavnosti, 76 odstotkov vsega blaga žal-
ska podjetja prodajo na domačem tržišču,
izvozijo ga le slabo četrtino.
Negativni pokazatelji so tudi na področ-
ju zaposlovanja, saj se je število zaposlenih
zmanjšalo za 1,4 odstotka, število brezpo-
selnih pa povečalo za 6,2 odstotka. Po
zadnjih podatkih je v žalski občini brezpo-
selnih 2500 ljudi. Stopnja registrirane
brezposelnosti (16,9 odstotka) je bistveno
višja kot v Sloveniji (14,4 odstotka). Pov-
prečna plača na zaposlenega je v občini
lani znašala 94.359 tolarjev, vendar v glo-
balu plače niso dosegale povprečnih plač
niti regijskega niti republiškega gospodars-
tva.
Še naprej se poslabšuje likvidnostna si-
tuacija, saj ima že vsako peto podjetje
blokiran žiro račun. Ob sicer pozitivni
proizvodni dinamiki, ko se je fizični obseg
industrijske proizvodnje povečal za 22,5
odstotka, pa so se nadpovprečno povečale
tudi zaloge, v katerih so imele žalske gos-
podarske družbe ob koncu lanskega leta
vezanih skoraj petino sredstev. Edini pozi-
tivni premik v poslovanju gospodarskih
družb v lanskem letu je moč zaznati v
živahnejši investicijski dejavnosti. Obseg
naložb se je lani v primerjavi z letom
poprej povečal za 113 odstotkov, pri čemer
ne gre pozabiti, da je dosežena dinamika
predvsem rezultat nizke osnove prejšnje-
ga leta.
IJB
Podatki o poslovanju samostojnih pod-
jetnikov in kmetov v žalski občini kažejo,
da je bilo lani 1366 zavezancev za davek
iz dejavnosti. Konec decembra so zapo-
slovali 1494 delavcev, kar je 8,8 odstotka
več kot v prejšnjem letu. Z izgubo je
poslovalo 127 zavezancev, skupna izgu-
ba je znašala 55 milijonov tolarjev. V letu
1996 je bilo plačanih 4,5 milijona tolarjev
akontacij davka iz kmetijstva, prispevke
za SPIZ je plačalo 786 kmetovalcev, pris-
pevek za zdravstveno zavarovanje kme-
tov od katastrskega dohodka pa je plačalo
679 kmetovalcev.
Uspešno
Merkurjevo leto
Od podjetja celjskega industrijalca Petra Majdica do
sodobnega trgovskega sistema
Leto 1996 je v kranjskem
Merkurju minilo v zname-
nju stoletnice podjetja. V
tem času je iz enega od pod-
jetij celjskega industrijalca
Petra Majdiča nastal velik in
sodoben trgovski sistem, v
katerem so bili ob koncu
lanskega leta 1303 zaposle-
ni. Lani so ustvarili 46,8 mi-
lijarde tolarjev prodaje in
dosegli 5-odstotno realno
rast prodaje.
Delniška družba Merkur se
danes uvršča v vrh slovenskih
podjetij, med trgovskimi pod-
jetji z izdelki črne metalurgi-
je, železnino ter gradbenimi
in instalacijskimi izdelki pa
zavzema vodilno mesto. Mer-
kur danes sodeluje z več kot
10.000 domačimi in tujimi po-
slovnimi partnerji, njegov
prodajni program pa obsega
nad 80.000 vrst izdelkov.
Trgovina na debelo je lani s
33,7 milijarde tolarjev dosegla
72 odstotkov skupne prodaje,
realna rast prodaje je znašala
4,9 odstotka. Trgovina na
drobno je realno prodala za
5,2 odstotka več blaga, njen
delež v skupni prodaji delniš-
ke družbe je bil 26,5 odstotka,
delež storitev pa se je realno
povečal za 3,9 odstotka. Po
programu Merkur 2000 v Slo-
veniji načrtujejo v tej delniški
Merkur je lani ustvaril
762,2 milijona tolarjev celot-
nega dobička, kar je 3,2 od-
stotka več kot leta 1995. Zato
je generalni direktor in pred-
sednik uprave Jakob Pisker-
nik v imenu uprave nadzor-
nemu svetu predlagal izplači-
lo dividende v bruto vredno-
sti 540 tolarjev, kar predstav-
lja 357,8 milijona tolarjev.
družbi izgradnjo petih trgov-
skih centrov, v sodelovanju s
strateškima partnerjema pa
pripravljajo načrte za gradnjo
še dveh trgovskih centrov.
IJB
Kanadsko ameriško podjetje od-
pira svoje novo predstavništvo.
Poleg že odprtih predstavništev v
Ljubljani in Mariboru tudi V
CELJU.
Takoj zaposlimo:
-7 mladih komunikativnih,
ambicioznih sodelavcev
-med počitnicami tudi manjše
število študentov in dijakov
Na področju: clearensa, adverti-
singa, marketinga
Poaoi:
-srednješolska izobrazba
Prijave na razpis sprejemamo po
telefonu (061) 162-13-28.
V boj za evropski standard EN 45000
Celjsko zasebno podjetje Aiba je lani pridobilo tudi certifikat kakovosti ISO 9002
v podjetju Alba so Celja-
nom in obiskovalcem iz šir-
še okolice pred kratkim pri-
pravili zanimivo razstavo z
naslovom Tehtanje skozi
čas. Tovrstna razstava je bi-
la v Sloveniji prvič, v prete-
klosti so podobne razstave
vsako leto organizirali v
Beogradu.
Podjetje Alba je zasebno me-
šano podjetje, sedež ima na
Lavi v Celju. Njihova osnovna
dejavnost je servisiranje in
prodaja elektronskih tehtnic
ter laboratorijske opreme raz-
ličnih proizvajalcev. S to de-
javnostjo se ukvarjajo že od
leta 1986, leta 1990 pa je bilo
podjetje registrirano pod ime-
nom Alba. Skupno podjetje sta
ustanovila Anton Čakš in
Alojz Kračun, ki je obenem
tudi direktor podjetja. Kljub
močni konkurenci na doma-
čem tržišču so si uspeli prido-
biti zaupanje največjih evrop-
skih proizvajalcev elektron-
skih meril in medicinskih apa-
ratov. Pridobili so si zastops-
tva največjih proizvajalcev
elektronskih tehtnic podjetja
Sartorius iz Nemčije ter And iz
Japonske. Poleg tega so leta
1995 pridobili generalno za-
stopstvo proizvajalca alumini-
jaste embalaže Zarges iz Nem-
čije. Lani so pridobili certifikat
kakovosti ISO 9002, letos pa se
trudijo za pridobitev evropske-
ga standarda EN 45000.
Alba zaposluje 6 ljudi, v ro-
^ku enega leta nameravajo za-
posliti še približno 5 delavcev.
»Imamo lastno proizvodnjo,
izdelujemo skladiščne in tirne
tehtnice ter tehtnice za indu-
strijo, precizne in laboratorij-
ske tehtnice pa uvažamo iz
firme Sartorius. Približno po-
lovico izdelkov uvozimo, os-
tala polovica je'rezultat last-
nega dela in znanja. Ražen na
slovenskem tržišču imamo
kupce tudi na Hrvaškem, v
zadnjem času se nam odpira
bosansko tržišče, del naše
proizvodnje je namenjene tu-
di za podjetje Sartorius. V pri-
hodnje želimo predvsem iz-
boljšati kvaliteto uslug in se
pribHžati modernim gospo-
darstvom v Evropi,« je še po-
vedal direktor in solastnik
podjetja Alba Alojz Kračun.
IJB
Foto: GREGOR KATIČ
Alojz Kračun
Anton Čakš
Dravinjski dom se vrača
»v Slovenskih Konjicah
želimo v maloprodaji spet
pridobiti tržni delež, kakr-
šnega smo pred razmahom
zasebnih prodajaln že ime-
li,« označuje enega izmed
ciljev prenavljanja in ureja-
nja prodajaln trgovskega
podjetja Dravinjski dom
njegov direktor Franc Ver-
del.
Dravinjski dom, ki je od
septembra 1996 delniška
družba in zaposluje 182 lju-
di, je lani v obnovo in razvoj
vložil 80 milijonov tolarjev,
kar tudi glede na celotno rea-
lizacijo (2 milijardi 500 mili-
jonov) ni malo. Razširili in
obnovili so prodajne površi-
ne v Zrečah, v Slovenskih Ko-
njicah uredili Jatin diskont,
obnovili in razširili Salon po-
hištva ter preselili in preure-
dili prodajalno Železnina.
Prav tako lani so v vseh šestih
enotah veleprodaje prešli na
računalniško obdelavo po-
datkov.
Letos so s prenovitvenimi
deli nadaljevali v blagovnici
D, kjer so preuredili blagovni-
co Vesna, nadaljujejo pa tudi
z izgradnjo informacijskega
sistema. Prihodnje leto pa jih
čaka še en velik zalogaj. Zara-
di denacionalizacije so izgubi-
li 700 kvadratnih metrov po-
vršin v Ljubljani, najemna po-
godba pa jim poteče konec
leta 1998. OdločiU so se za
nakup novih prostorov, saj
imajo v Ljubljani kar dve po-
slovni enoti. »Ob tem pa upa-
mo, da bomo v prihodnosti
del denarja lahko razdelili tu-
di našim delničarjem. 30. ju-
nija se bo prvič sestala skupš-
čina delničarjev...« dodaja
Franc Verdel.
MBP, Foto: MN
V petek je Dravinjski dom pred blagovnico D pripravil veliko modno revijo ob preureditvi
blagovnice Vesna in 25-letnici trgovine Market. Na uspeli prireditvi, ki so jo obogatili s
številnimi degustacijami in je privabila množico obiskovalcev, so predstavili poletno
ponudbo v svojih prodajalnah. Prihodnje leto nameravajo tradicionalno pomladansko
modno revijo obogatiti še s ponudbo delovne zaščite.
St. Ž3. -12. {unij %997
N^C
□
NASI KRAJI IN UUDJE
mam
Koncert za pomoč sovašcanu
Vaščani Lokovice pri Šoštanju so se odločili, da z dobrodelnim koncertom pomagajo 25-
letnemu invalidnemu sovaščanu Danielu Strožiču kupiti električni invalidski voziček.
Danielu in njegovim staršem so priskočili na pomoč krajani. Prosvetno društvo Lokovica,
lokoviško gasilsko društvo in člani rdečega križa. Vsi nastopajoči, med njimi so bili Irena
Vrčkovnik, Trio Goličnik, Lokoviški fantje in še mnogi drugi, so se odrekli stroškom in nastopili
zastonj. Izkupiček od prodanih vstopnic, dobrodelnega koncerta se je udeležilo več kot 600
ljudi, je znašal približno 600 tisoč tolarjev. Daniel Strožič si bo lahko kmalu kupil električni
invalidski voziček, ki mu bo omogočil večjo samostojnost in boljše gibanje.
Pri petih letih je Daniel zbolel za mišično distrofijo, do trinajstega leta je obiskoval še osnovno
šolo v Šoštanju, nato pa je šolanje zaključil v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v
Kamniku. Končal je srednjo ekonomsko šolo, zdaj pa mu manjka še pet izpitov do diplome na
fakulteti za organizacijske vede.	L. OJSTERŠEK
Neptun odpira ceijslci bazen
Plavalni klub Neptun bo jutri, v petek,
odprl celjski bazen. Po 14. uri bo kopanje za
vse brezplačno, zvečer pa bodo začetek ko-
palne sezone obeležili še z zabavno priredi-
tvijo s skupinama 2 alive in Free style ter
modno revijo poletnih oblačil.
Plavalnemu klubu Neptun je Mestna občina
Celje letos podelila 10-letno koncesijo za ba-
zen, po besedah predsednika kluba Thea Biz-
jaka pa bodo ob bazenu letos skušali pripravi-
ti kar največ zabavnih prireditev. Bazen bo
dnevno odprt med 9. in 19. uro, poskrbljen
bo za osnovno gostinsko ponudbo in zabavo:
kot eno od novosti, ki so jih ob bazenu skuš^
izpeljati že lani, pa v PK Neptun omenjajo tu<|
plavalni vrtec za najmlajše. Organiziran,
dnevno varstvo (od 7. do 15. ure) s plavalnin
tečaji oziroma plavanjem, likovnimi delav^
cami Mihele Jezernik ter drugimi aktivnostm
se bo začelo 30. junija, namenjeno pa b]
predšolskim malčkom ter mlajšim osnova
šolcem.	I
Na Pivu in cvetju se bosta poročila Irena in Mitja
Na kmečki ohceti, s katero se bo 13. julija zaključila
letošnja prireditev Pivo in cvetje, se bosta poročila Irena
Goter in Mitja Vrbovšek iz Reke pri Laškem.
Tako je pred dnevi odločil Odbor za obujanje in ohranjanje
starih ljudskih šeg in običajev iz Laškega, ki že vrsto let
pripravlja ohcet na graščinskem dvorišču in tudi vodi celotni
postopek za izbiro poročnega para. Čeprav so se letos na javni
razpis prijavili le trije pari, odločitev ni bila lahka, saj prav
nobeden par ni v celoti ustrezal razpisnim pogojem. Člani
odbora so se zato odločili za glasovanje in največ glasov
prisodili 25-letni ekonomistki Ireni Goter, zaposleni v celjski
Agenciji za plačilni promet, in 27-letnemu Mitji Vrbovšku, ki
dela v podjetju Tim kot strojni tehnik. Irena in Mitja, ki živita
v Reki, sta dolgoletna člana folklorne skupine kulturnega
društva Lipa iz Rečice, ki bo letos tudi prevzelo izvedbo
ohceti po starih šegah.	JI
Novi višji gasiisici častniki
Ob praznovanju 100-letnice Prostovoljnega gasilskeg
društva Velenje je bila v petek, 6. junija, v gasilskem domi
v Velenju krajša slovesnost s podelitvijo spričeval.
V višjega gasilskega častnika je napredovalo 36 častnikov in en
častnica, med njimi je bilo tudi 6 članov gasilskega društva Velenj«
Vsi so uspešno zaključili izobraževanje v centru za usposabljat^
kadrov za zaščito, reševanje in gasilstvo v Ljubljani. Štajerskiu
gasilskim častnikom je nazive podelil poveljnik Gasilske zvea
Slovenije Tone Sentočnik in pri tem poudaril, kako nujno f
usposabljanje kadrov v gasilstvu.	JOŽE MIKLA^
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Ko ti živlienie podarja elektrika
Milka Jazbinšek s kozjanskih hribov je povsem odvisna od aparata za proizvajanje kisika - Pri svojih 57. letih ima, kljub hudi bolezni, veliko volje do življenja
Milka Jazbinšek je nekoč delala na kme-
tiji ter hodila v službo. Stara je 57 let ter je
zaradi hude bolezni priklenjena na poste-
ljo. »Pacientka ima pljučno astmo. Zato je
življenjsko odvisna od zdravil ter 24 ur
priključena na aparat za proizvajanje kisi-
ka,« je povedal njen splošni zdravnik, dr.
Ali Nassib iz zdravstvene postaje v Koz-
jem.
Pred desetletjem so tako hudo bolni morali
umreti. VeUko se je spremenilo s koncentra-
torjem, aparatom, ki proizvaja kisik ter ga
uporablja tudi Milka Jazbinšek. Aparat, težak
približno deset kilogramov, ima postavljen v
sobi, blizu postelje, ki jo zadnji dve leti redko
zapusti. Koncentrator je glasen kot kakšen
prastari hladilnik, vendar je za Jazbinškovo ter
podobne bolnike življenjskega pomena. Dobe-
sedno. Po cevkah prejema iz njega kisik, do-
datno pa se poslužuje še Beroteca, majhne
ročne črpalke. Koncentrator proizvaja kisik s
pomočjo elektrike, zato so bolniki od nje živ-
ljenjsko odvisni. Bojijo se prekinitve dobave
električne energije, čeprav zdravniki omenja-
jo, da za krajši čas to ni kritično. Milko Jazbin-
šek, ki živi na hriboviti kmetiji v Gubnem pri
Lesičnem, v osrčju Kozjan- pa omogoča normalnejše živ-
skega, je tega še posebej Ijenje.
strah, ko zmanjka elektrike
postane modra.
Takšnih hudih bolnikov je
veliko. V občini Kozje, kjer
živi Milka Jazbinšek, so kar
trije. Za bolnike, ki so dovolj
pokretni, se je ogromno spre-
menilo odkar obstaja še pre-
nosni aparat za proizvajanje
kisika. Medicina in tehnika
na srečo hitro napredujeta. Z
novejšim aparatom se lahko
tisti, ki ga imajo (ter si ga
lahko tudi kupijo), več giba-
jo, lahko odidejo, na primer,
celo v trgovino. Navadni apa-
rat, ki se napaja z elektriko
(ter veže bolnika na dom),
plača bolnikom Zavod za
zdravstveno zavarovanje, za
prenosnega pa v naši državi,
kjer še ne veljajo evropska
merila, ni dovolj davkoplače-
valskega denarja. Čeprav ni
pretirano drag, stane namreč
približno 2500 mark. Bolniku
Prošnja za pomoč
Milka Jazbinšek, ki jo muči
pljučna astma ter še druge bo-
lezni, živi v čudoviti in zdravi
pokrajini. Družinska kmetija je
v svetu med Virštanjem in Le-
sičnim, v gričevnatem Gubnem
pri Lesičnem. Njen sosed je bil
prof. dr. Janko Belak z mari-
borske Ekonomsko-poslovne
fakultete, na sosednjem griču
živi poslanec ter funkcionar
Slovenske ljudske stranke
Franc Potočnik.
Na cesti, ki povezuje Lesično
ter Virštanj, smo zavili v gozd,
kjer ni slutiti, da se zadaj širijo
njive in travniki, kmetije. Po
nekaj asfaltiranih ovinkih nav-
kreber smo prišli do hiše, kjer
je videti, da so pred leti boljše
živeli. Milka Jazbinšek je bila
seveda v postelji, ob njej pa je
bil ropotajoči aparat, brez kate-
rega ne more živeti. Potrdila je.
da je nanj priključena že drugo
leto, od takrat pa je večinoma v
postelji. Njena bolezen se je
začela kazati pred osmimi leti,
ko ni več mogla dihati. Najprej
si je pomagala z Berotecom,
majhno ročno črpalko... Naj-
večkrat so ji pomagali zaradi
njene hude astme, v Topolšici.
Pred boleznijo je tehtala 65 ki-
logramov, zdaj komaj 45.
Včasih je veliko delala na do-
mači kmetiji, nekaj let je hodila
v službo, najdlje v celjsko Met-
ko. Rodila je šest otrok, od naj-
starejšega, 30-letnega sina do
najmlajše, 15-letne hčere, ki je
med tednom v srednji steklar-
ski šoli v Rogaški Slatini, za
konec tedna pa se vrača do-
mov. Jazbinškovi otroci živijo
na Svetini, v Štorah, v Kozjem
ter v Gubnem. Želijo, da bi
domačo kmetijo prevzel 26-let-
ni sin, ki je izgubil delo v celj-
skem Emu ter je še neporočen.
Odkar je njihovi mami, kmečki
ženski, - usojeno življenje med
štirimi stenami, je še posebej
vesela njihovih obiskov. Štirje
od šestih otrok imajo družine,
veliko ji pomenijo njeni štirje
vnuki. Ob postelji je imela nji-
hove fotografije.
Zdaj je torej v svoji sobi, to je
skoraj vse kar ji je ostalo od
nekdanjega sveta. Povedala je,
da včasih aparat izključi ter se
odpravi iz hiše, že čez približno
četrt ure pa se mora zaradi
slabosti vrniti. Pri hoji si poma-
ga z berglo. Sicer pa si krajša
čas s poslušanjem radijskega
programa.
Odkar je izvedela za preno-
sni aparat za proizvajanje kisi-
ka, si ga zelo želi. Meni, da bi to
njeno težko življenje zelo spre-
menilo, izginil bi njen hud
strah ko zmanjka elektrike, na
sprehod bi lahko odšla bolj
brez skrbi... »Stara sem 57 let
in po pravici povedano imam
še voljo do življenja,« je pisalo v
pismu, ki ga je naslovila v naše
uredništvo. Napisali sta ga so-
sedi, v njem pa je opisano nje-
no težko življenje ter velika
želja po prenosnem aparatu, ki
bi ga olajšala.
Elektriko je droga
Na Jazbinškovi kmetiji težko
živijo, ne le zato, ker pogrešajo
ženske roke. Milki Jazbinšek je
hudo v vsakem pogledu.
Vsak mesec prejema 27 tisoč
tolarjev pokojnine ter 5 tisoč
tolarjev invalidnine, dodatka za
pomoč in postrežbo pa nima.
Prosila je zanj, ko je prišla urad-
nica, pa jo je našla med krajšim
sprehodom, brez cevk. Zato so
ji odgovorili negativno. Njen
mož ima še manj, le 24 tisoč
tolarjev pokojnine.
Bolezen pa je draga. Za junij
so prejeli položnico za elektri-
ko na kateri piše 16 tisoč tolar-
jev, maja je pisalo 53 tisoč tolar-
jev. Zaradi astme si kurjave ne
more izbirati, zato se je pozimi
grela s termoakumulacijsko
pečjo, ki je brez dima. Za viso-
ke račune Elektra pa sumi tudi
aparat, ki ji omogoča življenje,
njen glasni koncentrator. S tak-
šnimi dohodki ter velikimi iz-
datki prenosnega aparata seve-
da ne more kupiti. Tudi za svo-
je otroke pravi, da imajo nizke
dohodke, da skromno živijo ter
od njih tega ne more zahtevati.
Prav gotovo pa bi tudi nekaj
prispevali.
»Na vas se obračam s proš-
njo, če bi mi bralci lahko po-
magali, da bi si kupila kisi-
kov aparat, ki bi ga lahko
nosila seboj. Zaradi pomanj-
kanja denarja si ga ne bom
mogla kupiti (stane približno
240 tisoč tolarjev).« In še na-
slov Milke Jazbinšek: Gubno
15, 3261 Lesično.
S takšnimi aparati, prenosni-
mi jeklenkami, ki omogočajo
bolnikom, da lahko odidejo
zdoma, je dobro seznanjen dr.
Stanislav Kajba iz bolnišnice v
Topolšici, specialist internist.
Prenosni aparat (ki ga Zavod za
zdravstveno zavarovanje sicer
ne odobri) je želja številnih pa-
cientov, se je prepričal. Preno-
sne jeklenke z varčevalnimi
ventili so na tržišču že nekaj
let, tisti, ki si jih lahko privošči-
jo, pa lahko odidejo z njimi do
trgovine, po mestu, v naravo,
opaža specialist. Nakup apara-
ta je seveda smiseln le za bolni-
ke, ki so dovolj pokretni. Ob
nekaterih prednostih je slabost
prenosne jeklenke v tem, da se
izprazni že po enem ali dveh
dneh (odvisno od tega koliko
litrov porabi bolnik), napolnijo
pa jo v celjski bolnišnici. Dr.
Kajba omenja tudi koristno po-
vezovanje v Društvu pljučnih
bolnikov Slovenije, s sedežem
v Ljubljani, kjer pomagajo z
nasveti ter popusti.
Med pogovorom je Milka
Jazbinšek zelo pohvalila sose-
do, Jožico Dvoršak. Rekla je,
da ji veliko pomaga, tudi sku-
ha, če rabijo zdravnika lahko
od tam telefonirajo sredi noči.
Denarja, ki bi jim omogočil
telefonski priključek Jazbinš-
kovi seveda nimajo (na ob-
močju nove telefonske centra-
le v Lesičnem je treba plačati
za priključek 1400 mark ter še
103 tisoč tolarjev nepovratne-
ga prispevka). Tudi Jožica
Dvoršak, ki smo jo obiskali, je
povedala, da je s hudo bolno
sosedo v dnevnih stikih, po-
gosto celo večkrat na dan. Po-
maga, ker vidi, da pri hiši
manjkajo ženske roke, saj je
Jazbinškova hči na šolanju v
Rogaški Slatini. »V kraju jo
spoštujejo, z njo sočustvujejo.
Mislim, da bi ji bil marsikdo
pripravljen pomagati,« je še
omenila.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Bila je kmetica, nekaj let je hodila na delo v celjsko Metko. Zdaj je priključena na aparat za
proizvajanje kisika, njeno življenje je povsem odvisno od elektrike. Želi si prenosni aparat,
da bi lahko šla v naravo.
Jožica Dvoršak veliko pomaga hudo bolni
sosedi. Spoznali sta se leta 1965, ko sta se
primožili na isti hrib.
Teden xa nabornike
v Izpostavi za obrambo Celje so med 5. in II. junijem izvedli spomladanski del
letošnjega nabora.
Ob naboru, ki je za fante gotovo pomembna življenjska prelomnica, so v Izpostavi za obrambo
Celje v petek pripravili tudi priložnostno srečanje, na katerega so povabili direktorja Uprave za
obrambo Celje Mira Terbovca, predstavnike Slovenske vojske ter župane vseh treh občin Po
besedah vodje izpostave Janje Romih so do vključno včeraj preverili vojaške sposobnosti ter
katerem rodu oziroma službi bodo fantje služili vojaški rok, za 561 fantov, rojenih leta
iVo 1°f^^ kakšno leto prej. V jesenskem času pa bo na nabor prišlo še kakšnih 150 fantov
iz celjske, štorske in vojniške občine.	IS. Foto- SHF.RPa
NAŠI KRAJI IN UUPJE
NOVI TEDNIK
Vihravih 96 let
Alojz Viher iz Janškovega
sela v Vinski Gori je prazno-
val že 96 let, pa je še vedno
čil in radosten. Ima svojo
kmetijo, mlin, 7 hektarjev
zemlje in nekaj gozda. Pra-
vi, da ima lepo in polno živ-
ljenje, v njem pa veliko za-
nimivih spominov.
Ko mu je bilo komaj leto
dni, je moral v rejo. V Janško-
vem selu sta ga za svojega
vzela teta in stric. Mladost je
preživljal ob paši živine, na
travnikih in okoli hiše. Šolo,
ki je bila tedaj še ljudska, je
obiskoval v Šentjanžu. Pravi,
da v tistih časih niti ni bilo
tako velike strogosti. Prvič se
je odpravil od doma leta 1921,
ko je odšel na služenje vojaš-
kega roka v Srbijo. Takrat je
bilo najhuje to, da se je bilo
težko privaditi drugemu jezi-
ku in okolju. A že po 9 mese-
cih se je vrnil v Janškovo selo,
k čemur sta pripomogla teta
in stric. Alojz se je poročil
trikrat in trikrat je postal vdo-
vec. 10 let po vrnitvi s služe-
nja vojaškega roka se je poro-
čil prvič in kmalu doživel tra-
gedijo. Njegova žena Terezija
je umrla pri porodu skupaj z
novorojenčkom. Leta 1941 se
je poročil drugič, z Marjano.
Njuno srečo je presekala voj-
na. Alojz je odšel v partizane,
nato pristal v ujetništvu in
preživel v taborišču Mathau-
sen. Leta 1951 se je ponovno
poročil. Njegova tretja žena
Slavka je bila kar 25 let mlajša
od njega. V tem zakonu so se
jima rodili štirje otroci, naj-
prej Vikica, nato Milica, Lojze
in zadnja Barbara. Slednja je
prišla na svet, ko je bil Alojz
star 59 let. Vsi njegovi otroci
imajo danes družine, tako da
ima 11 vnukov in 8 pravnu-
kov. Veselja pri hiši je zares
veliko. Alojz je bil vedno vese-
le narave, bil je tudi ljudski
godec. Svoj čas se je preživljal
z igranjem na harmoniko.
Prav nobena veselica mu ni
ušla, tudi rojstni dnevi in po-
roke ne. Pri petju podoknic je
imel vedno najboljšo domiš-
ljijo. Še danes je pravi šaljivec,
šale stresa kot za stavo. Lahko
se zjoče in smeji obenem, nje-
gov pogled pa je jasen in jasne
so njegove misli. Zdravja je
dobrega, le včasih potarna, da
malce slabo sUši, bolijo ga tu-
di noge, vendar se s tem ne
obremenjuje. Težave rad
preobrne v dobro voljo.
Ob njegovem 96. rojstnem
dnevu so ga obiskali predsed-
nik sveta krajevne skupnosti
Vinska Gora Franc Špegu s
svojimi sodelavci, dogovorili
pa so se, da bo Alojz sodelo-
val ob letošnjem krajevnem
prazniku Vinske Gore, ki bo
21. junija. Takrat bodo odprli
približno 2 kilometra nove
ceste, ki se bo vila tik nad
Vihrovo domačijo. Trak bo
pomagal prerezati tudi Alojz
Viher.
LOJZE OJSTERŠEK
V Šoštanju
odstranili
marof
Vse popotnike, ki so se v
Šoštanj pripeljali iz Penka
ali Belih Vod, je na začetku
mesta pozdravila nelepa
razvalina stare stavbe.
Ta je bila last lUV, proi-
zvodne enote Šoštanj, ali kot
ljudje bolj poznajo - Tovarne
usnja Šoštanj. Ker je bil v
stavbi še en stanovalec (dru-
gi so se že pred časom izseli-
li), s katerim niso našli skup-
ne rešitve njegovega stano-
vanjskega proMema, propa-
dajoče stavbe prej niso od-
stranili.
Veliko starejših Šoštanjča-
nov se spominja, da so bili
nekdaj v stavbi hlevi tovarne
usnja, saj so precej prevozov
opravljali s konji. Ker so ta-
krat šoštanjske ceste pokriva-
le granitne kocke, so otroci
že od daleč slišali, kdaj so
peljali »fabriški« konji in so
vedno z veseljem steWi »pro-
dajat zijala«. Kasneje so bile v
stavbi garaže, v nadstropju
pa stanovanja za tovarniške
delavce. Sedaj je tovarna
»marof« končno odstranila in
s tem pripomogla k lepši po-
dobi Šoštanja.	LM
Če rudar na morje gre '
Velenjcani so v Resi, poleg hotelo Barbara, uredili plažo in večnamensko dvorano'
v Fiesi je iz nekdanjega
Doma rudarjev zrasel so-
dobno urejen hotel Barba-
ra, pred kratkim pa so
predstavniki velenjskega
premogovnika predali na-
menu novo urejeno plažo
in večnamensko dvorano,
ki sprejme najmanj 100
ljudi.
Velenjčani so se kar nekaj
časa odločali, kaj bodo nare-
dili z nekdanjim domom, ki
je bil že v preteklih časih
vzgled sindikalnega turizma.
Pred tremi leti so se odločili
za temeljito prenovo, pri tem
pa sta jim z razumevanjem
priskočila na pomoč občina
in upravna enota v Piranu.
Najprej so preuredili dom v
hotel, v katerem je našlo pro-
stor 6 apartmajev, 18 dvopo-
steljnih in prav toliko štiri-
posteljnih sob, uredili so je-
dilnico, ki sprejme 150 oseb,
teraso in bistro. Nato je poleg
Barbare zrasel pokrit bazen z
ogrevano morsko vodo, sav-
no in fitnesom, letos pa so
najprej rekonstruirali del pla-
že, ki je bila v izjemno sla-
bem stanju. Velenjčani so se
potrudili, da se je plaža po-
polnoma vključila v naravno
okolje in v ta namen navozili
kar precej kamenja. Plaža pa
je sedaj primerna za vse obi-
skovalce, od najmlajših, ki so
jih »oskrbeli« z mivko, do
najstarejših, za katere so pri-
pravili udoben dostop do
morja.
Novo večnamensko dvora-
no je mogoče pregraditi, tako
se da v njej organizirati delo
v treh skupinah, opremljena
pa je z vsemi pripomočki za
moderno predavanje in tudi s
kabinami za prevajalce. »Si-
cer nimamo namena konfc
rirati drugim mestom v si
venskem Primorju, toda zal
v Fiesi je zelo miren in hkrj^
eden najlepših kotičkov f
slovenski obali. Kot takšen'
zelo primeren za različne o''
like izobraževanja,« je po-
daril dr. Milan Medved "
velenjskega rudnika. »Hkri
smo s predstavniki piranskr
oblasti v skladu z občinskii.
odlokom organizirali prC
metni režim, kar pomeni a
pornico in parkirnino, znO]
traj pa uredili 200 parkirra^
prostorov.«	^
Z zadnjimi investicijai^
velenjskega rudnika sta Fies,
in rudniški hotel Barbara, st
daj odprtega tipa, zelo spr^
menila podobo. Sodobni ol
jekti in dobra ponudba pa j
goste vabita vse, ki želijo os
tati na slovenski obah. i
Ui
-1
Prenovljena plaža pred hotelom Barbara v Fiesi že gosti bolj ali manj pogumne kopalce.\
Nova kapela v Velikih Grahovšah
V Velikih Grahovšah, enem od zaselkov
Vrha nad Laškim, so bogatejši za lepo sa-
kralno obeležje - kapelico Marije Kraljice,
ki je v zasebni lasti. Blagoslovil jo je laški
dekan Jože Horvat.
Pri Špecovih so se namreč odločili, da bodo,
v znak zahvale za uspešno prestano srčno
operacijo njihovega 6-letnega otroka, obnovili
več kot dvesto let staro kapelico, ki je skozi čas
postala zaradi različnih vplivov okolja le še
razvalina. Za prestavitev in postavitev so pri-
dobili vsa potrebna soglasja in dovoljenja in
zdaj, po mnenju Matije Špeca, stoji na bolj
vidnem in varnem mestu. Za postavitev kapele
so namenili okrog pol milijona tolarjev. Kip
Marije Kraljice je restavriral Anton Podkrižnik
iz Šentjurja, zidarska dela so bila v rokah
Franca Verbovška, projekt pa je prispeval Kadi
Fantinatto iz Laškega.
Pri kapelici so se ob tem dogodku zbrali
številni sosedje, domačini, prijatelji in znanci,
ki so želeli od blizu videti stvaritev, za katero
se v lastni režiji odloči le malokdo in eden teh
redkih je tudi gospodar Matija Špec, ki je s tem
zapustil trajen spomin našim zanamcem.
VLADO MAROT
Grajsko poletje nad Celjem
V minulih dneh je območje Starega gradu nad CeljeiHi
spet oživelo. Znotraj grajskega obzidja so namreč odprli
začasno okrepčevalnico, kjer se bodo do oktobra obisko
valci lahko okrepčali z manjšimi prigrizki, pijačo in
sladicami.
Po besedah predsednice Turističnega društva Celje An-
dreje Rihter gre za začasno rešitev, prihodnje leto pa naj bi:
na Starem gradu zaživela celovita gostinska ponudba, oboi
gatena s kulturnimi ter turističnimi prireditvami. Grajskim,
obiskovalcem je v okviru javnih del na voljo tudi vodniška
služba, vodniki pa vsak dan med 8. in 17. uro posameznike,
in skupine, ki jih popeljejo po gradu in znotraj grajskega,
obzidja, seznanijo tudi z zgodovino Starega gradu in knežje-
ga mesta Celja. V kratkem pa naj bi na Starem gradu-
obiskovalcem ponudili tudi spominke ter turistično propa-,
gandno gradivo.	iSi
Na Skomarju bo mladinska ;
raziskovalna delavnica
Zadnji teden v juniju bo na Skomarju etnografska ml^,
dinska raziskovalna delavnica Skomarje 1997. Srednješok
in študentje bodo pod strokovnim vodstvom mentorji
raziskovali različna področja, povezana s skomarsko hi^
in Skomarjem.
Rezultate delavnice bodo predstavili na razstavi in objavili
zborniku. Udeleženci delavnice bodo prebivali v taborniške^
domu. Vodja tabora bo profesor Emil Lajh, vodja mentorjev P
doktor Janez Bogataj z asistentom Vitom Hazlerjem. Akci|
soorganizirajo ZOTK - gibanje mladih, Ljubljana, DPD Svobod
Zreče in LT Zreče. Študente so že izbrali na filozofski fakult^
v Ljubljani, še vedno pa se lahko v mladinsko delavni*^
vključijo okohški srednješolci. Študijska smer ni nujno huifl|
nistična - pomemben je le smisel in veselje do raziskovanja J
ohranjanja naše kulturne dediščine.	B-
Godrnjavi šoštanjski Tanjug
Na obisku pri Viktorju Kojcu, legendi Šoštanja, ki je bil med drugim dolga leta tudi nas dopisnik
»Kje je doma Viktor Kojc? Oh, kar vprašajte,
ij ga v Šoštanju vsi poznajo,« so mi povedali. In
s je bilo tako - poti do Vikija, človeka, ki je
oblikoval preteklost, sedanjost in prihodnost
vojega« Šoštanja, ni bilo težko najti. Prav tako
1 bilo težko v klepetu z Viktorjem odkrivati že
mraj pozabljenih imen, se spominjati nekda-
ih dogodkov in spoznavati utrinke, ki so
mes vpeti v Šoštanj; skratka, v petkovem
jpoldnevu sva z Viktorjem našla mnogo skup-
Ih znancev, še več pa sem izvedela o Šoštanju.
To, izvedeti več o Šoštanju, je najlažje ravno
i Viktorju Kojcu, slikarju, kiparju, ustanovite-
1 Napotnikove galerije in ne nazadnje, dolga
ta tudi dopisniku Novega tednika. »Ko prebi-
im časopise, bi krajšal in še enkrat krajšal,
ekdaj smo pisali najbolj nujne informacije,
anes pa je v člankih prava poplava besed: kaj je
io jedel, kako se je pripeljal in podobne
jlarije,« je omenil Šoštanjčan, ki mu predvsem
ranje krajša dolge ure. Pred sedmimi leti ga je
amreč bolezen priklenila na posteljo, okrog
atere so sedaj zloženi kupi časopisov in knjig.
Težko se je pravzaprav odločiti, kako predstavi-
Viktorja Kojca, ki ne mara standardnih vprašanj
iti banalnih odgovorov. Pa
»ndarle je treba nekje začeti.
Snan Šoštanjčan, likovni peda-
Dg in kritik, kronist svojega
raja, dopisnik različnih časopi-
3V, velik častilec Šoštanja in
rajev tod naokoli ter vsestran-
d prizadevni kulturnik,« so
risali Vikijevo življenjsko pot v
Imanahu Šoštanja.
Iz mladostnih let Viktor rad
meni, da mu je mama z za-
lužkom celega tedna kupila
čbenik za 4. razred meščanske
Dle. Kljub temu je Šoštanjčan
red vojno končal meščansko
dIo, po vojni pa končal stro-
ovno obrtno šolo, postal žga-
oslikar in nato doštudiral li-
ovno pedagogiko. Nato je dol-
a leta posvetil likovni umetno-
ti, saj je prirejal razstave in
•oučeval otroke, nazadnje v Os-
lovni šoli Bibe Roeck v Šošta-
iju. V vseh letih ga je spremlja-
1 bolezen, saj je dolga leta
krbel za ženo invalidko in obi-
koval hčerko, ki je bila deset let
' bolnišnici v Novem Celju.
Od Napotnika do
kino
Viktor Kojc je bil tisti, ki je
loskrbel za prve razstave v
ialeški dolini. »Prva je bila v
[ajuhovem domu takoj po voj-
li, razstavljali pa smo Majda
Curnik, Mišo Skornšek in jaz.
»otem sem svoja dela še več-
Lrat razstavljal, po navadi z
-oj zetom Zavolovškom ali I va-
lom Napotnikom. Sam sem že
r Šoli začel slikati in kipariti ter
;e spoznal z Napotnikom. Ko
e umrl, sem naredil njegovo
)osmrtno masko. Kot človeka
lem ga izjemno spoštoval, zato
lem si prizadeval za ustanovi-
ev Napotnikove galerije v Šo-
lanju. Zbral sem več kot 200
imetnin različnih slovenskih
tiparjev in slikarjev. Sedaj je
Mapotnikova galerija v šoštanj-
Jkem kulturnem domu, uprav-
ja pa jo Kulturni dom Ivan
Napotnik Velenje,« se je prija-
:elja spominjal Viktor.
Drugo področje, ki se ga rad
ipominja Viktor Kojc, so leta
dopisništva oziroma leta »šo-
Itanjskega Tanjuga«, kot so ga
^ šali imenovali. »Kot učitelj
Jem bil določen, da pišem o
flogodkih v kraju in okolici.
Kar težko sem pisal, saj sem
zelo redko uporabljal tujke,
prispevke pa sem pošiljal v
Celjski tednik. Slovenski poro-
čevalec, radio. Delo, Večer...
Nekaj časa sem povsod pošiljal
enake tekste, šele kasneje sem
jih začel spreminjati, tako da ni
bilo povsod enakega zapisa o
nekem dogodku. Na takratni
Celjski tednik me sploh vežejo
lepi spomini, saj sem tekste
pisal ob nedeljah, nato pa jih s
prvim jutranjim vlakom ob po-
nedeljkih odnašal v Celje, saj je
bilo v torek že prepozno,« je
povedal Viktor Kojc, naštel vse
urednike, obujal spomine na
sodelavce in lepe trenutke... V
dolgih letih se takšnih, obuja-
nja vrednih dogodkov, nabere
za debelo knjigo.Viki je tudi
soavtor in urednik knjižice Me-
sto Šoštanj, QŠ Bibe Roeck in
Napotnikova galerija, izdal pa
je tudi druge publikacije. Da-
nes je Vikiju zelo žal, ker zara-
di bolezni ne more več pisati.'
Viktor Kojc je sodelovd v živ-
ljenju Šoštanja tudi na veliko
drugih področjih. Tako rad pri-
poveduje o Lajšah, kjer je bilo že
pred drugo svetovno vojno leta-
lišče za jadralna letala domačega
aerokluba, ali pa obuja spomine
na leta, ki jih je preživel med
urejanjem Pustega gradu nad
Šoštanjem. »Danes se za grad
nihče več ne zanima, kljub temu
da smo takrat na gradu med
urejanjem našli razne posode in
še marsikaj drugega. Takratni
direktor celjskega zavoda za spo-
meniško varstvo Ivan Stopar je
naredil tloris gradu,« je pripove-
doval Viktor, za njegovimi bese-
dami pa je čutiti hrepenenje po
tistih pestrih časih.
Še ena strast je oblikovala
življenje Viktorja Kojca, saj je
bil 10 let upravnik kina v Šo-
štanju, ki ga je prevzel po
smrti Kajuhove matere. »Kot
likovni pedagog sem se udele-
žil seminarja o filmski vzgoji,
nato pa sem prevzel upravo
kina. Takrat so v Šoštanju gra-
dili elektrarno in delavci zve-
čer niso imeli kaj početi. Zato
smo vsak večer, razen ob po-
nedeljkih, vrteli različne fil-
me. Lahko se pohvalim, da
smo kmalu začeli predvajati
kinotečne filme, ponje pa sem
Viktor Kojc.
hodil v kinoteko v Zagreb,« se
je prešerno nasmejal Kojc.
Vsa leta je bil Viki zelo akti-
ven tudi v planinskem društvu
in na njegovo pobudo so ob 90-
letnici PD Šoštanj izdali publi-
kacijo, v kateri so zabeležili naj-
pomembnejše dogodke v prete-
klih letih. »S planinci smo pre-
vandrali celo nekdanjo Jugosla-
vijo, kot predsednik pa sem vo-
dil veliko izletov,« je omenil
Kojc, ki se ponaša z vsemi priz-
nanji jugoslovanske in sloven-
ske planinske zveze. Tudi dru-
gih priznanj, nagrad in odličij je
bilo veliko, med njimi leta 1990
nagrada občine Velenje za živ-
ljenjsko delo na področju kultu-
re in prosvete. Hkrati je neu-
trudni kulturnik poskrbel, da
so v Šoštanju in okolici postavili
več kipov priznanih Slovencev.
V mladih leti je bil Kojc tudi
skavt, v turističnem društvu,
kjer je bil tajnik, je poskrbel za
publikacijo ob 80-letnici druš-
tva, bil predsednik Rdečega kri-
ža, kjer je prav tako prejel vsa
priznanja, med njimi tudi zlati
znak RK Slovenije... Tako je z
delom na skoraj vseh področjih
danes 72-letni Viktor postal za-
kladnica preteklih dogodkov. K
njemu radi prihajajo po nasvete
in različne informacije, saj Vik-
tor hrani vse dokumente iz pre-
teklosti. Sicer si zelo želi, da bi
lahko uredil vse te papirje, da bi
vsi stari zapisi in pričevanja do-
bili rep in glavo. Toda tudi med
časopisi, knjigami in drugimi
papirji ni bilo Vikiju težko najti
razglednic Leona Štuklja, ki mu
je pisal iz Atlante, Beriina in
Amsterdama, ali pisem iz Ame-
rike, ki mu jih pošilja menih,
šoštanjski rojak, ki mu je Kojc
pomagal obuditi spomin na
mlade dni...
Ena Kojčevih dogodivščin je
povezana z Marijin kipom, ki
je stal na Glavnem trgu v Šošta-
nju. Po vojni so ga najprej po-
drli, nato prodali nekemu
kamnoseku, ga zaplenili in na-
to shranili v muzeju v Laškem,
kjer niso vedeli, od kod je kip.
No, potem je Kojc enkrat slu-
čajno med obiskom v Laškem
zagledal »šoštanjsko Marijo«
in jo v 70-ih letih pripeljal na-
zaj v mesto. Seveda je bila v
tistih časih to huda reč, Kojca
so obsodili, da zganja klerika-
lizem, kot učitelj bi lahko izgu-
bil službo... S šoštanjsko Mari-
jo je povezanih še nekaj dru-
gih dogodkov, saj so po mno-
gih letih kar dvakrat pripravili
slovesnost ob ponovni postavi-
tvi Marijinega kipa. Toda ko-
nec dober - vse dobro.
Vso Kojčevo delo je bilo vedno
usmerjeno za dobrobit Šoštanja,
prijel pa se ga je vzdevek »večni
godrnjač«. »To lahko razumeš na
različne načine, vendar je bilo
tako, da sem si kot učitelj upal
marsikaj povedati. Takrat je bilo
pač bolj enoumje, danes pa je v
demokraciji anarhija. Kar berite,
kaj ljudje pišejo: saj se jim smeji-
jo!« je prepričan Kojc, ki bi tudi
danes imel še marsikaj povedati.
Predvsem mu je žal, ker je Šo-
štanj, nekdaj olo-ajno mesto, da-
nes ostal brez vseh institucij. In
to je ena od stvari, ki bi jo lahko
tisti, ki bi prisluhnili delu Viktor-
ja Kojca, mogoče spremenili.
URŠKA SELIŠNIK
Samoprispevek za
šolo v Andražu
Krajani Krajevne skupno-
sti Andraž nad Polzelo v žal-
ski občini se bodo v nedeljo
15. junija od 7. do 19. ure na
volilnih mestih odločali o
uvedbi petega podaljšanega
referenduma o uvedbi kra-
jevnega samoprispevka.
Če bo referendum uspel, ga
bodo plačevali pet let in sicer
delavci od mesečnih neto plač
oziroma nadomestil ter plač po
pogodbi o delu po stopnji 1,5
odstotka, upokojenci od me-
sečnih pokojnin 1 odstotek,
krajani, lastniki kmetijskih
zemljišč od katastrskega do-
hodka gozdnih in negozdnih
površin 4 odstotke, zavezanci
iz kmetijske dejavnosti, ki se
jim odmerja po dejanskem do-
hodku od osnovnega dohodka
1,5 odstotka, isti odstotek bo
veljal za zavezance, ki dosega-
jo dohodek od avtorskih hono-
rarjev, najemnin, patentov in
tehničnih izboljšav, zavezanci,
ki samostojno opravljajo gos-
podarsko ali poklicno dejav-
nost pa 3 odstotke od zavaro-
valne premije. Občani, ki imajo
na območju KS Andraž zgraje-
no hišo ali počitniško hišico in
stalno prebivajo drugje, plača-
jo letno 50 DEM v tolarski pro-
tivrednosti. Samoprispevek se
ne plačuje od socialno varstve-
nih pomoči, od otroških dodat-
kov, invalidnin, od štipendij,
regresa za letni dopust, jubilej-
nih nagrad in odpravnin.
Sedemdeset odstotkov zbra-
nega denarja bodo porabili za
izgradnjo nove osnovne šole,
trideset pa za nakup gasilske-
ga avtomobila in za krajevne
potrebe (ceste, vodovod).
T TAVČAR
Ob prazniku KS Dobrna
v počastitev 15. junija, ko na Dobrni praznujejo krajevni
praznik, se v tem kraju že od torka vrstijo prireditve.
V torek je bilo organizirano tekmovanje v streljanju z zračno
puško za pokal Dobrne, včeraj, v sredo, so se pri lovski koči
nad Dobrno srečali upokojenci Dobrne, danes, v četrtek ob 18.
uri pa bodo v avli hotela Dobrna odprli razstavo turističnega
spominka občine Vojnik za leto 1997 Pestro bo tudi jutri, v
petek, ko se bo ob 17.30 v dvorani Gasilskega doma pričela
letna skupščina Turističnega društva Dobrna, ob 19. uri bodo
slovesno odprli lokalno-turistični center Dobrne, ob čemer bo
nastopil tudi sekstet Vigred, prireditve pa se bodo nadaljevale
ob 20. uri, ko bosta v centru Dobrne nastopila Godba na pihala
iz Liboj in folklorna skupina Kulturno umetniškega društva
Dobrna. V soboto popoldne bo turnir v malem nogometu in
košarki, posebej slovesno pa bo v nedeljo, ko krajevna skup-
nost Dobrna ob sodelovanju z drugimi društvi in organizacija-
mi pripravlja slovesno prireditev ob krajevnem prazniku.
Sicer pa na Dobrni pripravljajo še vrsto prireditev. 21. junija
bo lovsko strelska prireditev pri lovski koči, 28. junija bo
gasilska noč z gasilskim tekmovanjem za pokal Dobrne, v
Turističnem društvu pa že zavzeto pripravljajo tudi znamenito
Noč pod kostanji, ki bo letos 2. avgusta.	N.-M. S.
Tekmovanje mladih gasilcev
Konec prejšnjega meseca je bilo v Velenju peto tekmovanje
najmlajših gasilcev in gasilk, ki šo se pomerili v boju za pokal
velenjske mestne občine. Srečanja se je udeležilo 32 gasilskih
desetin dečkov in 16 desetin deklic. Svoje moči so merili v
štafetnem prenosu veder, napolnjenih z vodo, in v vaji z vedrov-
ko, ki je med mladimi zelo priljubljena. Pri dečkih so zmagali
domačini, pri deklicah pa gasilke iz Paške vasi. Tekmovanje je
bilo tudi uvod v praznovanje 100-letnice Prostovoljnega gasilske-
ga društva Velenje, ki ga bodo letos zaokrožili z osrednjo
slovesnostjo 20. in 21. junija pred velenjskim gasilskim domom.
L. OJSTERŠEK
Obnovljena kapela v Janškovem selu
200 let staro kapelo v Janškovem selu v Vinski Gori, njeno obnovitev so dokončali prejšnji
mesec, je blagoslovil farni župnik Tone Krašovec. Kapela stoji pri Božičevi domačiji. Njihov rod
živi v teh krajih prav toliko let, kolikor je stara kapela, zato so jo Božičevi dali obnoviti. Ob
zaključku obnovitvenih del in blagoslovitvi se je ob kapeli zbralo veliko domačinov, nastopil pa
je tudi mešani pevski zbor društva upokojencev iz Vinske Gore.	L.O.
Državni prvaki
v Veseli šoli
Državnega tekmovanja v
Veseli šoli, ki je bilo 1. junija
v Ljubljani, se je udeležilo
tudi osem občinskih prvakov
iz občin celjske regije, dose-
gli pa so odlične rezultate.
Mladi celjski veselošolci so se
pogumno pomerili s sotekmo-
valci iz drugih slovenskih kra-
jev in v Celje prinesli kar pet
državnih naslovov. Tako sta dr-
žavna prvaka med sedmošolci
postala Jugoslav Njenjič in
Matej Drev iz II. Osnovne šole
Celje, Anže Goste iz OŠ Frana
Roša se je najbolje odrezal med
šestošolci, državni prvak med
petošolci v kategoriji osnovnih
šol s prilagojenim programom
je postal Jernej Jereb iz OŠ
Glazija, med sedmošolci pa se
je v tej kategoriji najbolje odre-
zal Boris Kovačec iz iste šole.
N.-M. S.
12
NASI KRAJI IN UUDJE

Mož, ki ustvarja zvezde
Jože Krojne iz Šmortnega ob Poki je eden izmed šestih vplivnejših menedžerjev slovenske estrode
Ko je Jože Krajnc pred
kratkim v Šmartnem ob Paki
odpri svojo gostilno, jo je
poimenoval Don Juan. Ime-
na ni izbral po naključju,
temveč po istoimenski glas-
beni skupini, ki jo je med
prvimi lansiral na slovensko
zabavno glasbeno sceno.
Jože Krajnc je namreč me-
nedžer številnih slovenskih
pevcev in pevk zabavne glas-
be. Tistih, ki sodijo v sam vrh
popularnosti. Jože pravi, da je
po svoji profesiji glasbenik.
»Dvanajst let sem bil poklicni
glasbenik na RTV Zagreb. Po
končanem odrskem delu sem
se začel posvečati menedžers-
tvu oziroma producentstvu.
■ Danes sem menedžer Helene
Blagne-Zaman, Irene Vrčkov-
nik. Pop designa, Agropopa,
Čudežnih polj, Big Bena, Zlat-
ka Dobriča, skratka pretežne-
ga dela slovenske estrade.«
Po rodu je Jože Mariborčan.
»Pri svojih dvajsetih letih sem
se kot glasbenik potikal po
svetu. Leto dni sem preživel
na Karibih, Niagari, potem
sem eno leto preživel v Londo-
nu, kjer smo snemali musical
z znano slovensko pevko Zori-
co Fingušt. Pestro je bilo,« je
med smehom obujal spomine.
Jože igra saksafon, flavto, kla-
rinet in obvlada celotno paleto
tolkal. »Končal sem jazz aka-
demijo v Gradcu, tako da vem,
kaj je C dur lestvica. Žal je pač
tako, da danes nekateri glas-
beniki še tega ne poznajo,« je
bil kritičen sogovornik.
Nikoli vec na oder
Da bo Jože menedžer, se je
odločil čez noč. »Po končanem
odrskem delu sem se zaradi
družine odločil, da ne bom več
neposredno nastopal na odru.
Prav zaobljubil sem se, da ne
stopim več na oder. Želel pa
sem ohraniti stik z glasbeniki
in ostati v svetu glasbe. Začel
sem sodelovati z Don Juani,
zato se moj lokal tudi imenuje
po tem ansamblu. Potem sem
začel sodelovati s Heleno, Ire-
no, ki je prav tako uspešna in
odlična pevka.« V slovenskem
prostoru je približno šest me-
nedžerjev, za katere Jože pravi,
da so korektni in imajo vpliv na
slovensko estrado. Nekaj je tu-
di takšnih, ki ne spoštujejo pra-
vil igre. Kakšna je sploh vloga
menedžerja? »Po srcu mora bi-
ti človek glasbenik,« pravi Jo-
že. »Biti v glasbi, to je nekaj
najlepšega. Lahko si neposred-
no v glasbi, na odru, za instru-
menti ali pa si v zakulisju,
čeprav za glasbo živiš v obeh
primerih. Biti menedžer pome-
ni veliko odgovornost, ker
imaš v rokah jutrišnji dan dolo-
čenega človeka. Treba ga je
voditi v prave vode.«
»S Heleno sva
velika prijatelja«
o zakulisju, ki je sestavni del
slovenske glasbene scene, Jože
noče govoriti, prav tako ostane
brez odgovora vprašanje o
tem, kakšne vsote denarja se
vrtijo v slovenski estradi. Se je
pa razgovoril o svoji prav goto-
vo najbolj znani in v zadnjem
času tudi medijsko najbolj po-
pularni varovanki Heleni Blag-
ne-Zaman. »S Heleno sva zelo
velika prijatelja. Z njo sem za-
čel sodelovati pred dvanajstimi
leti. Od takrat do danes se nis-
va še niti enkrat sprla. Preživ-
ljala sva lepe in težke trenutke,
vsega je bilo na pretek. Meni
osebno je zelo hudo, ko prebi-
ram takšne in drugačne članke
po časopisih. Toliko je laži,
krutosti. Medij lahko človeka
dvigne in lahko ga pokoplje.
Helena si tega, kar nekateri
mediji z njo počno, ni zasluži-
la.« O Heleninem možu Mitji,
na račun katerega se dviga toli-
ko medijskega prahu, pa Jože
pravi: »Mitja sploh ni takšen
grobijan kot ga prikazujejo v
javnosti. Dve leti ga osebno
poznam. Je človek, ki še muhi
ne bi storil žalega. Res pa je, da
se je čez noč znašel v medijih
in se mora komuniciranja z
njimi še navaditi.«
Jože Krajnc danes živi v
Šmartnem ob Paki. Ima druži-
no, z ženo sta poročena devet-
najst let, sin natakar v Štor-
manovem gostišču v Velenju,
hči obiskuje ekonomsko šolo.
»Srečna in povsem običajna
družina smo, pa čeprav oprav-
ljam nekoliko drugačen poklic
kot večina Slovencev,« se za
slovo nasmeje Jože Krajnc.
IRENA JELEN BAŠA
J-ri^ J Foto: GREGOR KATIČ
Jože Krajnc, mož iz Šmartnega ob Paki, ki je ustvaril najbolj
znana imena slovenske estrade. Z njim smo se pogovarjali ob
otvoritvi Starmanovega hotela v Venišah.
na današnji dan
13.	JUNIJ
1773 - Rodil se je angleški
zdravnik in fizik Thomas
Young. Bil je čudežni otrok, ki
je z dvema letoma že znal
brati in pisati, s štirimi pa se je
že dvakrat prekopal skozi Bib-
lijo. Pomembni sta dve njego-
vi odkritji: interferenca svetlo-
be in tribarvna teorija gleda-
nja (zadostuje, da zaznamo tri
glavne barve, kombinacija teh
pa v različnih razmerjih priča-
ra vse neskončno bogastvo
barvnih odtenkov) (umrl leta
1829).
1831	- Rodil se je angleški
fizik James Clark Maxwell,
največji teoretski fizik prejš-
njega stoletja, ki je odkril za-
kone elektrodinamike in spoz-
nal, da je svetloba elektromag-
netno valovanje (umrl leta
1879).
1865 - Rodil se je irsko-an-
gleški pesnik in dramatik
(Senčne vode, Deirdre) Wil-
liam Butler Yeats, voditelj
»keltske renesanse« na Ir-
skem, Nobelov nagrajenec le-
ta 1923 in soustanovitelj irske-
ga narodnega gledališča (umrl
leta 1939).
14.	JUNIJ
1811 - Rodila se je ameriška
pisateljica Harriet Beecher
Stovve, avtorica del o proble-
mih črnih sužnjev v Ameriki -
znameniti roman Koča strica
Toma (umrla leta 1896).
1832	- Rodil se je Nikolaus
Otto, nemški inženir in izumi-
telj, pozneje po njem imeno-
vanega Ottovega motorja z no-
tranjim zgorevanjem (osnova
vseh nadaljnjih gospodarnih
motorjev z notranjim zgoreva-
njem) (umrl leta 1891).
1886 - V Šenčurju pri Kranju
se je rodil slovenski kipar in
medaljer Anton Sever, avtor
vrste realističnih portretnih
medalj slovenskih kulturnih
in javnih delavcev (umrl leta
1965).
........................15. JUNIJ
1843 - Rodil se je norveški
skladatelj (suita Peer Gynt),
pianist in dirigent Edvard
Grieg, ki so ga rojaki in ljubite-
lji njegove glasbe imenovali
»največji romantik s severa«
(umrl leta 1907).
1867 - Rodil se je slovenski
slikar Ivan Grohar, eden naj-
vidnejših predstavnikov slo-
venskega impresionizma in
avtor upodobitev slovenske
pokrajine, posebno iz okolice
Škofje Loke, in kmeta (Seja-
lec) (umrl leta 1911).
1903 - Rodila se je slovenska
pesnica (Veje v vetru) Vida
Taufer. Sledila je romantične-
mu čustvenemu toku sloven-
skega pesništva s prevladujo-
čo melanholično intonacijo in
predvsem socialno tematiko
(umrla leta 1996).
16. JUNIJ
1313 - V Parizu se je na
današnji dan verjetno (točen
datum ni dokazan) rodil itali-
janski pisatelj, pesnik in hu-
manist Giovanni Boccaccio.
Iz obilice del v italijanščini
in latinščini je svetu najbolj
znan po zbirki novel Deka-
meron, ki združuje sto novel,
povezanih z okvirno pripo-
nov se v času veiiKe
(leta 1348) zateče v pode|
sko vilo in si krajša ča
pripovedovanjem zgodb.»
so po dolžini in obliki raj
ne: preproste anekdote, n«
le v pravem smislu, pa tp
nekoliko daljše povesti, s*
je največkrat erotična, ijn
zen je včasih viteško pleinj,
ta in poduhovljena, vefji
pa drzno čutna in Ijud^
Veliki srednjeveški umetj
Giovanni Boccaccio je u-
leta 1375.
17.	JUNIJ ^
1818 - Rodil se je francc'
skladatelj (Faust, Romeo'
Julija) Charles Gounod. V s'
jih operah se je uprl italij'
skemu opernemu stilu,
vladal v Franciji, in herojsl'
Meyerbeerovim operam (ur
leta 1893).	'
1882 - Rodil se je ruski si;
datelj Igor Stravinski, eden
četnikov moderne glasbe:
stoletja. Zaslovel je letaJ91
baletom Ognjena ptica (ui
leta 1917).	!
1895 - Rodil se je sloven
skladatelj Slavko Osterc, e
ključnih osebnosti slovere
glasbe 20. stoletja, mojster
kestralne in komorne gla
(umrl leta 1941).	i
18.	JUNIJ
............................. ......... ^
1901 -. V ljubljanski Cuki
ni je v starosti 22 let ue
pesnik (pesniška zbirka Pes;
in romance) slovenske modi
ne Josip Murn Aleksantfe
(rojen leta 1879). Kot pe^
polj, travnikov in gozdov, j
vec ljudskega življenja in d
govih običajev je takratno s
vensko poezijo približal ne[
tvorjenemu ljudskemu čusti
vanju.
1928 - V letalski nesreč;
Arktiki, ko je poskušal rei
italijansko polarno odpn
generala Nobila, je umrl n
veški polarni raziskova
Roald Amundsen, mož, ki
leta 1911 prvi dosegel jui
tečaj (rojen leta 1872).
19.	JUNIJ ^
1623 - Rodil se je francos
matematik in filozof Bla
Pacal, sotvorec slovite log;
Port-Royala. Svoj izredni n
tematični talent je pokazal
kot 16-leten mladenič z i'
pravo, v kateri je objavil (
njem imenovani Pascal(
teorem o šesterokotniku.
snoval je teorijo verjetno!,
odkril pravilo o deljivosti f
vil, sestavil po njem imeno'
ni »Pascalov trikotnik« '[
Kot fizik se je ukvarjal s tel
činami in plini (umrl
1662).
1792 - Rodil se je nem^
pesnik balad in romanc C
stav Schvvab. Več zaslug if
kot posredovalec pesnišk«
ustvarjanja drugih. Priredil
več zbirk stare nemške poe*
je in proze. Najznamenitf|
pa sta njegovi zbirki najlep^^
nemških ljudskih pripov«'
in najlepših pripovedk klaS
nega starega veka (umrl
1850).
1834 - Rodil se je franco^.
impresionistični slikar, gr^'
in kipar Edgar Degas, mojs'
ski risar, upodabljavec figj^
gibanju, baletov in konjs*
dirk (umrl leta 1917).
Konjiški bazen kmalu odprt
Kot kaže, se konjiškemu ba-
zenu ponovno obetajo boljši
časi. Nedavno ga je v upravlja-
nje prevzelo podjetje Bis - tra-
de, njegov direktor Ivan Br-
glez pa zatrjuje, da se bodo
potrudili, da bo konjiški kopa-
liški kompleks ponovno v po-
nos kraju in okolici. Bazen bo
svoja vrata odprl 20. junija.
Sicer pa so v konjiškem pod-
jetju Bis - trade že izdelali
investicijski načrt obnove ba-
zena do leta 2001. Pri podrob-
nem pregledu trenutnega sta-
nja na kopališkem kompleksu
so namreč ugotovili, da je po-
trebno marsikaj popraviti in
preurediti. Najprej namerava-
jo bazenski kompleks z ograjo
ločiti od nogometnega in atlet-
skega igrišča. Še letos naj bi
popravili tudi streho nad ob-
jektom Nogometnega kluba in
bazena, delno popravili velik
bazen ter v celoti srednji ba-
zen za otroke. Nabavili bodo
ležalnike in senčnike, razširili
ponudbo otroških igral ter iz-
popolnili gostinsko ponudbo.
Kot poudarja Brglez, pa s
prevzemom bazena podjetje
ne prevzema tudi dolga prejš-
njih najemnikov. Ta dolg zna-
ša približno 650 tisoč tolarjev
in kot je dejal novi upravlja-
vec, so ga upniki dolžni izter-
jati od dolžnikov, torej od za-
sebnika, ki je bil po predhodni
pogodbi najemnik bazena od
leta 1993 do lani.
In po čem bo letos kopanje v
konjiškem bazenu? Za celod-
nevno vstopnico med vikendi
in prazniki bodo odrasli morali
odšteti 600 tolarjev, med ted-
nom pa 500. Otroci in upoko-
jenci bodo karte dobili za sto-
taka manj, na voljo pa bo tudi
sezonska karta po 15 tisoč to-
larjev za odrasle in 13 tisoč za
otroke.	B. F
Zbiranje na
Ijiibecni
Rdeči križ Ljubečna obveš-
ča krajane KS Ljubečna, da
bodo od 16. do 18. junija
pobirali po domovih oblači-
la, čevlje in posteljnino, kar
bodo namenili ljudem, po-
trebnim pomoči. Vse, ki na-
meravajo takšne predmete
oddati, vabijo naj sporočijo
svoj naslov po telefonu 461-
212 ali 461-218.
BJ
Slastne jagode
Med največjimi pridelovalci jagod v Savinjski dolini je kmetija Dobnik v Šmatevžu na
Gomilskem.
Jagode v teh dneh hitro zorijo, pridelek je nekoliko manjši kot bi bil, če ne bi bilo pozebe, pa
tudi preveč padavin je bilo in prehladno. Dobnikovi bodo pridelali okrog pet ton jagod.
T. TAVČAR
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
13
Nemočni občinski stražniki
Na območju Mestne občine Celje so
bčinski stražniki pooblaščeni za nad-
or nad izvajanjem določil osmih odlo-
Dv, sprejetih v občinskem svetu. Iz
Oročik o njihovem lanskem delu pa
» jasno razvidno, da so še najbolj
činkoviti prav v nadzoru parkiranja,
aj so lani v občinsko blagajno z izter-
inimi mandatnimi kaznimi prispeva-
i nekaj več kot 15 milijonov tolarjev.
Vodja občinske straže Vinko Andolj-
ek v svojem poročilu ugotavlja, da bi
ihko veliko težav zaradi nepravilnega
arkiranja v Celju odpravili s sprotnim in
iremišljenim načrtovanjem. V Celju na-
ireč ol5 odpiranju novih poslovnih ob-
;ktov nihče ne misli na urejena parkiriš-
a in dovozne poti, posledica pa je vidna
! »divjem« parkiranju. Lani so tako ob-
inski stražniki zaradi nepravilnega par-
iranja izdali blizu 5.500 plačilnih nalo-
iov, več kot petina pa jih je zaradi neu-
poštevanja pravil vročanja Pošte Sloveni-
je ostala nevročenih. K sodniku za pre-
krške so napotili 291 kršiteljev, davčni
upravi pa so v izterjavo odstopili 3.632
predlogov. V Celju ugotavljajo, da je
delež uspešne izterjave mandatnih kazni
še vedno izjemno nizek, čeprav je celjski
oddelek z 48-odstotnim deležem uspe-
. šnosti lani dosegel svoj rekord.
Občinski stražniki so lani odredili 352
odvozov nepravilno parkiranih vozil, ki
so ovirala druge udeležence v prometu, z
lisicami pa so vklenili 707 vozil. Prav v
teh primerih, ugotavljajo, so v občinski
straži najbolj uspešni, saj je storilec pre-
krška vselej znan. Kdo je kršitelj, pa je
precej težje ugotavljati v primerih krše-
nja odlokov o javni snagi in videzu nase-
lij. Občinski stražniki opozarjajo pred-
vsem na problem zanemarjene okolice
kontejnerskih mest v strnjenih blokov-
skih in stanovanjsko-poslovnih območ-
jih, odstranjevanje zapuščenih in dotra-
janih vozil ter divja odlagališča. Lani so
odredili odvoz 48 zapuščenih vozil, 39
občanov pa je po opozorilu občinskega
stražnika samih poskrbelo za odvoz. Sa-
nirali so tri divja odlagališča, ugotavljajo
pa, da ponekod divja odlagališča nastaja-
jo zato, ker niti krajani niti Javne naprave
niso zainteresirani za organiziran odvoz
odpadkov.	IS
Celjski občinski stražniki opozarjajo,
da bi lahko svoje delo veliko bolj uspe-
šno opravljali, če bi bile pristojnosti
oziroma pooblastila stražnikov enotno
dogovorjena na državni ravni. Tako pa
se pri svojem delu ravnajo po odlokih,
ki jih poleg njih spoštujejo oziroma
upoštevajo le še sodniki za prekrške in
davčne uprave. Opozarjajo na preslabo
sodelovanje s policisti ter inšpektorji,
hkrati pa imajo po sprejemu zakona o
varovanju osebnih podatkov omejen
dostop do podatkov o kršiteljih oziroma
storilcih posameznih prekrškov.
Nova karta mesta in
občine Laško
Te dni je izšla nova karta
mesta in občine Laško, ki jo
je v sodelovanju z Geodet-
skim zavodom Slovenije in
ob podpori številnih spon-
zorjev izdalo Turistično
društvo Laško. Karta stane
800 tolarjev, izšla pa je v
nakladi 3 tisoč izvodov.
V Laškem so nazadnje imeli
novo karto leta 1989, a je ce-
lotna naklada pošla že v enem
letu. Hoteli so jo ponatisniti,
vendar so se, je povedal pred-
sednik turističnega društva
Vlado Marot, raje odločili za
izdajo nove, saj je na območju
mesta in občine prišlo do šte-
vilnih kartografskih spre-
memb. Celotni projekt je stal
1,8 milijona tolarjev. Na novi
karti sa upoštevane vse znane
infrastrukturne in druge spre-
membe, ki so se v občini zgo-
dile do konca leta 1995, v
mestu pa do 15. marca 1997,
karta pa je zanimiva tudi zato,
ker je v soglasju z vodstvi
laške in radeške občine že vri-
sana nova meja med občina-
ma, čeprav uradno še ni dolo-
čena. Karti mesta, ki je izdela-
na v izmeri 1: 5000, so dodani
preglednica ulic v Laškem,
pomembnejši naslovi s tele-
fonskimi številkami in splošni
podatki o občini. Na karti ob-
čine so vrisane Aškerčeva pot,
pot XIV. divizije. Savinjska
planinska pot, pot 1. celjske
čete, zasavska planinska pot,
geološka pot ter transverzala
kurirjev in vezistov.
Vsebino kartografskega de-
la sta pripravila laška izposta-
va republiške geodetske upra-
ve in Turistično društvo Laš-
ko, avtor besedila o zgodovin-
skih znamenitostih mesta je
Jure Krašovec, slikovni mate-
rial je prispeval dr. Jože Be-
nedek, naslovnico pa je obli-
koval ljubljanski studio Zo-
diak.	JI
Zaključni
turnir v
taroku
Zadnji majski dan je v
prostorih pizzerije Bolero
v Košnici pri Celju Druš-
tvo ljubiteljev družabnih
iger Kaval iz Laškega or-
ganiziralo X., zaključni
turnir v taroku za sezono
1996/97.
Med 42 tekmovalci iz vse
Slovenije je prvo mesto za-
sedel Marjan Koštomaj in
Celja, drugi je bil Slavko
Hiti iz Šentjurja in tretji
Vili Einspieler iz Celja.
V skupni razvrstitvi vseh
desetih turnirjev je bil naj-
boljši Frane Klemenčič iz
Trebnjega, drugi Tone Ja-
nič iz Celja, tretji Slavko
Hiti iz Šentjurja, četrti Mar-
jan Koštomaj iz Celja in
peti Tolja Orač iz Celja.
Tekmovanje so sponzori-
rali Pivovarna Laško, Piz-
zerija Bolero, Zlatarstvo
Kragolnik&Co. Celje, Tara
Leveč, Tirni Leveč, Sports-
hopping Vlado Bojovič Ce-
lje, Pizzerija Limbo Trnov-
Ije in Tiskarna Koštomaj
Celje.
Pričetek tekmovanj v na-
slednji sezoni bo predvido-
ma septembra.	T. O.
V Kristan Vrhu se spominjajo
v Kristan Vrhu, v šmarski
občini, so v petek slavnostno
obeležili 20-letnico izgrad-
nje nove šole. Zgradili so jo
po kozjanskem potresu.
)-:.............................................................i
Pri tem je največji solidar-
nostni delež prispevala obči-
na Novo mesto, pomagali pa
so tudi iz Krškega, Ljutome-
ra, Sevnice, Trebnjega in
Gornje Radgone. Staro šolo
so sicer obnovili tik pred po-
tresom, potem pa so morali
zaradi potresa zgraditi novo
(v njej so danes prostori kra-
jevne skupnosti). Zgrajena je
bila leta 1863, pred tem pa so
imeli v župnijskih prostorih
šolski pouk že vse od leta
1811.
V današnji podružnični šoli
je pet oddelkov, od prvega do
vključno petega razreda, nato
pa se učenci prešolajo v
osrednjo šolo v Šmarju pri
Jelšah. Podružnično obiskuje
70 šolarjev, v njeni mali šoli
pa je 14 otrok. Njihov šolski
okoliš obsega celotno KS Kri-
stan Vrh ter manjše dele KS
Pristava pri Mestinju ter MKS
Rogaška Slatina. Vodja šole je
Marija Firšt.
Firštova je med petkovo slo-
vesnostjo predstavila šolsko
kroniko zadnjih dveh desetle-
tij, govoril pa je tudi nekdanji
vodja šole Slavko Škrabl, ki
jo je vodil več kot trideset let.
Na pomen solidarnosti v času
po potresu je opozoril šmar-
ski župan Jože Čakš, takrat-
nega časa pa se je spominjal
tudi Janez Šterbenc iz Nove-
ga mesta, kije bil pred dvema
desetletjema slavnostni go-
vornik.
Med bogatim kulturnim
programom so nastopili doma-
či učenci in to njihov pevski
zbor, folklorna skupina ter čla-
ni ritmičnega in recitatorskega
krožka. V počastitev obletnice
so izdali slavnostno številko
šolskega glasila Žarki.
B. J.
Ustvarjalni pristan razstavlja
v galeriji Mozaik v Gospo-
ski ulici 3 v Celju bodo no-
coj, v četrtek ob 18. uri, od-
prli razstavo otroških likov-
nih del.
Do prihodnjega petka, 20.
junija, se bodo v Mozaiku s
svojimi deli predstavljali otro-
ci, ki so med letom obiskovali
likovno delavnico v Ustvarjal-
nem pristanu. Slednji se je
celjskim malčkom in šolarjem
v zadnjem letu precej priljubil,
pod vodstvom Mihele Jezer-
nik in drugih strokovnjakov
pa otroci v prostorih pristana v
Prešernovi 11 ustvarjajo v raz-
ličnih delavnicah.	IS
Zavest Časa V
likovni
umetnosti
Ob razstavi »Trideseta leta
na Celjskem« pripravljajo v
♦ponedeljek, 16. junija ob 19.
uri, v Galeriji sodobne umet-
nosti predavanje o zavesti ča-
sa v likovni umetnosti. O pri-
merjavi celjske likovne us-
tvarjalnosti tridesetih let s so-
časnim dogajanjem na celot-
nem Slovenskem bo govorila
prof. Alenka Domjan. IS
Otroci za
otroke
v Kulturnem centru Laško
bo v soboto, 14. junija ob 19.30,
tretja ponovitev predstave »O
kresničku, ki je izgubil lučko.«
V spevoigri, ki je nastala po
pravljici Marije Jezernik, uglas-
bil pa jo je Radovan Gobec,
nastopa otroška sekcija pevske-
ga zbora Gloria iz Laškega. JI
planinski kotiček
Kocbelcov dom odprt
, Planinsko društvo Celje je sporočilo, da je od 7 junija
^laprej že odprt Kocbekov dom na Korošici. Vljudno vabljeni!
I	Srečanje no Oštrcu
i Planinsko društvo Železničar Celje vabi vse planince želez-
ničarje na mednarodno srečanje planincev železničarjev Hr-
vaške in Slovenije, ki bo v soboto, 21. junija, na Oštrcu na
Hrvaškem.
Prevoz bo organiziran z vlakom, ki bo iz Celja odpeljal ob 6.
Uri zjutraj in 20 minut. Prihod nazaj je predviden ob 23. uri.
Vse, ki bi se želeli srečanja udeležiti, prosijo, da se oglasite
\f društveni pisarni na železniški postaji v torek od 19. do 20.
ure, kjer boste dobili podrobnejše informacije.
Po jamalt in no Monte Cogiions
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas 28. in 29. junija vabi
tla izlet po turističnih jamah. Odhod bo v soboto ob 5.30 s
posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Drugi izlet bo v soboto, 5. julija, ko se bodo s posebnim
avtobusom ob 4. uri zjutraj odpravili na Monte Coglians.
njave m informacije sprejemajo po telefonu 452-927
M. MAROT
Nesrečni dan
za veseli
dogodek
v petek, 13. junija, bo na
gradu Tabor v Laškem drugo
srečanje mladoporočencev.
Tokrat je župan laške občine
Peter Hrastelj s sodelavci na
grad povabil vse tiste pare, ki
so se v Laškem poročili leta
1996, vabljeni pa so tudi ude-
leženci lanskega srečanja. Do-
slej se je prijavilo 23 parov,
vendar jih jutri pričakujejo
precej več. Poleg zanimivega
kulturnega programa ter do-
bre hrane in glasbe, obljublja-
jo v Laškem še veliko dobre
volje in zabavo do poznih ur.
Če bo vreme slabo, bo sreča-
nje prihodnji petek, 20. juni-
ja.	JI
Dobrodelni Adi
Minuli četrtek je bil v dvorani Zadružnega doma v Petrovčah
dobrodelni koncert za obnovo Doma kulture v Žalcu, katerega
vrata se bodo ponovno odprla 14. junija.
Pred nabito polno dvorano je zapel najbolj pričakovani gost
večera Adi Smolar, za njim pa so nastopili še Nataša Krajnc,
Aleš Črnko, Patricia Diklič, Rok Šošter, Alenka Lesjak, Tanja
Cizej, Mere Slapnik in pianist Gregor Deleja. Prireditev je
mojstrsko povezovala direktorica zavoda za kulturo Žalec Ana
Krčmar.
Bil je to lep in nepozaben večer, za katerega gre poleg vseh
nastopajočih zahvala tudi tistim, ki so prireditev omogočili, to
pa so bili: KUD Petrovče, Milan Gruber, ki je poskrbel za
brezplačno ozvočenje. Glasbena šola Žalec, g. Cukljati in
Kmetijska zadruga Petrovče. ALENKA TURNŠEK-JELEN
Družinsko podjetje Dežnak & Vidmar d.n.o. iz Celja je v soboto, 7. junija 1997, odprlo na
Mariborski 66 v Celju, novo prodajalno D&V TEKSTIL s široko ponudbo tekstila, posteljnine in
metrskega blaga iz uvoza ter izdelke iz kolekcije M cluba iz Velenja. Kakovost in ugodnost je vodilo
prodajalne D&V. Tel.: 063 412 514.
$K23.-12.ittnil 1997
mc
m	ŠPORT

Priznanja za celjsice smučarje
v Mariboru je bila minuli
petek skupščina Smučarske
zveze Slovenije, na kateri so
podelili tudi priznanja za us-
pešno delo. Zlato plaketo
smučarske zveze Slovenije je
prejelo Smučarsko društvo
Unior Celje, ki letos praznuje
pomemben jubilej - 75 let de-
lovanja društva in organizira-
ne smučarske dejavnosti.
V tem dolgem obdobju so se
v njem kalile številne generaci-
je tekmovalcev, učiteljev in vse-
stranskih društvenih delavcev,
ki so dali pečat razvoju in popu-
larizacije smučanja na širšem
celjskem območju, izjemen pa
je tudi delež, ki so ga celjski
smučarji, zanesenjaki in tek-
movalci prispevali v bogato za-
kladnico slovenskega smuča-
nja. .
Na skupščini SZS so potrdili
tudi načrt dela za prihodnje
leto in potrdili sestavo repre-
zentanc. V alpskih reprezen-
tancah bodo Celje zastopali
trije mladi tekmovalci Smu-
čarskega društva Unior Celje.
V državni reprezentanci C bo-
sta za Slovenijo tekmovala 17-
letni Bernard Vajdič in 16-
letni Uroš Zupan, v mladin-
sko reprezentanco pa se je
uvrstil 15-letni Jan Ratej.
Nekateri med njimi so, kljub
častitljivim letom, ki jih nosijo,
še vedno aktivni in predani
smučariji, s svojimi iz;kušnjami
bogatijo delovanje društva in
predstavljajo nepogrešljivo ge-
neracijsko vez pri številnih ak-
tivnostih društva..
Tudi tem posameznikom so
se na skupščini Smučarske zve-
ze Slovenije na dostojen način
oddolžili in jim izrekli zahvalo
za vse, kar so, z veliko ljubezni,
prispevali k temu, da lahko da-
nes društvo s ponosom gleda
na preteklih 75 let.
Zlato plaketo SZS sta prejela
Drago Zadravec, ki je eden naj-
starejših celjskih smučarskih za-
nesenjakov, s šestnajstimi leti je
leta 1929 začel tekmovati, od.
leta 1933 do 1935 je bil predsed-
nik smučarske sekcije športne-
ga društva Olimp Celje, leta
1938 pa je opravil izpit za smu-
čarskega učitelja, po drugi sve-
tovni vojni je bil nekaj let pred-
sednik smučarskega društva Ce-
lje, pa predsednik tehničnega
odbora, dolga leta organizator
kadrovskih smučarskih tečajev
in vodja tekmovanj, in Peter
Faktor, ki je že 65 let predan
smučarskemu športu. Rojen le-
ta 1922 je pri desetih letih prvič
stopil na smuči. Od leta 1950, ko
je opravil izpit za smučarskega
učitelja je vzgojil nekaj generacij
mladih smučarjev. Bil je prvi
predsednik sekcije smučarskih
učiteljev in vaditeljev pri smu-
čarskem društvu Celje, pozneje
predsednik področnega zbora.
V zadnjem obdobju je zbral
smučarske veterane v sekciji SD
Unior Celje, še vedno je aktiven
smučarski sodnik.
Srebrno plaketo SZS je prejel
Janko Četina, ki je med najus-
pešnejšimi celjskimi tekmovalci
vseh časov. Bil je državni prvak
v slalomu leta 1947 ter trojni
državni prvak leta 1948 v slalo-
mu, smuku in kombinaciji. Še
vedno aktivno sodeluje v delu
kluba, pri organizaciji tekmo-
vanj in kot smučarski sodnik.
Bronasto plaketo SZS je pre-
jel Marjan Nunčič, ki se je kot
13-leten fantič leta 1939 udele-
žil prvega smučarskega tekmo-
vanja. V dolgoletni tekmovalni
karieri je dosegal vidne uvrsti-
tve na domačih in mednarod-
nih tekmovanjih. Bil je trener v
smučarskem društvu in dolgo-
letni aktivni učitelj smučanja.
Še vedno je aktiven tekmovalec
v veteranski kategoriji in akti-
ven društveni delavec in smu-
čarski sodnik.
J.Š.
Marjan Nunčič. Janko Šopar, Peter Faktor, Drago Zadravec in Janko Četina.
Kocuvan pod 50
Na kvalifikacijski tekmi pokala Slovenije je Miro kJ
van v Velenju na 400 metrov z ovirami tekel 49,82 ij
petim najboljšim rezultatom sezone v Evropi potf;
normo za svetovno prvenstvo.	)
Uspešna je bila tudi ženska reprezentanca, ki je v Dublj;
zmagala na pokalu Bruno Zauli in napredovala med najbc
šo osmerico. Anja Valant je zmagala v troskoku s 13,49 m'
bila druga v daljavi s 620 cm. Jolanda Steblovnik-Čeplak'
v teku na 800 m zasedla šele 6.mesto s skromnim ffzuli
tom 4:21,66, v šprinterski štafeti pa je tekla Tina Ma(i
Konec tedna bi moral nastopiti tudi Gregor Cankar, venii
se je izkazalo, da poškodba iz Aten ni tako nedolžna in s?
moral odpovedati mitingu za grand prix v Rimu.	^
1
PP V Velenju
Konec meseca bosta v Velenju skakalni tekmi za celit
pokal z 11.nočno tekmo za Rudarsko svetilko in Zehali
ger. Prijavile so se že reprezentance Češke, Japon«
Poljske in Slovenije na čelu z zmagovalcem svetovn
pokala Primožem Peterko.
Poletna sezona se je začela v Tržiču, kjer so bili v ospre
tudi velenjski kombinatorci. Tretji je bil Jelen, peti Hriberše,
na 15.mestu Tovornik. Uvrstitve skakalcev - člani: IS.Jerir
25.Zorko, 27Jelen, 30.0grajenšek; mladinci: 8.Zorko, ll.Oj
jenšek, 14.Hriberšek, 24.Kočnik, 31.Tovornik; ml.mladi!
ZKočnik, 14.Klemenčič, 16.Globačnik; st.dečki: S.Klemen
18.Šteharnik, 19.Perše, 28.Podlipnik, 31.Lamšeič, 35.Sa(
(vsi Vel); dečki: 5.Juvan (Ljub), 8.Lamešič, 23.Kotnik, 43.(
šič, 45.Smagaj, 48.Čutuk; ml.dečki: 33.Kokolj, 35.Žižek, 6?
lep, 68.Hrgota; cicibani: 14.0mladič, 21.Javornik, 28.Zup
(vsi Vel).	j
Žalec ne. Rečica da
v končnici ekipnega teniškega prvenstva Žalec v boju za
napredovanje med prvoligaše ni bil uspešen in bo imel
dodatno možnost v play-outu. Mladost iz Rečice pa je
napredovala.
Žalčani so v dvoboju drugoligaških prvakov izgubili s Šen-
čurjem s 3:6 in bodo konec avgusta odigrali dodatni dvoboj s
sedmouvrščeno ekipo prve lige. V končnici tretje lige so igrali
tudi povratni dvoboj. Mladost je najprej v gosteh izgubila s
Hočami z 1:4 in nato doma zmagala z enakim izidom, pri
čemer je osvojila več nizov in tako postala drugoligaš.
športnik meseca za
športnika leta
Prepričljivi zmagovalci
Minuli teden ste glasovali zelo uglašeno in zmagovalcem
namenili daleč največ glasov. Gregor Cankar jih je dobil 19,
rokometašica Mojca Derčar 9 in atletsko moštvo Kladivarja 9.
Najboljši v maju - športniki: Cankar 44, Pepevnik 11, Jagod-
nik 7'itd; športnice: Srebotnik (21, Valant 19, Roš 12); ekipe:
Publikum 18, Polzela 17, Kladivar 1. Nagrajenec naše akcije je
Rudi Mustabašič, Brezova 2, Celje, ki bo dobil trenirko.
Kandidati za naj športnike minulega tedna so Miro Kocuvan
s petim rezultatom v Evropi v teku čez nizke ovire, Anja Valant
z zmago na pokalu Bruno Zauli, Katarina Srebotnik z u\^rstitvi-
jo v finale Roland Garrosa za dvojice mladink, dvakratna
zmagovalka svetovnega pokala v kegljanju Polona Koštomaj,
zmagovalka evropskega pokala v squashu Petra Vihar, nogo-
metaši Usnjarja s serijo zmag in osvojijo naslova podzveznih
prvakov in AMD Šlander z zmgo na tekmi DP v kartingu.
" panorama " 1
' J'	« i »s	mmmmt
BALINANJE
l.llga
8.krog: Velenje-Pivka
14:10, Hrast-Gorica 10:14, Že-
lezničar-lzola 13:11, Kozina-
Virtus 20:4, Huje-Jesenice
10:14. Vrstni red: Železničar
22, Kozina 19, Jesenice 14,
Huje, Izola, Gorica 12, Vele-
nje 10, Hrast 8, Pivka 4, Vir-
tus 3.
llJiga-vzhod
8.krog: Zarja-Megrad 12:4,
Fužine-Center 14:2, Bistrica-
Tržič 10:6, Plešivica-Svoboda
10:6, Radovljica-Primskovo
8:8. Vrstni red: Bistrica, Pleši-
vica 21, Svoboda, Radovljica,
Fužine 12, Center 10, Prim-
skovo. Zarja 7, Tržič, Megrad
6.
NOGOMET
lll.liga
25.krog: Unior-Paloma 2:1
(1:0); Štabej (15), Krašovec
(52); Kungota-Dravinja 2:2
(1:2); Kranjc (26), Šnofl (45);
Steklar-Aluminij 0:9 (0:5), Ko-
vinar-Goričanka 2:1, Brunš-
vik-Turnišče 1:1, Odranci-
Črenšovci 2:0, Bakovci-Pohor-
je 4:1. Vrstni red pred zad-
njim krogom: Aluminij 61,
Bakovci, Pohorje 52, Črenšov-
ci 48, Paloma, Kovinar 34,
Unior 33, Goričanka, Turnišče
29, Dravinja 28, Odranci 27,
Kungota 26, Brunšvik 20, Ste-
klar 16.
ONZ CEUE
Končnica - 5.krog: Tirp
Laško-Usnjar 1:6, Krško-Vran-
sko 3:0 pf (2:2; Vransko v
suspenzu zaradi finančnega
dol^). 6.krog: Vransko-Us-
njar 0:2, Krško-Tim Laško 3:0
bb. Končni vrstni red: Usnjar
28, Krško 16, Vransko 14, Tim
Laško 9..
športni
koledar
SOBOTA, 14.6.
Nogomet
Slovenske Konjice: Dravi-
nja-Unior, Črenšovci: Čren-
šovci-Steklar (26.krog III.lige,
nKo 17
na kratko
Beljak: Sašo Emeršič je s
324 krogi na razdalji 90 m
izboljšal mladinski svetovni
rekord v lokostrelskem slogu
compund. Zmagala je tudi
Jožice Emeršič med članica-
mi. (J.E.)
Arco: na uvodni tekmi
evropskega pokala v tarčnem
lokostrelstvu je Grega Emer-
šič zasedel 2.mesto. Med eki-
pami je zmagala Slovenija.
Logarska dolina: na izbir-
ni tekmi za evropsko prvens-
tvo v streljanju z lovskim sa-
mostrelom je zmagal Janko
Pinter iz Dramelj.
Velenje: na 33.tekmova-
nju v dviganju uteži za pokal
A-J je zmagala Železna Žu-
panija, nepopolna reprezen-
tanca Slovenije pa je bila še-
sta. Zaradi poškodbi ni na-
stopil Marko Uranker, doma-
či veteran, 39-letni Justin Va-
novšek pa je zasedel 13.me-
sto.
Ljubljana: na šesti dirki
DP v kartingu so zmagali
med ekipami Šlander, v for-
muli 125 ccm Alen Pevec in v
SLO kartu Jernej Pitako (oba
Šl).
Krumperk: na drugi tekmi
konjeniškega pokala Sloveni-
"je v preskakovanju ovir je
zmagala Maja Novak (Vel)
pred Andrejem Kučerjem
(Gotovlje) in Lovrom Blatni-
kom (Vel).
Nova Gorica: na ekipnem
državnem prvenstvu so Žal-
čani osvojili naslov med
st.mladinci in bih drugi med
člani in ml.mladinci. Tiger iz
Velenja je bil tretji med
st.mladinci. (S.M.)
Milje: na mednarodnem
turnirju v judu so zmagali
tudi Damjan in Jani Lupše ter
Nareksova, Lotričeva in Žol-
nirjeva, med mladinkami Na-
reksova, Žolnirjeva, Jernejče-
va in Frecetova, med deklica-
mi Reharjeva, Perčeva in Ga-
berščkova.
Črna: na drugi pokalni tek-
mi v spustu z gorskimi kolesi
je bil 22.Sešel (Ljubno). Med
mladinci je 7.mesto zasedel
Novak (Arja vas) in med
kreativci sedmo Verdnik ((
že).
Žalec: v 7.krogu obmo.
balinarske lige Žalec-Trbo;
12:4. Vrstni red: Trbovlje
Žalec, Vegrad 6. (B.K.)
Velenje: Simon Rednak
zmagovalec območnega j
venstva mladincev v nata;
nem izbijanju. Zoran R
nak pa je prvak v hitre
nem izbijanju. Na drža*
prvenstvo se je uvrstil
Siniša Moravac (vsi Ve
nje). (B.K.)
Štore: na gozdnem teku
zmagal Krempl pred Kukc
čem in Rozmanom, v žen
konkurenci pa je bila na
trejša Šmidhoferjeva.
Braslovče zmagova
16.Cestnikovega memorial
streljanju sta ekipa Morisa
med posamezniki Mark
(Krim). Ekipno je bilo tre
Celje, četrte Braslovče in s
mi Kovinar, med posamez
ki 5.Jager, 6.Frece (oba Ce]
Poljažar (Brasl). (T.J.)
Braslovče: na zadnji tel
savinjske orientacijske lige
zmagali med člani Vini
Gora, med veterani Zabul
vica, med mladinci Šoštanj
med dečki Braslovče. V ski
nem seštevku šestih tekeit
zmagal Žalec pred Zabukf
co in Žalcem. (B.P.)
Celje: h koncu gre rd
metno prvenstvo starej'
dekhc. Vrstni red - jug:;
gorje 18, Celje 16, Lisca
Škocjan 8, N.mesto 6, Se
jernej 0; vzhod: Velenje ■
Žalec 15, Črenšovci 12, P
9, Branik 6, Fužinar 0. PO'
nale vzhodne regije: Veleli
Celje 20.19, Zagorje-Žai
14:6; finale: Velenje-Zagij
19:18; za 3.mesto: Žalec-^
Ije 16:14.
Celje: na mednarodn^
srečanju mladih šahovs'
ekip (do 15 let) je zmaš
Zagreb pred Ljubljano, f^J
borom, Celjem in Satno®
rom. Celjsko moštvo je
najboljši rezuhat na dveh'
hovnicah. (M.K.)
1. SNOPIČ
ŠPORT	IQ
Tehničnih na pretek
Najpogosteje kaznovani tudi nekateri trenerji košarkarskih ligašev s Celjskega - V
soboto žreb za novo prvenstvo
v soboto bo v Ljubljani
žrebanje za novo košarkar-
sko prvenstvo v A, B in
2.moški ligi ter prvi ženski
ligi, hkrati pa bo KZS podeli-
la priznanja za zadnjo sezo-
no,
t
Pivovarna Laško bo dobila
bronaste kolajne za 3.mesto,
Matjaž Tovornik nagrado za
najboljšega strelca lige,'Loka
za najbolj disciplinirano eki-
po (9.Rogaška, lO.PLaško) in
Prfarci iz Idrije za najboljšo
navijaško skupino (2.Hmelj
boysi, 3.Green bottles, 10.Ro-
gaška) .
V	sezoni 1996/97 je tekmo-
valo 75 klubov. Prvak je Olim-
pija, druga Polzela, tretja Pi-
vovarna Laško, nato pa so na
lestvici zveze na 14.mestu Ke-
moplast, 16.Rogaška, 17.Co-
met, 27.Prebold, 29.Rogla
Atras, 37.Elektra, 40.Celje,
50.Podčetrtek, 59.Žalec. V
ženski konkurenci je nastopi-
lo samo 12 ekip. Prvak je Ježi-
ca pred Ilirijo in Celjem, na
10.mestu je Comet.
V	obeh A ligah je rekorder po
številu tehničnih napak Kemo-
plastov trener Rudi Jerič s peti-
mi, v B ligi celjski trener Srečko
Žgajner s sedmimi, klubski re-
korder vseh lig pa je Rogla
Atras. Zrečani so skozi vso se-
zoni dobili kar 16 tehničnih
napak in imeli še tri izključitve.
A ligi - Polzela 5 (Zaletel 2,
Petranovič, Stavrov, Jagodnik
1; izključen Rituper), P.Laško
5 (Dončič 2, Govc, Tovornik,
Vujovič 1), Kemoplast 8 (tre-
ner Jerič 5, Cerar, Kahvedžič,
Urbanija 1), Rogaška 5 (Iva-
novič 2, Mičunovič, Novakovi-
č, Petrovič 1), Comet 5 (Nerat,
Novak, Sivka, Zeleznikar, tre-
ner Tolj 1).
B liga: Prebold 5 (Kvartič,
Karlovčec, Zupane, Ručigaj,
trener Benčan; izključen Ruči-
gaj), Rogla Atras 16 (trener
Bokšan 5, Zinrajh 4, M.Štor 3,
Pučnik 2, Sedminek, Šmid 1;
izključeni Bokšan, M.Šrot,
Temnik), Elektra 2 (Maliče-
vič. Mrzel; izključena Mrzel,
Pečovnik), Celje 10 (trener
Žgajner 7, Djakovič, Kitek, Ri-
bežl 1; izključen Jurak).
Ženske - Ingrad 3 (trener
Bastašič 2, trener Lah 1), Co-
met 4 (Račič 2, Šporar, trener
Kovačič 1).
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Strelci: 785-Tovornik (PL),
733-Čizmič (Rep), 691-Goljo-
vič (BWC), 509-Usica (PL),
508-Petranovič (Pol), 491-ge-
njac (Hel), 478-Jagodnik (Pol),
457-Kovačevič (Rep), 453-Pri-
morac (Sat), 399-Čovič (Idr).
Upoštevane so samo točke iz I.
in Il.kroga tekmovanja.
Matjaž Tovornik je spet prvi
strelec lige.
Končno. Zadnja lovorika
Polona Koštomaj je kot prva kegljavka Miroteksa zmagala na svetovnem pokalu
Boljša kot vsi moški!
Miroteks ima končno tudi
zmagovalko svetovnega poka-
la. Kar doslej ni uspelo Kardi-
narjevi, Zupančevi in Petako-
vi, se je konec tedna v nemš-
kem mestu Gorlitz posrečilo
še ne 18-letni Poloni Koštomaj,
ki je v kadetski konkurenci
zmagala celo dvakrat.
»Po dveh četrtih mestih na
svetovnih prvenstvih sem si
močno želela kolajno, a ob
pogledu na seznam tekmo-
valk nisem bila prepričana v
uspeh. Razpletlo se je zares
enkratno, čeprav sem v polfi-
nalu kegljala pod svojimi spo-
sobnostmi, a zato v finalu
sproščena dosegla najboljši
rezultat prvenstva,« je vsa
presrečna pripovedovala dva-
kratna zmagovalka 1. svetov-
nega pokala za kadetinje.
»Tekmovanje mešanih dvo-
jic je bilo bolj zahtevno in
napeto. Pravila so bila nekoli-
ko bolj zapletena, z Milanom
Založnikom iz Cerknice sva se
na stezi menjala po vsakem
lučaju in zato napake niso bile
dovoljene. Pred SP sva nekoli-
ko potrenirala in nato dosegla
najboljša rezultata kvalifikacij
in finala,« je dodala Polona
Koštomaj, ki je v obeh konku-
rencah podrla več kegljev kot
najboljši kadet.
»Še sama nisem verjela, da
imam najboljši rezultat. Gle-
dalci so bili enkratni in konč-
no imam kolajni z velikih pr-
venstev,« je dodala prva celj-
ska zmagovalka svetovnega
pokala v kegljanju. V kvalifi-
kacijah posameznic (30 pol-
no-^30 čiščenje) je podrla 266
kegljev, v polfinalu (20 pol-
no-i-30 čiščenje) je premagala
Lukašikovo (Svk) s 162:154 in
v finalu Brunnerjevo (Avs) s
197:175. V tekmovanju meša-
nih dvojic (50 polno+50 čiš-
čenje) sta z Založnikom naj-
prej podrla 426 in v finalu
440 kegljev ter za samo štiri
lese premagala dvojico iz
Nemčije.
ŽEUKO ZULE
^ Foto: GREGOR KATIČ
Polona Koštomaj z odličji svetovnega pokala.
Štiri žoge premalo
Po nedeljski zmagi na turnirju v Strasbourgu je velenjska
igralka squasha Petra Vihar na evropski mladinski lestvici že
na 3.mestu, kar je njena doslej najboljša uvrstitev. Svoj tretji
ESRF turnir v karieri je osvojila po hudem polfinalnem
dvoboju z Uxio (Španija), ki je imela kar štiri zaključne žoge.
Španka je polfinale začela bolje, dobila prvi niz in v drugem
vodila s 6:4. Viharjevi je tedaj uspela odlična kombinacija
udarcev, ki je temperamentno tekmico dotolkla do te mere, da
je kratkomalo odšla z igrišča in predala niz. Tretjega je znova
dobila Uxia in četrtega naša prvakinja, ki je v zadnjem
izgubljala že s 4:8. Do konca se je otresla pritiska štirih
zaključnih žog in z šestimi zaporednimi točkami tudi dobila
veliki dvoboj s 6:9, 4:6 (predaja Španke), 7:9, 9:7 in 10:8.
Viharjeva je ostale štiri dvoboje vključno s finalom dobila
brez oddanega niza in je bila že lani finalistinja Strasbourga,
naslednji mesec pa bo na Nizozemskem prvič nosilka mladin-
skega mastersa.	Ž.Z.
Prijave do 234unija
Za nastopanje v evropskem pokalu se
klubi lahko prijavijo do 23.junija, zato na
Polzeli in v Laškem nimajo še nobenih
informacij o možnih nasprotnikih.
Že zdaj je skoraj zanesljivo, da bo našo
državo v naslednji sezoni v evropskih poka-
lih namesto sedmih zastopalo le pet klubov:
Olimpija v evropski ligi. Polzela in P.Laško v'
evropskem pokalu ter Helios in Ovni v Kora-
' čevem pokalu. V najbolj množično konku-
renco sta se uvrstila še Postojna in Satex,
vendar sta se obe moštvi odpovedali nastopu.
Še bolj okrnjeno bo naše žensko zastopstvo:
Ježica bo igrala v evropski ligi, Ingrad v
pokalu Ronchetti, ekipe Ilirije, Odeja in Mari-
bora pa so sodelovanje odpovedale.
Osip pri Comelu
Končnica za uvrstitev v A-1 ligo je minila
brez Cometa, ki je že odslovil predragega
trenerja Vječaslava Tolja in zdaj je njegovo
, mesto začasno prevzel dosedanji pomočnik
I Franc Perkič.
Comet bo še naprej pokrovitelj košarkarjev,
I ki so ostali brez Pjevnika (Krka) in najbrž tudi
' Novaka (Satex). Žensko ekipo sta z izpisnica-
ma zapustili Račičeva in Šporarjeva, uvod v
. novo sezono pa bosta znova poletna turnirja.
I Za prvega (od 8. do lO.avgusta) so že zaneslji-
vi Olimpija, Croatia osiguranje in Zrinjevac,
četrti udeleženec pa bi utegnil biti Panathinai-
kos z novim trenerjem Subotičem. Ikov memo-
nal bo z udeležbo klubov naše A in B lige v
. zadnjem delu avgusta.
Laščani profesionalci
»Z Goljovičem, Kuncem, Dragšičem in Be-
čirovičem smo dobili, kar smo hoteli. Ek-
stremne višine še vedno nimamo, toda v
novi sezoni ne bomo več odvisni od posa-
meznikov,« je novosti v taboru Pivovarne
Laško komentiral trener Aleš Pipan.
Za novo sezono z mlajšo ekipo načrtuje
hitrejšo igro, ki bo v napadu nevarna z vseh
položajev, toda poudarek bo še naprej na
izboljšanju obrambe. »Tovornika še naprej po-
trebujemo predvsem za evropski pokal, moš-
tvo pa smo povsem profesionalizirali in odpad-
li so vsi igralci, ki iz različnih vzrokov ne
morejo trenirati dvakrat na dan,« je dodal
Pipan in razmišlja celo o pripravah v Bormiu,
kjer je vsako poletje veliko uglednih košarkar-
skih ekip. Med odvečnimi igralci sta novi klub
prva poiskala Durnik in Vajdič (oba Rudar),
Starovasnik pa je posojen Hrastniku.
Petrovič V Šentjur?
Po najbolj uspešni sezoni so pri Kemo-
plastu trdno odločeni, da se bodo v nasled-
njem prvenstvu še bolj poskušali vmešati v
boj za napredovanje med prvoligaše.
Ekipo zapušča samo prvi strelec Kahve-
džič, ki po ukinitvi tujcev nima več pravice
nastopa. Kapetan Gajšek je misel o odhodu k
Rogli opustil, edini novinec pa bo skoraj
zanesljivo Petrovič (Rogaška). Šentjurčani
poudarjajoč, da homogene ekipe ne želijo
dopolnjevati z večjim številom okrepitev in
zato so se odločili le za osvežitev na položaju
organizatorja igre.
ia1	^
I w ■
_^_" _ - • _.
ŠPORT
IMiMI
Vsi na nižjih mestih
Publikumovi nasprotniki v pokalu Intertoto - V domačih prvenstvih največ pomeni Maccabi iz Haife
Do prvih tekem v evrop-
skem nogometnem pokalu In-
tertoto je še devet dni. V kon-
kurenci bo tudi nekaj slovitih
klubov {Auxerre, Koln, Ham-
burger SV, Werder, Standard
Liege), toda Italija, Anglija in
Španija še naprej bojkotirajo
tekmovanje, ki bo v prenovlje-
ni obliki na sporedu tretjič.
Publikum bo naslednjo nede-
ljo igral doma z Antalyo (v poka-
lu Intertoto je kot tretji turški
klub), 28.junija v Haifi z Macca-
bijem (drugi Izraelec), 5.julija
doma z Lokomotivo iz Nižjega
Novgoroda (drugi Rus) in za
konec 12.julija v Zrenjaninu z
drugim jugoslovanskim klu-
bom Proleterjem. V naslednji
krog se bodo uvrstili samo zma-
govalci skupin, ki bodo nato po
izločilnem sistemu igrali za tri
prosta mesta v pokalu UEFA.
Drugič v Intertoto
Vsaj v nogometu je v Turčiji
kvaliteta osredotočena v Cari-
gradu in zato Antalyaspor v
evropski konkurenci ni posebej
znana. Čeprav začenja spodnji
lestvice države na dveh celinah,
je bila že nekaj krpgov zaneslji-
va za Intertoto in je sredi pr-
venstva doma premagala podpr-
vaka Bešiktaš.
Edini prvoligaš iz Antalye je
bil ustanovljen leta 1966 in je
med najboljšimi pet sezon. Pr-
vič je napredoval leta 1982, v
zadnjih treh prvenstvih pa je
končal na Z 13. in zdaj lO.me-
stu. Klubska barva je rdeče-be-
la, v moštvu ni nobenega bolj
znanega nogometaša, lani pa so
že igrali v Intertotu in bili v
svojem prvem evropskem tek-
movanju polovično uspešni (do-
ma z Rotorjem 2:1 in Baslom
2:5, v gosteh z Atala Auro 3:0 in
Šahtjorjem 0:1).
Končni vrstni red: Galatasa-
ray 82, Bešiktaš 74, Fenerbahče
73, Trabzon 72, Bursa 59, Istan-
bul 55, Kocaeli 48, Antep 47,
Samsun, Antalya 45, Biriigi 39,
Ankara 38, Vanspor, Altay 37,
Dardanel 36, Sariyer 34, Denizli
20, Zeytinburnu 11.
Sedemkrat
zapored
Sredi marca je bil Maccabi
iz Haife v izraelskem prvens-
tvu šele deseti in krepkih 17
točk za najhujšim tekmecem
iz Tel Aviva, ki je zasedal po-
ložaj za Intertoto. V zadnjih
sedmih krogih se je zgodil
čudež: moštvo iz Haife je os-
vojilo vse točke. Tel Aviv le
dve.
Maccabi je bil ustanovljen
že leta 1919, vmes ukinjen in
leta 1940 je znova začel z
delovanjem. Klubska barva je
zelena in igra na štadionu Qir-
yat Elizer s kapaciteto 18.500
ljudi. Petkrat je bil prvak (84,
85, 89, 91, 94), štirikrat zma-
govalec pokala (62, 91, 93,
95), še petkrat v finalu in je
najbolj uspešen izraelski klub
zadnjega desetletja. Leta 1994
je bil prvak celo brez poraza,
ki ga ni doživel polnih 45 te-
kem.
V nedeljo sta v kvalifikaci-
jah za SP igrala dva Maccabi-
jeva reprezentanta (obram-
bna igralca Harazi in Benado),
ima še pet nekdanjih in štiri
člane mlade selekcije. Prvi
zvezdnik je 34-letni vratar Bo-
ni Ginzburg, ki je zamenjal že
osem klubov in je tudi nogo-
metaš z mednarodnimi izkuš-
njami. Branil je za Glasgovv
Rangers in je zbral kar 64
nastopov za reprezentanco.
Tujca sta branilec Balančuk
(ex Dinamo Kijev, 21 let) in na
sredini igrišča Kandaurov (24
let), ki je igral za ohmpijsko
reprezentanco Jlusije. Trener
je klubska legenda Avraham
Abukarat (za Maccabi je odi-
gral rekordnih 396 tekem), ki
ima za pomočnika nekdanje-
ga reprezentanta Sovjetske
zveze Andreja Bala.
V državnih prvenstvih je
bila na gostovanjih Antalyi-
na bilanca 4 zmage, 2 remi-
ja, 11 porazov in razlika v
golih 17:28, Lokomotivina v
novem prvenstvu 2 remija in
3 porazi (1:7). Doma je Mac-
cabijeva bilanca 8 zmag, 5
remijev in 3 porazi (29:18)
ter Proleterjeva 11 zmag, 2
remija in 3 porazi (34:13).
Končni vrstni red: Beitar
69, Hapoel PT, Hapoel Beer
60, Maccabi PT 52, Maccabi
Haifa 48, Maccabi Tel Aviv
46, Hapoel Haifa 43, Hapoel
KS, Rishon 40, Bnei 38, Ha-
poel Beit, Hapoel Jeruzalem
34, Hapoel Tel Aviv 33, Mac-
cabi Hertzeliya 32, Holon 21,
Hapoel Taybe 15.
Lokomotiva
omaguje
Rusi igrajo prvenstvo v rit-
mu pomlad-jesen in Lokomo-
tivi letos ne kaže dobro. Po
tretjini tekmovanja je na dnu
lestvice, čeprav je igralsko
močnejša kot lani, ko je še
ujela uvrstitev v zgornjo polo-
vico.
Klub je bil ustanovljen šele
pred desetletjem, toda že leta
1991 je bil prvoligaš Sovjetske
zveze. Moštvo v primerjavi z
lansko sezono ni bistveno
spremenjeno in je kombinaci-
ja izkušenj ter mladosti. Tujci
so beloruski vratar Satsunke-
vič, v napadu njegov rojak Ra-
peiko in litvanski obrambni
igralec Baltusnikas. Za repre-
zentanco Rusije je branilec
Afanasijev odigral štiri tekme
in eno napadalec Mukhama-
dijev, ki je igral tudi v Turčiji
in za moskovski Spartak v ligi
prvakov. Vsi drugi nogometa-
ši so celo v Rusiji neznani,
pravi posebnež pa je Valerij
Ovčnikov: predsednik in
hkrati trener Lokomotive iz
Nižnjega Novgoroda.
Vrstni red po 12.krogu:
Spartak, Dinamo 25, Rotor
24, Rostelmash 20, Alaniya,
Torpredo, Lokomotiva (M),
Žemčužina, Černomerec 17,
Krila Sovjetov 16, Baltika, Ze-
nit 15, CSKA, Šinik, Lokomo-
tiva (NN) 14, Kamaz 12, Tyu-
men 10, Fakel 7.
Novinci v Evropi
Proleter bo konec julija sla-
vil 50-letnico kluba, ki v mno-
go čem spominja na Publi-
kum. Povprečna starost moš-
tva je 21 let in zadnjo sezono
so preživeli od 1,2 milijona
mark odškodnine za prestop
Govedarice na Nizozemsko.
Pred evropsko premiero so v
Zrenjaninu ostali brez prvega
strelca, makedonskega repre-
zentanta Stojanovskega, ki je
skupaj s Savičem odšel k nove-
mu prvaku Partizanu, klub je
zapustil tudi Vasic (Vojvodi-
na) . V moštvu s Karadjordjeve-
ga parka (štadion ima kapaci-
teto 22.000 ljudi) ni nobenega
reprezentanta, trenerja Radoja
Draškoviča pa osem krogov
pred koncem zamenjal Toma
Manojlovič, ki je davnega leta
1973 skupaj z Milutinovičem v
kvalifikacijah z Mariborom
(1:3, 3:0) pripeljal rdeče-bele v
prvo ligo.
Končni vrstni red: Partizan
84, C.zvezda 78, Vojvodina
53, Hajduk 44, Proleter 42,
Čukarički, Zemun, Mladost
41, Rad 40, Budučnost 39, Be-
čej 38.
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Med šesterico Publikumovih nogometašev, ki so leta 1993
igrali v pokalu pokalnih zmagovalcev, je tudi Aleš Turk.
Vse države bolj uspešne i
UEFA pri določanju mest za evropske pokale upoštevj
rezultate zadnjih petih sezon in na lestvici so Rusijj
Turčija, Jugoslavija in Izrael krepko pred našo državo.
Vrstni red: I.Italija 63,884, 2.Francija 45,283, 3.Nemčij;
40,307, 4.Španija 39,098, 5.Anglija 38,333 ... ZRusij;
31,300, lO.Turčija 23,749, 12.Jugoslavija 21,000, 21.1zrae
12,166, 31.Slovenija 7,666 itd. Slovenija in Izrael sta točkf
dobila od sezone 1992/93 dalje, Jugoslavija kot naslednji
bivše države za leti 1991 in 1992, Turčija pa edina za vselJ
pet sezon.
Danes žreb
Na Ptuju bo danes žreb za popolnitev tretje lige-vzhod)
druge mladinske lige. MNZ Celje bosta zastopala Usnjar |
soboto je dosegel že 15.zaporedno zmago) in mladij
Šentjurja.
Za člansko ligo so tri prosta mesta, za katera se potegujejo|
Lakoš, Pobrežje, Puconci in Hajdina. Za mladinsko konkur^
co sta dve prosti mesti, Šentjurjevi tekmeci pa so Turnišj
Dravograd, Bakovci in Boč. Šentjurčani so morali igrati predi
valifikacije in so Gorišnico izločili z 0:0 in 9:2. V obf
konkurencah bodo prve kvaUfikacijske tekme 18.junija.
Rogla in Zreče za SI
s košarkarskim turnirjem in nekaterimi tekmovanji
demonstracijskih panogah so se v Bariju in okolici i
začele 13. sredozemske igre, uradna otvoritev pa bo jutri.
Slovensko zastopstvo je pred štirimi leti v Franciji osvojilo j
kolajn in za 175 reprezentantov je poglavitni cilj preseči števi
odličij s prvega samostojnega nastopa. Reprezentance v igrah
žogo so se minule dni pripravljale v našem prvem olimpijske
centru na Rogli in v Zrečah ter tudi odigrale več tekem.
Košarka: P.Laško-Slovenija (do 22 let) 90:85 (44:43); Golj(
vič 33, Lisica 25, Bečirovič 11, Drašič 10, Dončič, Tovornika
Tomašič 2, Kazaferovič 1. Nogomet: Unior-Slovenija (do 23 le!
1:0 (0:0); Kraševec (52). Odbojka: Slovenija-Tunizija 3:1 (11,
12, 2, 3). Rokomet - moški: Slovenija-Gorenje 32:26 (13:11
ženske: Slovenija-Gorenje (kadeti) 32:45 (8:13, 18:28).
Do finala Pariza
v mladinskem delu slovi-
tega teniškega turnirja Ro-
land Garros je Katarina Sre-
botnik izpadla v 2.krogu in
se skupaj z Majo Matevžič
uvrstila v finale dvojic.
Srebotnikova je bila v Parizu
tretja nosilka in je presenetlji-
vo izpadla s Schwartzovo
(Avs) s 4:6, 5:7. V konkurenci
dvojic je skupaj z Matevžičevo
v polfinalu izločila najboljšo
mladinsko kombinacijo na
svetu Sebova-Volekova (Svk) s
6:1, 3:6, 6:2 in v svojem dru-
gem finalu za Grand Slam|
Petro Rampre v Melbou«
1996) izgubila proti Seljutil
(Kaz)-Black (Zim) z 0:6, A
5:7, čeprav sta Slovenki v zal
njem nizu že vodili s 5:2.
Velenjčanka zdaj že nastop
na članskem turnirju v svoja
mestu, kjer je osma nosilka "K
glav opna. Nagradni sklad i
10.000 dolarjev, toda sčasoi^
naj bi bil celo 25.000 dolarjd
Tekmovanje na igriščih ob jea
ru sodi v sklop prireditev d
100-letnici tenisa v Sloveniji.
mali nogomet
Laško: prvi del Goidhornu
Celje: v 12.krogu Friggs-
Marinero 2:12, Celjski grof-
Cosmos 6:4, Prima-Klateži
1:2, Šmartno-Ščurek 2:2, Viva
la musica-Kewin 2:2, Veflon-
Pelikan preložen Vrstni
red: Pelikan (-) 27, Cosmos,
Klateži 24, Celjski grof 22, Ke-
win 19, Marinero 17, Prima
16, Šmartno 15, Veflon (-),
Ščurek 13, Viva la musica 8,
Friggs 2.
Laško: v 9.krogu Zlatorog-
Goldhorn lj2. Zidani Most-
Aranžerji 2:7, Racman-Zimšek
5:6, Breze-Koln pobi 5:3, Lipov
list-Gaj 3:1. Vrstni red: Gold-
horn 24, Aranžerji, Zlatorog
21, Koln pobi 15, Racman,
Ž.Most 12, Breze 10, Zimšek,
Lipov list 6, Gaj 4. Prvenstvo se
bo nadaljevalo septembra.
Slovenske Konjice: v
25.krogu DSV-Vitanje 1 2:2,
Konjice-Loče 3:4, Blato-Gale-
ro 2:4, Vitanje II-Draža vas
4:4, Stranice-Dobrava 3:9, Mi-
neral-Nirvana 4:1, Bazar-Žiče
3:5. Vrstni red: DSV 59, Loče
(-) 49, Vitanje I 48, Dobrava
46, D.vas 45, Galero 43, Konji-
ce 37, Mineral 34, Nirvana (-),
Žiče 29, Bazar 28, Stranice 26,
Blato 16, Vitanje II 13.
Mladinski ekipi na SP, kadetski na EP
Slovenija je edina evropska država, ki bo avgusta z vsemi štirimi reprezentancai*
udeležena na mladinskih svetovnih prvenstvih v Turčiji in Slonokoščeni obali ter kad«^
skih evropskih prvenstvih v Estoniji in Avstriji.
Uspeh kadetov (letnik 1978) in kadetinj (1979) izpred desetih dni so konec tedna dopolnili ^
mladinci v Atenah in mladinke (na sliki) v Žalcu. Naše so premagale Ciper z 42:8 in Madžarsko
25:23 ter igrale z Nizozemsko 22:22. V reprezentanci so bile tudi Randlova, Dolarjeva, Šimekov^
Jagrova (vse Žalec), Grudnikova, Stevanovičeva in Kranjčeva (vse Velenje). Hkrati je konČai^
prvenstvo v drugi ženski ligi - vzhod. Vrstni red: Velenje B 26, Ptuj 24, Lisca 20, Žalec B Ij
Šentjernej in Črenšovci po 17, Novo mesto 14, Škocjan 4, Branik B 0. Foto: GREGOR KATI"
2. SNOPIČ
KULTURA
17
Nune na grajskem dvorišču
Program kulturnih prireditev v Laškem za sezono 1997/98 je že pripravljen
z musicalom Nune v izved-
bi Šentjakobskega gledališča
z Ljubljane se bodo 27. junija
/ Laškem pričele letošnje Pri-
reditve na gradu Tabor. Gre
za novost v ponudbi Kultur-
nega centra Laško, ki pa prav-
zaprav sploh ni nova. Priredi-
tve na gradu Tabor bodo na-
mreč nasledile znamenite Po-
letne grajske prireditve, ki jih
je vrsto let organizirala Pivo-
varna Laško.
K . .
Razlog, da se je pivovarna
odpovedala prireditvam na
gradu Tabor kot glavna organi-
zatorica, je povsem preprost.
Odziv na prireditve je bil pre-
majhen v primerjavi z vlože-
nim denarjem. »Razočarani
smo, ker mnogi kulturni do-
godki, ki smo jih pripravili v
Laškem, niso dobili pravega
odziva v slovenskem prostoru,
oziroma so postali pomembni
šele takrat, ko so se zgodili tudi
v Ljubljani,« pojasnjuje Go-
razd Šetina iz Pivovarne Laš-
ko. »Zato smo se odločili, da
denar raje namenimo za pope-
stritev programa celotnega Pri-
reditvenega centra, h kateremu
poleg kulturnega centra sodita
še dvorana Tri lilije in razsta-
višče Laški dvorec.« Kljub
skromnejšim sredstvom pa pri-
reditve na gradu Tabor ne bodo
manj kakovostne kot prejšnja
leta. Po Nunah bo konec julija
večer s pevko Terezo Kesovijo,
8. avgusta se bo na svoji evrop-
ski turneji ustavil v Laškem
duo Luiz Carlos Borges iz Bra-
zilije, ki izvaja etno jazz, kot
zadnji pa bo na gradu Tabor
koncertiral znani avstrijski ki-
tarist Michael Langer.
Prava novost v programu
kulturnih prireditev v Laškem
bo v naslednji sezoni vsekakor
mesec monokomedije. Pro-
gram, ki se bo odvijal v sep-
tembru, je že pripravljen, zelo
ugoden pa je tudi odziv na
javni natečaj za pisce izvirnih
slovenskih monokomedij, ki
bo zaključen konec julija. Kul-
turni center je doslej prejel že
trinajst besedil, nagrade trem
najboljšim pa bodo podelili ob
pričetku meseca monokome-
dije. Prvonagrajeno besedilo
bo v naslednjih letih doživelo
premierno uprizoritev. »Zara-
di tega smo tudi razpisali javni
natečaj, saj želimo v Laškem
sčasoma ustvariti lastno pro-
dukcijo,« pravi ravnatelj Prire-
ditvenega centra Jure Jan.
Prireditveni center je te dni
že poslal vabila vsem doseda-
njim in morebitnim novim
članom Abonmaja Laško, s ka-
terim jih seznanja s progra-
mom v sezoni 1997/98. V red-
nem abonmaju se bodo zvrsti-
le štiri gledališke predstave in
pet koncertov, vsebinsko zelo
bogata pa sta tudi izvenabon-
majski program in abonma Vr-
tiljak polk in valčkov, ki je
edinstven v Sloveniji.
rr^- .v.v-..:.-! J. INTIHAR
Prireditveni center v Laš-
kem pripravi na leto blizu 170
kulturnih in športnih priredi-
tev, ki si jih ogleda od 50 do 60
tisoč ljudi. Za program, ki ga
uspešno vodi le peščica ljudi,
je center lani porabil 50 mili-
jonov tolarjev. Šestdeset od-
stotkov denarja je prispevala
Pivovarna Laško, deset odstot-
kov občinski proračun, preo-
stanek vsote pa je center zago-
tovil iz lastnega zaslužka.
zapisovanja
Ne zgolj blagajna
Piše: TADEJ ČATER
Domala vselej kadar pridem
v kakšno družbo ljudi, ki jih
sicer nekako navidez poznam,
ki se morda poznamo iz otroš-
tva. v vsakodnevnem življenju
se pa ne srečujemo, ki so bolj
znanci kot pa prijatelji, sem
deležen na prvi pogled dolgo-
časnega, v resnici pa zelo do-
brega vprašanja: kaj počne Mi-
nistrstvo za kulturo? Kakšna je
vloga Ministrstva za kulturo v
tej državi? Priznam, da me
vprašanje ponavadi preseneti,
da se v glavnem »zmažem« s
kako hudomušno domislico,
mogoče tudi s kakšno anekdo-
to in pozornost preusmerim
drugam, k drugim bolj prijaz-
nim temam, nekje globoko v
meni. pa najbrž tudi v izpraše-
valcu. pa vprašanje in odgovor
še vedno kljujeta. Ja. kaj počne
Ministrstvo za kulturo? In kaj
je njegova naloga? Zanimivo bi
bilo vprašati kakšnega publici-
sta s -področja obramboslovja,
če je tudi on naslovnik podob-
nih vprašanj v zvezi z Ministrs-
tvom za obrambo. Mislim, da
ne. Skorajda prepričan sem. da
se sam in njegovi bralci s taki-
mi vprašanji ne ukvarjajo. Kar
utegne pomeniti, da je vloga
Ministrstva za obrambo za raz-
liko od Ministrstva za kulturo
jasno definirana in. da javnost
vlogo Ministrstva za obrambo
dobro razume. Ne vem. Morda
pa res.
Hočem skratka povedati, da
ni vedno res tisto, kar si jav-
nost o nekem fenomenu misli,
da pa je še kako prekleto res,
da je javno mnenje odločilne-
ga pomena. Ker si podobno
kot javnost, tudi marsikateri
kulturnik ne zna odgovoriti
na vprašanje, kaj hudiča naj
bi Ministrstvo za kulturo poče-
lo? Prepričan sem, da ni malo
tistih kulturnikov, ki vlogo
Ministrstva za kulturo razu-
mejo v ekonomskem smislu.
Vidijo v njem blagajno, ki ne-
kemu projektu omogoči življe-
nje. drugega pa ali »ubije« ali
pa ga »pokonča« še preden je
sploh zaživel. Žal. Seveda je
ob vsakem ražpravljanju treba
upoštevati prazgodovino, pa
tradicijo, konkretne družbene
razmere, ekonomsko podstat,
pa vendar: javnosti danes kul-
turne afere ne zanimajo več.
Nasprotno,^ zanimajo jo kon-
kretni rezultati. Zanimajo jo
kulturni dogodki. Pa če je bilo
to narejeno z ogromno denar-
ja, ali pa takorekoč zastonj.
Enostavno, kultura je blago.
Dobro ali slabo. Iz česar je moč
ugotoviti, da je mnenje javno-
sti o Ministrstvu za kulturo še
toliko bolj razumljivo. Kaj ob
tem, da omogoča kulturne do-
godke. grobo in preprosto po-
vedano. še sploh počne? Saj ne
rečem, da jo zanima odgovor,
v katerem bi bile naštete vse
točke, ali pa bognedaj mini-
strov dnevnik, ne. javnost za-
nima le, kakšna je vloga Mini-
strstva za kulturo danes. Kak-
šno je nacionalno poslanstvo
Ministrstva za kulturo? Ker. za
vraga, menda ja ni zgolj bla-
gajna. iz katere se financira
slovenska kultura. Saj ne re-
čem. da bi moralo Ministrstvo
za kulturo to svojo vlogo pose-
bej izpostaviti, razlagati, eks-
plicirati. jo celo izdati v kak-
šni brošurici. daleč od tega.
toda s svojim delom, tistim, ki
je javnosti dostopno, razvid-
no, iz katerega ga javnost raz-
poznava in prepoznava, bi
moralo dati jasno vedeti, da
Ministrstvo za kulturo ni sta-
novska organizacija, ki je v
službi zgolj kulturnikov, mar-
več vseh državljanov.
Prav. strinjam se z Majdo
Sirca, svetovalko ministra za
kulturo, da je outsiderska po-
zicija veliko bolj prijazna za
raznorazne opazke, toda za
razliko od insiderske ne omo-
goča konkretne spremembe.
To pa je tudi vse.
Gneča v Likovnem salonu
Jurij Kalan (1961) je ljub-
ljansko ALU končal leta
1990, imel zatem dve samo-
stojni razstavi, v slovensko
likovno sceno pa je odločil-
no posegel prav s ciklusom
slik, ki je na ogled v Likov-
nem salonu in je bil pre-
mierno predstavljen meseca
aprila v ljubljanski galeriji
Equrna,
Jurij Kalan je izrazit figura-
list. Preseneča zaradi samos-
vojosti in nevpetosti v aktual-
ne likovne trende in prav nav-
dušuje z nenavadnimi, likov-
no zahtevnimi figuralnimi
kompozicijami, kakršnih v na-
šem prostoru verjetno res ne
dela nihče (kot je v spremnem
katalogu zapisal dr. Tomaž
Brejc). Podobno prevzet s člo-
veško figuro je njegov akade-
mijski sošolec Marko Jakše,
samo da je njegova figura na-
vadno metafora ali predstavni-
ca metafizičnega, medtem ko
Kalan skoraj vedno portretira
konkretne ljudi v čisto vsakda-
njih situacijah. Toda slike ne
očarajo s svojo žanrskostjo.
Očara nenavadna atmosfera,
ki veje iz njih, in očara nena-
vadna kompozicija: zabaven
pogled od zgoraj navzdol in s
tem perspektivično skrajšana,
nekoliko karikirana telesa, ki
se prijazno in toplo gnetejo in
zapolnjujejo skoraj celoten
prostor. Najbolj izraziti so zo-
pet nekoliko popačeni obrazi,
predvsem pa poudarjene oči,
ki so eden ključnih elementov
na njegovih slikah. S svojimi
napetimi, pronicljivimi, a ven-
dar zadržanimi pogledi narav-
nost lovijo naš pogled in nas
vsrkajo v kompozicijo, nabito
s podrobnostmi in neulovljivo
domačnostjo.
Jurij Kalan je s temi slikami
pretežno velikega formata
zgradil popolnoma svoj, raz-
poznaven likovni izraz. Ciklus
je nastajal v letih 1994 do 1997
in je v Likovnem salonu na
ogled do 28. junija.
IRENA ČERČNIK
Poetični kažipot
v mladinskem centru Velenje je bil v četrtek, 5. junija,
literarni večer, na katerem je pisatelj Ivo Stropnik prebiral
poetične kažipote iz svoje nove knjige Rosa ni pozabila name.
Knjiga je izšla pri založbi Karantanija. Predstavitev so pope-
strile glasbene meditacije dua Saksonika.	KL
Čas za prijateljstvo
v Leerdamu in Amsterdamu na Nizozemskem se bo v nedeljo
zaključil evropski otroški festival Čas za prijateljstvo '97.
V imenu Slovenije se festivala udeležuje tudi 16 plesalcev
Plesnega teatra Igen Studia za ples Celje, ki jih vodi Igor Jelen.
Na Nizozemskem se celjski plesalci predstavljajo s plesno
slikanico Vidkova srajčica, koreografijo Pobegnimo v svetlejšo
prihodnost ter krajšimi koreografijami, s katerimi so sodelovali
tudi na letošnjem 5. Opusu 1.	IS
Koncert mladih godalcev
Celjska glasbena šola se je
v ponedeljek, 2. junija v Na-
rodnem domu v Celju, pred-
stavila z izredno uspelim
koncertom Mladinskega go-
dalnega orkestra, v spomin
dolgoletnemu ravnatelju
profesorju Egonu Kuneju.
Sodelovali so še komorni me-
šani zbor Emanuel (zborovod-
kinja Bernarda Kink), dekliški
sestav solopevskega oddelka
(mentor Davor Mikulič) ter soli-
sti Urška Arlič-sopran, Marta
Močnik-sopran, Davor Mikulič-
bariton, Martina Gajšek-violina,
Vesna Naglič-klavir, Tina Bla-
zinšek-flavta. Brina N. Zupan-
čič-violina, Bronka Prinčič-har-
fa. Dirigiral je mladi, nadarjeni
dirigent Matjaž Brežnik.
Koncert so mladi glasbeniki
uvedli z Glasbo na vodi Geor-
ga Fridricha Handla, nato pa
je sledila Massnetova Medita-
cija iz opere Thais z izvrstni-
ma solistkama violinistko
Martino Gajšek in harfistko
Bronko Prinčič. Pred odmo-
rom smo slišali še Simfonijo
št. 15 Wolfganga Amadeusa
Mozarta. Osrednja točka kon-
certa je bila krstna izvedba
treh pesmi za sopran, bariton,
dva zbora in orkester mlade
skladateljice in pianistke Bri-
ne Zupančič Rogelj, na besedi-
la pesmice Bine Štampe
Žmavc. Gre za vokalnoinstru-
mentalno glasbo, napisano
posebej za mlade izvajalce.
Vsaka pesem je svoj svet in
glasbeno stilno samostojno
obarvana. Mucasta pesem je
pravljična glasba za godala,
sopran, flavto, violino in har-
fo. Pav je pesem o pavu, ki
pleše pavano, pisana v rene-
sančnem stilu za godala piha-
la, trobila in bariton solo. Si-
njemodro na svetlozelenem je
filozofsko, poetičnobarvito
obravnavano delo za zbora,
sopran, bariton, flavto in go-
dala.
Zatem smo lahko uživali v
izvedbi Addinsellovega Var-
šavskega koncerta za klavir in
orkester izvrstne pianistke Ve-
sne Naglič, ter ognjevitega Ma-
džarskega plesa Johannesa
Brahmsa.
Izvedba celotnega programa
je bila na zelo visoki ravni.
Mladi orkester je potrdil, da
sodi v sam vrh tovrstnih an-
samblov v Sloveniji. Prireditev
je javno priznanje za celjsko
glasbeno šolo, posebej za mla-
dega, -nadarjenega dirigenta
Matjaža Brežnika.
MIRA MRACSEK
18
KULTURA
\mn\Mm
Šempetrska antika na novo
Obsežen in slikovit vodnik Vere Kolsek po rimski nekropoli
Pokrajinski muzej v Celju
nadaljuje z izdajami obsežnih
in z najnovejšimi podatki
opremljenih vodnikov. Po Rif-
niku, ki je izšel leta 1994, je te
dni prišel v javnost vodnik z
naslovom Rimska nekropola v
Šempetru, ki ga je napisala
arheologinja in dolgoletna di-
rektorica omenjenega muzeja
v Celju Vera Kolšek, ki je veli-
ko svojega raziskovalnega de-
la posvetila ravno rimski ne-
kropoli v Šempetru.
Prvi vodnik o tem znameni-
tem rimskem grobišču je izšel
leta 1961 izpod peresa Josipa
Klemenca, drugega je napisa-
la Vera Kolšek, v njem pa je
bil že dodan tudi vzhodni del
med tem izkopanega grobišča
in doživel tri ponatise v letih
1971, 1974 in 1980. Vodnik,
ki je zdaj pred nami, je izšel
po šestnajstih letih in je pre-
veden tudi v nemščino.
Novi vodnik predvsem pou-
darja opise obnovljenih grob-
nic in vsebino napisov na re-
liefih. Nazorno je opisana
zgodovina izkopavanj in re-
konstrukcija posameznih
spomenikov. Kot prva je opi-
sana Vindonijeva grobnica, ki
je oblikovana kot nagrobna
ara in sodi med najstarejše
rekonstruirane grobnice v
Šempetru, datirajo pa jo v
drugo polovico 1. stoletja.
Druga je Spektacijeva grobni-
ca, največja med vsemi, saj
meri v višino 8,25 m. Postaviti
jo je dal Gaj Spektacij Finit
zase in za svojega očeta Gaja
Spektacija Priscijana, oba pa
sta bila župana v Celeji. Tretja
je Enijeva grobnica, manjša
od Spektacijeve, vendar po iz-
delavi in kompoziciji ena naj-
lepših na šempetrskem gro-
bišču. Kvint Enij Liberalis in
Enija-Opidana sta postavila
spomenik sebi, sedemnajst-
letni hčeri Kalendini in tride-
setletnemu sinu. Četrta je Se-
kundinova grobnica v tipu ka-
pelice. V primerjavi z ostalimi
je skromnejše okrašena. Gaj
Spektacij Sekundin je še za
življenja postavil grobnico se-
bi, ženi Tutoriji Aviti, ob smr-
ti stari 55 let, sinu Spektaciju
Cerviju, staremu 28 let, neča-
ku Rusticiju Tutoriju staremu
12 let ter 30 - letnemu sinu
Rusticiju Albinu.
Podrobno so opisani tudi
drugi Spomeniki in njihovi de-
li, objavljen je zelo pregleden
tloris spomenikov, na koncu
pa so predstavljene tudi druge
zbirke in stalne postavitve v
Pokrajinskem muzeju v Celju.
Najnovejši vodnik avtorice
Vere Kolšek odlikuje pred-
vsem velika preglednost, te-
koče in prijetno berljivo bese-
dilo in zelo kakovostno sli-
kovno gradivo (fotografije so
prispevali Viktor Berk, Vera
Kolšek, Tomaž Lauko in Božo
Štajer). Tloris je izdelala Hele-
na Zorenč, besedilo pa je v
nemščino prevedla Marija Ja-
vor Briški. Vodnik je oblikoval
Radovan Jenko, v nakladi
3000 izvodov pa ga je natisni-
la Tiskarna Ljubljana.
DRAGO MEDVED
prireditve
r~OliDAIujŽlE
-
V	Slovenskem ljudskem
gledališču bo danes ob 11.
uri zaključena predstava Tr-
nuljčice, ki jo bodo v ponede-
ljek ob 12. uri ponovili za OŠ
Antona Aškerca iz Velenja.
V	Kulturnem centru Laško
bo pevski zbor Otroci Glorije,
pod vodstvom prof. Alenke
Belej, v soboto ob 19.30 po-
novno uprizoril spevoigro »O
kresničku, ki je izgubil lučko«.
V	Škofcah nad Rimskimi
Toplicami si lahko v nedeljo
ogledate igro s petejem v šti-
rih dejanjih Franca Šaleškega
Finžgarja z naslovom Divji lo-
vec, ki jo je pripravilo Kultur-
no društvo Miklavž.
|rn(ow«Mni
v dvorani Doma II. sloven-
skega tabora v Žalcu bo v
soboto ob 19.30 koncert Vlada
Kreslina in Beltinške bande, ob
odprtju prenovljenega Doma.
V	Narodnem domu v Celju
bo v petek ob 19.30 letni ko-
nert Akademskega pevskega
zbora Celje, v torek ob 20. uri
pa slavnostno odprtje priredi-
tev Poletje v Celju, knežjem
mestu s koncertom Komorne-
ga orkestra Slovenske filhar-
monije.
V	Atriju Majolke bo v sre-
do ob 20.30 večer z Iztokom
Mlakarjem.
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo jutri ob 20.30
koncert Mešanega pevskega
zbora Freja iz Šmarja pri Jel-
šah. V ponedeljek ob 20.30 pa
bo koncert absolventov in tek-
movalcev Glasbene šole iz Ro-
gaške Slatine.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert Moškega pev-
skega zbora Dobrna.
V	avli OŠ Šentjur bo v sre-
do zvečer ob 18. uri zaključni
koncert učiteljev in učencev
Glasbene šole Skladateljev
Ipavcev Šentjur.
v Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu bodo jutri ob 10.
uri odprli razstavo likovnih
del učencev osnovnih šol ob-
čine Žalec.
V	Ipavčevi hiši v Šentjurju
bodo v sredo ob 20. uri odprU
slikarsko razstavo Gorana
Horvata. Njegova dela bodo na
ogled tudi v Knjižnici Šentjur.
V	Muzeju novejše zgO(j
vine do 31. julija razstav
Ljubica Ratkajec-Kočica.
V	Likovnem salonu v Cel
je do 28. junija na ogled raz^
va likovnih del Jurija Kalanj?
V	avli hotela Dobrna bo|
sobote naprej na ogled razsi
va likovnih del učencev
Dobrna.	|
V	Zdravilišču Laško do ^
junija razstavlja Alica Javšn^
V	prostorih Ljubljani
banke v Velenju je do jg
junija odprta slikarska raz^
va Konrada Marčinka iz
zirja. j
V	Osrednji knjižnici Cel
je na ogled razstava fotogrj
Francija Horvata z naslovoS
Velika drevesa Celja, ki jo s
pripravil Zavod za gozd«
Slovenije, območna enota ft
Ije. s
V	Galeriji sodobne uhk)
nosti je odprta študijska ra
stava »Trideseta leta likovni
glasbene in literarne dejavni
sti na Celjskem v luči družbi
no zgodovinskih gibanj.« J
V	izložbi prodajalne Bor
vo razstavlja slike Barbara S)
ša. (
V	Razstavnem salotf
Zdravilišča v Rogaški SlaS
ni je do 23. junija na ogleJ
razstava Antona Wolfa. '
V	Pokrajinskem muzeju'
do 30. junija na ogled razstl
va Rifnik in njegovi zakladi,'
Lapidariju pa do 30. septen
bra Libojska keramika.
V	Hermanovem brlogu
Celju je na ogled razstava ifl
konjiček.
v Knjižnici Šentjur lahko
torek ob 16, uri otroci prislul
nejo pravljici.	!
V	Kulturni dvorani na Pri
vorju bo v soboto ob 21. U
prireditev z naslovom Rad®
prevorskega življenja.
V	Kulturnem centru Lašk
bo jutri ob IZ uri občind
revija folklornih skupin obl
ne Laško z gosti - folklori
skupino iz Velenja.
Na Glavnem trgu v Celj
bo v sredo ob 16. uri prired
tev ob zaključku razstave Ri
nik in njegovi zakladi z nasl(
vom Živeti po starem.
V	Zdraviliški dvorani »
Dobrni bo v soboto ob 20. u
nastop forklorne skupine Di
brna.
Union 12.6. ob 17. in 19. u
ter od 13. do 15.6. ob 21. «
ameriški film Ti, ti lažnive
12.6. ob 21.15 in od 16. t
18.6. ob 21.15 ameriški fil
Metro, od 13. do 18.6. (
18.30 ameriški film Svetni
Mali Union od 12. do 18.6. (
20. uri hrvaški film Kako se
začela vojna na mojem otok
Metropol od 12.6. ob I8.i
ameriški film Svetnik.
12.
ob 21. uri, od 13. do 15.6. <
17. in 19. uri ter od 16. '
18.6. ob IZ, 19. in 21. i
ameriški film Ti, ti lažniv
ter od 13. do 15.6. ob 21-
ameriški film Metro.
Kino Dobrna 14. ob 19.
15. 6. ob 17. uri ameriški
fil
Prikazen in senca.
Kino Žalec 15. 6. ob 16. i
Notredamski zvonar, ob j
in 20. uri pa ameriški fi'
Klub vražjih babnic.
Ili« osnovna šola prepeva
Ze leta nazaj nam III. os-
novna šola dostojno in tradi-
ciji primerno predstavlja svo-
jo glasbeno snovanje in tako
je bil četrtkov večer zopet
poln petja iz mladih grl in src;
peli so otroški, mlajši mladin-
ski in mladinski zbor. Pestro-
sti večera je dodal svoje go-
stujoči nonet osnovnošolskih
deklet iz Ljubnega ob Savinji.
Za »ogrevanje« je poskrbel
otroški zbor. Ob primerni kla-
virski spremljavi je zapel tri
ljubke pesmice, polne iskrive-
ga humorja. Mladi zborovod-
kinji Lejli Jahefendič je uspe-
lo doseči lep, simpatičen zvok.
Vokalna skupina osemnajstih
deklet iz srednje stopnje je us-
pela dvigniti »temperaturo« v
dvorani tudi s tremi kratkimi,
razgibanimi skladbicami, oba
spremljajoča instrumenta, kla-
vir in harmonika sta z občut-
kom za mero primerno sprem-
ljala mehek, liričen zvok zbo-
ra Sonja Kasesnik si s temi
dekleti ustvarja naraščaj za
mladinski zbor, kar je prav
gotovo zelo smotrna naložba.
Za posebno poslastico pevske-
ga večera pa so poskrbela de-
kleta iz Ljubnega ob Savinji z
ljudskimi pesmimi iz okolice
svojega kraja. Alenki Kralj, ki
jih vodi, pač ne manjka organi-
zacijskih, strokovnih in čisto
človeških lastnosti, saj so de-
kleta kratkomalo prepričala,
da jim pesmi prihajajo iz srca.
Tudi njihovo ubrano troglasno
petje so dopolnili s citrami,
harmoniko in kitaro. Glavni
del koncertnega večera pa je
zopet pripadel mladinskemu
zboru in dirigentki Sonji Kase-
snik. Z razmeroma dolgim spo-
redom, ki je bil sestavljen kot
kolaž različnih pesmi, stilno in
vsebinsko raznoličnih, je us-
tvarila pravšnjo razpoloženje
za konec šolskega dela. Zbor
uspešno in zagnano, ter pri-
merno oblikuje glasbeni obraz
svoje šole na kateri po mojem
globokem prepričanju cenijo
njegovo estetsko poslanstvo, in
če je bilo v spremni besedi
povedano, da je pesem ljube-
zen, potem moramo ob pre-
pričljivem petju mladinskega
zbora v to kratkomalo verjeti.
Dokler bodo zbori tako prepe-
vali, težko govorimo o krizi šol-
skega petja. Uspešnost ali neus-
pešnost je rezultat soodvisnosti
dveh činiteljev: ustrezne klime
na šoli, ter zagnanosti, znanja
in muzikalnosti zborovodje, te-
ga pa na III. osnovni šoli ne
manjka. MARJAN LEBIČ
i^esto pevcev
vVilaniu
v soboto je v Vitanju v
dvorani kulturnega doma
na medobčinski reviji
odraslih pevskih zborov
nastopilo več kot dvesto
pevk in pevcev iz občin
Slovenske Konjice, Zreče
in Vitanje.
Nastopili so v devetih
zborih in enem vokalnem
kvintetu. Peli so pevci raz-
ličnih generacij: najmlajše
članice Strun so dopolnile
šele petnajst pomladi, naj-
starejši pevci pa so že pre-
stopili sedemdeseto stopni-
co svojega življenja. Vse pa
je družila ljubezen do petja
v pevskem zboru. J.H.
Vrata brez vrat odprta
Sinoči, v sredo ob 21. uri,
se je v dvorani Plesnega fo-
ruma Celje z novo skupin-
sko koreografijo domačemu
občinstvu prvič predstavilo
šest plesalcev Foruma. Vra-
ta brez vrat, kakor so zani-
miv plesni dogodek poime-
novali ustvarjalci sami, pa
bodo občinstvu znova odprli
prihodnjo sredo ob 21. uri v
dvorani v Stanetovi 17a.
Vrata brez vrat so kot rezul-
tat skupnega ustvarjanja in
prepletanja idej in energije
mladih plesalcev pod mentor-
skim vodstvom Goge Stefa-
novič-Erjavec na oder posta-
vili Boštjan Antončič, Tjaša
Cepuš, Alja Kapun, Sanja
Milenkovič in Tea Šentjurc.
Mladi plesalci, združeni v ča-
su in prostoru, raziskujejo se-
be kot posameznike in nevid-
ne niti, s katerimi so tesno
povezani med seboj. Vrata,
skozi katera vstopamo v sebe
same, je vedno najtežje od-
preti. In, ko to le uspe, se
ponovno pojavijo nova vrata,
nove razsežnosti »jaza«. No-
rost ali drznost - biti to, kar
smo?! Predstava je doživela
izjemno lep sprejem pri ob-
činstvu na festivalu sodobne-
ga plesa Sredi prostora v Seža-
ni, v ples ujeto osebno izkaz-
nico mlade generacije z vso
neposrednostjo, mladostno
energijo in uporništvom, pa
bodo zdaj lahko ocenili tudi v
Celju.
Posamezne skupine Ple-
snega foruma Celje pa v teh
dneh tudi zaključujejo letoš-
njo sezono. Plesalke Packe A
so v nedeljo nastopile na
otroškem Miš-mašu v Grižah,
prihodnji petek pa bodo z
odlomki iz Rockerete nasto-
pile v Atriju Celjskega sejma.
Zadnji junijski teden tjodo
posamezne skupine pripravi-
le še letne produkcije, sezono
pa bodo v celoti zaključile
plesalke skupine Packa A z
gostovanjem v Murski Soboti
in na festivalu Lent v Maribo-
ru.	IS
|ii Zadinfa preizkušnja S
V nedeljo, 8. junija, je bil v Ljubljani zadnji kvalifika-
cijski turnir v standardnih in latinskoameriških plesih v
tej sezoni, na katerem so se dobro uvrstili tudi plesalci
celjskega kluba Plesni val.
Blaž Pocajt in Nina Salobir sta v kategoriji mladinci C
zasedla peto mesto v standardnih in sedmo mesto v latinskoa-
meriških plesih, med mladinci B pa sta bila Urban Krajnc in
Katja Horvat v standardnih plesih sedma, v latinskoameriš-
kih pa deseta. Med starejšimi mladinci je bil uspešen tudi par
Mihael Pečnik in Tjaša Bombač, ki je osvojil peto mesto v
kategoriji C, članski par Branko Podergajs in Polona Siussi,
ki je tekmoval v kategoriji B, pa je bil v standardnih plesih
deseti, v latinskoameriških pa osmi.	JI
Sanja Milenkovič, Tea Šentjurc. Boštjan Antončič, Tjaša Cepuš in Alja Kapun odpirajo
Vrata brez vrat
2. SNOPIČ
KULTURA	\ D
Prišli, zaigrali in zmagali
Velik uspeh žalskih harmonikarjev na mednarodnem tekmovanju v Puli
Pred kratkim je bilo v Puli mednarod-
10 glasbeno tekmovanje harmonikar-
ev. Srečanja so se prvič udeležili tudi
ilani harmonikarskega orkestra žalske
^asbene šole. Mladi so odšli v Pulo
»rez posebnih pričakovanj, domov so
e vrnili z najboljšo uvrstitvijo v kate-
{oriji mladih harmonikarskih orke-
itrov.
sr.................. . / ...... :
Nad nepričakovanim uspehom so nav-
lušeni vsi: harmonikarji, delavci glasbene
lole, starši otrok in še posebej vodja orke-
itra Andreja Hirnšek. »Letošnje srečanje
r Puli je bilo že 27. po vrsti, tekmovanje
)rganizirajo vsaki dve leti, mi pa smo
sodelovali prvič. V Pulo poleg slovenskih
larmonikarjev in glasbenikov iz republik
lekdanje Jugoslavije zadnja leta prihajajo
udi harmonikarji iz Italije, Francije, Češ-
le in drugih evropskih držav. Tekmujejo
solisti, orkestri in komorne zasedbe,
jkupno je letos sodelovalo 16 orkestrov.
Tekmovali smo v A kategoriji harmoni-
carskih orkestrov do 15 let, pomerilo se je
3 orkestrov, mi pa smo osvojili najvišje
Jtevilo točk. To je bilo za nas izjemno
presenečenje, silno smo veseli tega uspe-
tia. Doslej smo sicer nastopali na priredi-
[vah po vsej Sloveniji, ampak takšnega
uspeha niti v sanjah nismo pričakovali,«
ie zadovoljna Andreja Turnšek. In ob tem
dodaja, da lovorike ne bi mogli osvojiti, če
jim sodelovanja v Puli ne bi omogočila
glasbena šola oziroma ravnateljica Tanja
Cehner, za kar se ji Andreja in harmoni-
karji še posebej zahvaljujejo.
Če si nekaj res želiš,
potem to tudi dosežeš
Harmonikarski orkester deluje v Žalcu
5 let, šteje 15 članov, na noge pa ga je
postavila prav Andreja Turnšek. V glasbe-
ni šoli je začela poučevati še kot študent-
ka, v Mariboru je študirala glasbo na
pedagoški akademiji in se obenem učila
harmonike na srednji glasbeni šoli. Dolgo
je nihala med glasbo in športom, še danes
se z veseljem ukvarja z vsemi vrstami
športa, a tehtnica se je očitno prevesila na
glasbeno stran. V žalski glasbeni šoli ter
oddelku te šole na Polzeli poučuje harmo-
niko in sintisajzer, rada sede za klavir ali
vzame v roko kitaro, dodatno pa poučuje
še v glasbeni šoli v Nazarjah. Po rodu je
Andreja, ki jo je ruski profesor na srednji
glasbeni šoli vabil na študij harmonike v
Rusijo, a se je odločila, da ni tip, ki bi vsak
dan vadil po 15 ur, iz Levca. Pred dobrim
letom dni je uresničila svojo veliko željo
in se preselila v Mozirje. »Že od malega
sem staršem govorila, da si želim živeti v
Mozirju. To je zame najlepši kraj in zdaj
mi je uspelo, da živim čisto blizu mozir-
skega gaja. Če si nekaj močno želiš, se ti to
izpolni,« je prepričana ta simpatična sogo-
vornica. Z navdušenjem pripoveduje o
svoji hiši, sobi s klavirjem, harmoniko in
veliko sliko, kjer preživi največ svojega
prostega časa. Da ni le umetniška duša,
ampak tudi praktično dekle je mogoče
sklepati po njeni pripovedi o tem, kako je
v hiši sama nabijala leseni opaž, lotila se
je celo zidarskih opravil.
Ob vsem tem pa je Andreja Turnšek
prepotovala lep kos sveta. Trikrat je pre-
križarila Grčijo z vsemi njenimi otoki
vred, bila v Turčiji, na Kanarskih otokih,
najlepše spomine ima na Indijo in Tajsko.
»Ta del sveta bi moral videti vsak človek,
potem nikoli več ne bi tarnal, da mu česa
manjka,« je prepričana Andreja.
Za konec se pogovor spet prevesi h
glasbi. Iz njenih besed veje navdušenje na
harmoniko, inštrumentom, ki ga Slovenci
še vedno preveč poznajo kot instrument
iz sveta narodno zabavne glasbe, premalo
pa ga cenijo kot koncertni instrument, na
katerem še kako lepo zvenijo tudi melodi-
je klasičnih mojstrov. Ko govoriva o har-
monikah, Andreja z navdušenjem pripo-
veduje, da jim je predstavnik znanega
italijanskega izdelovalca harmonik Excel-
sior iz Ancone pred nastopom v Puli
posodil dve kvalitetni harmoniki. Po vrni-
tvi iz Pule so lahko harmonikarji oba
instrumenta obdržali še za nekaj nasto-
pov v prihodnje. Darilo, za katerega se jim
Andreja od srca zahvaljuje in ki so si ga
žalski harmonikarji v resnici zaslužili,
■■■■■■■■■■■i IRENA JELEN BAŠA
Člani Harmonikarskega orkestra žalske glasbene šole med obiskom v Puli.
Andreja Turnšek. Otroci so nad njo
navdušeni.
Koncert V slovo
v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju je Kulturno društvo Antona
Aškerca L Gimnazije v Celju v pone-
deljek zvečer pripravilo poslovilni
koncert harmonikarja Tomaža Mar-
čiča, gimnazijskega maturanta, ki
bo jeseni začel s študijem glasbe v
Nemčiji.
Tomaž Marčič je glasbeno šolo za-
čel obiskovati z devetimi leti, pri enaj-
stih pa se je odločil za harmoniko. Na
državnih tekmovanjih mladih glasbe-
nikov je doslej v različnih kategorijah
dvakrat dosegel prvo mesto, prejšnji
mesec pa se je iz 27. mednarodnega
srečanja harmonikarjev v Puli vrnil z
osvojeno 2. nagrado v F kategoriji.
V ponedeljek zvečer se je sošolcem,
prijateljem in profesorskemu zboru
predstavil z Bachovo Fugo, z Jacobije-
vim Rigaudonom in Suito za akor-
deon, s Scarlattijevo Sonato v f-molu,
z variacijami skladatelja Šamoja, z
Brehmejevo Paganiniano in z Mohler-
jevima humoreskama. Kot goste pa so
na koncert povabili tudi pianista Gre-
gorja Deleja in Simona Dvoršaka ter
pmnazijski fantovski oktet Aves Can-
tates.	jS
Cetis v pregreti dvorani
Komajda se je pevsko »pregreta«
dvorana Narodnega doma po festival-
skem dogajanju nekoliko ohladila, je
petkov koncert mešanega pevskega
zbora Cetis spet dvignil temperaturo in
potrdil svojo veljavnost v kulturnem
prostoru Celja.
Cetisov zbor je eden redkih, ki se je iz
političnega aktivizma kulturnopolitične
evforije o vključevanju vsakega delavca v
kulturno poustvarjanje izvil in zaživel
bolj ustvarjalno in si že pred leti postavil
trdnejše in v umetniško rast usmerjene
cilje.
Programsko je zbor hotel predvsem
ugajati poslušalstvu in ob tem pokazati,
kaj zna in zmore. Že v prvem delu, ki so
ga zaznamovali Gallus, Foerster, Croce,
Saint Saens je bil ustvarjen lok od rene-
sanse pa do ljudskega skladatelja koroš-
kega župnika Viternika. Drugi del pa nas
je popeljal v loge slovenske ljudske pe-
smi raznih prirediteljev, ter bil zaokro-
žen še z dvema skoraj ponarodelima
skladbama iz kraljestva slovenskih pla-
nin.
Zbor je v zadnjih letih že pokazal, da
kvalitetno raste in se ne zadovoljuje le s
povprečnim prepevanjem. Brez pretira-
vanja in lažne hvale ga lahko uvrščamo
med tiste ljubiteljske zbore, ki umetniški
amaterizem jemljejo resno in se zavest-
no podrejajo kriterijem, za katere vedo,
da jih je možno doseči. Dirigentka Ber-
narda Kink, srebrna nagrajenka iz »Na-
še pesmi« v Mariboru, postavlja sebi in
pevcem kriterije, v okviru katerih se obli-
kuje umetniški vtis. V interpretacijskem
smislu išče avtentičnost, dinamični raz-
poni so široko zastavljeni in na vseh
stopnjah je zvok še vedno homogen in
razmerja jasna. Petje je disciplinirano in
prepričljivo. Pevci že imajo izdelan kriti-
čen odnos do glasbene tvarine, ki jo
podajajo: so že postali soustvarjalci in ne
le poustvarjalci.
Namen koncerta je bil dosežen in zbo-
ru ter dirigentki lahko z vsem spoštova-
njem želimo še mnogo trdega dela in
uspehov. Podjetju Cetis naj ne bo žal
sredstev, ki jih vlaga v svoj zbor.
MARJAN LEBIČ
iz gutenbergove
galaksije
Etika dobe množičnih občil
(Melita Poler: Novinarska
etika; Ljubljana, Magnolija,
1997).
V polpretekli zgodovini,
predvsem v zadnjem obdobju
bivše države, se je vprašanje
novinarske svobode, cenzure,
pravice do obveščenosti in
etičnih dilem pogosto odvija-
lo na ravni odnosa država-
novinar. Slednjemu je bilo
običajno očitano domnevno
ogrožanje celovitosti države
in njene družbene ureditve.
Danes je državo zamenjal po-
sameznik, običajno znana
javna osebnost iz zabavnega
in političnega življenja, ki
sproža sodni spor zoper novi-
narja zaradi razžalitve časti,
navajanja neresnic oziroma
polresnic, posegov v zasebno
življenje itd. Če smo v prvem
primeru stvar poenostavili in
jo razumeli kot napad na
neodvisnost novinarskega
dela, se nasprotno v današ-
njem času srečujemo z vrsto
odprtih vprašanj ETIKE v no-
vinarstvu oziroma spoštova-
njem etičnega kodeksa. Torej
s problemom upoštevanja te-
meljnih pravil, ki uravnavajo
naše sobivanje in delovanje v
družbi, predvsem spoštova-
nja dostojanstva človekove
osebe.
Prav slednje smatra Melita
Poler kot temelj novinarskega
sporočanja. »Dolžnost spošto-
vati dostojanstvo osebe po-
meni, da človeka vedno
obravnava KOT CILJ in nikoli
zgolj kot sredstvo«. »Avtorica
ne pristaja na prevladujoče
dejstvo današnjega časa, da je
prava beseda (ali slika) tista,
ki se dobro prodaja. Zanjo ni
mera ustreznosti javnega ko-
municiranja dopadljivost
množičnim občinstvom in tr-
žišču.« (Iz spremne besede
dr. Mance Košir.)
Poler jeva se je problema lo-
tila pri temelju filozofske eti-
ke, kot jo je utemeljil filozof
Immanuel Kant (etika dolžno-
sti oziroma t.i. deontološka
etika) v povezavi s posle-
dičnim (teleološkim) pristo-
pom, kar omogoča združitev
temeljnega čuta za spoštova-
nje dolžnosti s skrbjo za oko-
liščine, situacijo in posledice.
S teoretskim delom, ki pred-
stavlja filozofski vpogled v
novinarjevo moralno pre-
sojanje, se prepleta praktični
del, ki predstavlja posebne
novinarske dolžnosti (resni-
coljubnost, pravico do zase-
bnosti, preverjanje informa-
cij, domnevno nedolžnost
idr.) in ponazarja njihove kr-
šitve z opisom in razlago šte-
vilnih primerov iz sodobne
slovenske (in tuje) novinarske
prakse (npr. H. Blagne, pri-
mera Rizman, Bojan Budja
itd.).
Knjiga ponuja celosten po-
gled na sodobno dogajanje v
sferi javnega komuniciranja
in je uporabna tako kot učbe-
nik in kot priročnik. Ni name-
njena samo novinarjem, am-
pak vsem, ki imajo kaj opravi-
ti z javnim komuniciranjem.
Torej tudi končnim uporabni-
kom, bralcem in gledalcem,
medijskih sporočil.
Piše: SREČKO MAČEK
Uspešne radeške mazorete
Konec minulega tedna je bilo v Ljubljani prvo državno
prvenstvo mažoretnih skupin. V petih kategorijah se je pomeri-
lo devetnajst skupin iz desetih slovenskih mest. V najzahtev-
nejši kategoriji A senior je zmagal Ansambel ljubljanskih
mažoret, v kategoriji B junior pa je bila najboljša mažoretna
skupina iz Radeč. Prihodnje leto bo državno prvenstvo organi-
zirano v Radečah.	JI
trideseta leta
naceljskem
Stermecki uveljavil reklamo
organizirane reklame in na
tem segmentu zasnovalo svo-
je uspešno poslovanje. Njego-
vo podjetje se je v tridesetih
letih razvilo v pravega velika-
na, s preko 100 zaposlenimi,
ki po organiziranosti in nači-
nu obdelave trga ni nič zaosta-
jalo za podobnimi podjetji v
razvitem svetu. Letno so izdali
in razposlali preko 2.600.000
najrazličnejših izvodov re-
klamnih letakov in katalogov
Samo za kolekcijo vzorcev so
letno porabili 7300 m blaga.
Podobno sta poslovali tudi Ra-
kuscheva in Majdičeva trgovi-
na z železnino.
Nesporno dejstvo je, da je
celjsko območje med obema
vojnama gospodarsko never-
jetno napredovalo. Z ustanovi-
tvijo nove južnoslovanske dr-
žave se je odprlo novo tržišče,
kar so mnogi posamezniki s
Celjskega, ki jim podjetniške
žilice ni manjkalo, znali izkori-
stiti. Podjetnost v tem času ni
poznala meja, še posebej v tr-
govini. Med trgovci velja še
posebej omeniti Rudolfa Ster-
meckega, ki je veljal za enega
največjih grosistov med obe-
ma vojnama pri nas. Njegovo
trgovsko podjetje je kot eno
prvih pri nas spoznalo moč
20
NASI KRAJI IN UUDJE

Družinska tradicija
V žalski policijski postaji dela pet vodij policijskih okolišev, med njimi tudi Iztok Rumpf
Iztok Rumpf je vodja poli-
cijskega okoliša za področje
krajevnih skupnosti Liboje,
Griže, Prebold in Šešče. V
žalski Policijski postaji je
skupno pet vodij policijskih
okolišev, med njimi imajo
Žalčani menda edini na celj-
skem območju tudi policist-
ko.
»Kot vodja varnostnega
okoliša sem začel delati leta
1980, po novem smo postali
vodje policijskih okolišev. Po-
licist, ki dela kot vodja policij-
skega okoliša, se predvsem
spoznava z ljudmi in jim po-
maga, se seznanja z njihovimi
težavami in jim skuša sveto-
vati. Naše delo je bolj preven-
tivnega kot pa represivnega
značaja,« je razlagal sogovor-
nik.
Sosedje si radi
skočijo v lase
Ko se Ižtok Rumpf odpravi
na teren po svojem okolišu, je
oblečen v običajno policijsko
uniformo, na pot se odpravi s
službenim vozilom. »Večkrat
se odpravim na obhod po svo-
jem okolišu, če mu lahko tako
rečem, in pogledam, če je vse
v redu. Na obhod je treba
podnevi, pa tudi ponoči, obi-
skati je treba lokale, parkirne
prostore in videti, kdo se za-
držuje zunaj v nočnih urah.
Dobro sodelujemo s krajevni-
mi skupnostmi, tudi po pod-
jetjih jim včasih svetujemo,
kako naj zavarujejo svoje
premoženje. V okoliš pride-
mo tudi takrat, ko nas ljudje
pokličejo oziroma ko nas po-
trebujejo, lahko pa se dogovo-
rimo, da pridem naokoli tudi
v civilni obleki. Nekateri ljud-
je pač ne želijo, da bi vsi so-
sedje videli kako se pogovar-
jajo s policistom oziroma da
jim policist pomaga pri reše-
vanju problemov,« pove med
smehom sogovornik. Nasploh
se Iztok rad smeje, zato ni
čudno, da ga medse zelo radi
povabijo najmlajši v vzgojno-
varstvenih ustanovah in šo-
lah, kjer jih seznanja s prome-
tom, delom policistov in jih
opozarja na varno pot v šolo
ali vrtec.
Iztok Rumpf pravi, da ima
na svojem področju zelo veli-
ka dela. Pa ne zato, ker bi na
območju Liboj, Prebolda,
Šešč in Griž živeli problema-
tični ljudje, temveč že zato,
ker je to izjemno obsežen
teren. »Res pa je, da imajo
ljudje v zadnjem času več te-
žav, poznajo se krizni časi,
podjetja propadajo, ljudje pa
ostajajo brez dela. V primer-
javi s preteklimi leti je dela
precej več, še zlasti se pove-
čuje socialna problematika.
Zaradi tega so ljudje bolj ob-
čutljivi, hitreje se vnamejo
prepiri bodisi v družini ali
med sosedi. Ravno sosedskih
sporov je v Savinjski dolini
precej in ljudem pač skušaš
pomagati ter jih usmeriti po
poti čim bolj mirnega in trez-
nega reševanja problemov,«
je razlagal Iztok.
Ena družina, dva
policista
Iztok Rumpf je doma iz
Kozjega, njegova delovna po-
licijska pot se začenja v Krš-
kem. »Iz Krškega sem se ka-
sneje prestavil v Žalec in od
leta 1979 sem vseskozi v Žal-
cu.« Zakaj ravno poklic polici-
sta? Iztok Rumpf se veselo
nasmeje in začne razlagati:
»Delo policista mi je bilo všeč,
delno pa je k moji odločitvi
pripomoglo dejstvo, da je bil
tudi oče policist. Dolga leta je
bil oče policist v Kozjem, po-
tem je bil v Celju na upravi.
Družinska tradicija je kar pre-
cej pripomogla k temu, da
sem tudi sam policist,« se spet
veselo nasmeje ta žalski poli-
cist.
Ko ima nekaj ur samo zase,
teh pa je zadnje čase vse
manj, se posveča družini ali
pa se odpravi na rekreacijo.
»Igre z žogo imam najraje, za
rekreacijo in dobro kondicijo
igram nogomet. Z družino se
radi odpravimo v naravo ali
pa na kakšen izlet, vsaj enkrat
na mesec se odpravimo k star-
šem. Eni so v Kozjem, drugi v
Krškem. Za vse je treba najti
čas, čeprav policisti ne pozna-
mo prostih sobot, nedelj ali
praznikov.«
Iztok Rumpf za konec po-
ve, da je v današnjih časih
bistveno težje biti policist kot
pred leti. »Ljudje si včasih po
svoje predstavljajo demokra-
cijo, bolj so nasilni, včasih je
bilo tudi manj napadov na
policiste kot danes. Ljudje
smo se lažje pogovarjali, da-
nes pa ti že vsak mladoletnik
razlaga svoje pravice, pozabi
pa na obveznosti. Velikokrat
nas ljudje kličejo tudi takrat,
ko bi morali poklicati kakšno
drugo službo, morda social-
ne delavce ali inšpektorje, pa
kljub temu gremo na teren in
pomagamo.« Čeprav je dela
veliko, čeprav je delo težko in
včasih tudi nevarno pa Iztok
Rumpf svoje modre uniforme
zagotovo ne bi zamenjal za
nobeno drugo delovno obla-
čilo.
fflli^^ IRENA JELEN BAŠA
naši policisti
Iztok Rumpf
Za uvod razstava
v teh dneh praznuje
Društvo upokojencev Gri-
že-Zabukovica 50 let od us-
tanovitve. Po besedah
predsednika DU Griže-Za-
bukovica Marjana Rojnika,
šteje društvo 601 člana, de-
javnost pa se odvija v sek-
cijah in sicer v rekreacij-
ski, gobarski in planinski,
krožku ročnih del in rudar-
ski četi.
Krožek ročnih del je že pri-
pravil zanimivo razstavo v
dvorani DU v Grižah. Krožek
vodi Terezija Pišek, ki nam je
povedala, da je razstavo roč-
nih del obiskalo veliko kraja-
nov, ki so si lahko ogledali več
kot sto raznih primerkov šiva-
nja, pletenja in drugega, ki jih
izdelujejo upokojenke tega
krožka, ki se srečujejo enkrat
tedensko. Osrednja prireditev
pa bo 2. julija v letnem gleda-
lišču v Grižah, kjer bo sreča-
nje vseh upokojencev žalske
občine.
Griški in zabukovški upo-
kojenci pa so ponosni na svoj
prelep Dom upokojencev, |
imajo svoj bife in dvorane
150 sedeži, za jubilej pa sc
obnovili in namestili kliir:
ske naprave.
T. TAVČ
Gozdni tele v Štorali
i
Turistično društvo Štore je v soboto pripravilo 1. gozdi
tek, za prireditev, ki je že prvič lepo uspela, pa organiz.
torji obljubljajo, da bo postala tradicionalna.
Start in cilj približno 12-kilometrske proge je bil na nogomi
nem igrišču na Lipi, preko 40 tekmovalcev pa je teklo c
Pečovja, Laške vasi, Žerviš, pod Srebotnikom nazaj do Pečov
in do cilja na Lipi. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri staroste
skupine, v kategoriji do 30 let sta zmagala Ana Šmidhofer (i
Štajerska) in Ivan Kukovič (AK Trgohlad Šentjur), v kategoi
ji 31 do 40 let Dragica Hriberšek (UNZ Celje) in Stan
Rozman (Celje) ter v kategoriji nad 40 let Lojzka Felicip
(Gorenje) in Marjan Krempl (AD Slovenska Bistrica), 'm
stadionu pa so se v teku na 1.000 in 2.000 metrov pomerili d^
in deklice v starosti do 12 oziroma do 15 let.	1
Zdravje, lepota in humanost na SFTSPŠ
Skupine za humanizacijo na Srednji frizer-
ski tekstilni strojni prometni šoli v Celju so ob
5. juniju, dnevu varovanja okolja, pripravile
vrsto aktivnosti, s katerimi opozarjajo na ogro-
ženost okolja in nujnost varovanja narave.
Vodilo dijakov šole, ki že od začetka leta
sodelujejo v projektu eko šol, je »Humana šola
- eko šola«, 5. junij, dan varstva okolja, pa so
na šoli nasfovili Dan zdravja, lepote in hun
nosti ter organizirali okroglo mizo z naslovo
Mladi za humano šolo - eko šolo. Naslei
dan, v petek, 6. junija, pa so profesorje povti
li na okroglo mizo še dijaki drugih in tretj
letnikov, ki so na svoji okrogli mizi obravna«
li temo pod naslovom Mladi za humano mei
Celje - Celje - zdravo mesto.	N.-M.
Razmišljate, kaj boste študirali jeseni?
UPI-Ljudska univerza Žalec bo v naslednje šolsko leto stopila z novo celostno podobo	j
Čeprav se sedanje šolsko leto še niti
dobro ni končalo, pa najbrž ne bo
odveč, če boste že danes začeli razmiš-
ljati o tem, kaj boste študirali jeseni. V
žalski UPI-Ljudski univerzi že imajo
dogovorjeno izvedbo programov v štu-
dijskem letu 1997/98.
UPI-Ljudska univerza Žalec je po vseh
šolskih reformah ostala javni zavod za
izobraževanje odraslih in mladine, ki se
ukvarja izključno z izobraževanjem odra-
slih in mladostnikov na vseh stopnjah
izobraževanja za pridobitev poklica. Lah-
ko se odločite za vpis v osnovno šolo za
odrasle ali pa si izberete poklic trgovca,
ekonomsko-komercialnega tehnika, na
voljo vam je učenje strojništva, elektro
stroke ali oblikovanja. Prav tako lahko v
Žalcu izbirate med različnimi visokošol-
skimi programi, ki jih izvajajo v dogovoru
z Visoko upravno šolo. Fakulteto za orga-
nizacijske vede ali Pedagoško fakulteto.
Splošno izobraževanje in usposabljanje,
tečaji tujih jezikov, kreativne delavnice,
pridobitev licenc, USO programi po os-
novni šoli (gradbeništvo, trgovina) in po
V. stopnji (računovodja, komercialist, po-
slovni sekretar) so le del palete izobraže-
valnih programov, ki vam jih ponujajo v
žalski UPI-Ljudski univerzi.
Ker imajo Žalčani že 20-letne izkušnje
na področju izvedbe programov za pri-
dobitev poklica na vseh stopnjah, že
imajo dogovorjeno izvedbo programo^
študijskem letu'1997/98 z matičnimi'
kultetami in šolami, tako da študij
Žalcu ni vprašljiv. Zato je pametno, da^
danes razmislite o svojem morebitn^
študiju in se vpišete v kakšen študijj
program. Delavci UPI-Ljudske unive^
vam bodo prijazno svetovali in odgovj
jali na vaša vprašanja vsak dan do 16^
ure. Lahko pa poiščete tudi katalog
braževalne ponudbe in v množici pr^'
40 programov poiščete ustrezen P**;
gram. Na ta način boste postali ^^
njihove dvatisoč glave skupine udeleŽ^
cev izobraževanja.	]
V letu 1997 je možno pridobiti licen-
co za šoferja, za kar imajo v UPI-
Ljudski univerzi Žalec že izdelan pro-
gram priprave in usklajene dogovore
glede izpitov. Prav tako je še čas za
pridobitev licence za trgovinskega po-
slovodjo preko GZS.
Šoštan jsici invalidi na izletu
Na področju Šaleške doline deluje društvo invalidov, ki
ima v vsaki od treh občin, to je Velenje, Šmartno ob Paki in
Šoštanj, svoj odbor. V Šoštanju je odbor DU za svoje člane
pred kratkim organiziral izlet v Prekmurje. Popotniki so si
ogledali božjepotno cerkev na Ptujski gori ter obiskaU
znameniti mlin na Muri in ormoško vinsko klet. Vse udele-
žence je pozdravil predsednik Tone Leber, na izletu pa ni
manjkalo slovenskih pesmi in različnih šal. Za konec so si
invalidi obljubili, da se še snidejo in si tako popestrijo svoje,
včasih dokaj grenke dni.	LM
2. SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
'""sMoLi
Bodo SKD
razpadli?
Slovenski krščanski demo-
krati so bili perspektivna in
Dbetajoča stranka. Zal pa stran-
ita ni prenesla vrtoglave višine,
aa katero so jo umestili volivci
na prvih demokratičnih voli-
tvah. Ožje in širše vodstvo, ki se
Dd vsega začetka ni veliko spre-
menilo, ni bilo kos poHtičnim
izzivom. Po eni strani je postala
stranka žrtev lastne samovšeč-
nosti, samozadostnosti in na-
mišljene ekskluzivnosti, po
drugi strani pa lahek plen poli-
tičnih spletk. Ni opaziti, da se
kdo v stranki posebej vznemir-
ja, ko se odkrito govori o liberal-
ni (beri: eldeesovski) frakciji in
D Kučanovi struji. Primer »Puc-
ko«, ki je tako pretresel krščan-
sko demokracijo in pomladno
Slovenijo, je bil seveda neizbe-
žen. Žal pa je v stranki še več
»Puckov«, ki so »veliko slabega
storili in mnogo dobrega opu-
stili«. Takšna, kot je danes,
stranka ni več po meri sloven-
skih kristjanov.
Ob takem stanju deklaracija
za oživitev SKD tako imenova-
ne alternative SKD sama po
sebi ne bi bila presenečenje, če
ne bi imela najmanj dveh veli-
kih napak. Po eni strani skoraj
vsi podpisniki, med katere za-
radi svoje politične izbrušeno-
sti in stabilnosti nekako ne so-
dita Ivan Oman in dr. Andrej
Capuder, spadajo namreč med
vplivne člane stranke, ki so bolj
kot za redke uspehe zaslužni za
sedanjo zmedo v stranki. Po
drugi strani pa je deklaracija
preveč očitno naperjena le proti
Lojzetu Peterletu, ki naj bi bil
grešni kozel za vse usodne na-
pake v stranki.
Sedanje prerivanje v stranki,
notranje razmerje moči in
vpliv nekdanjih političnih
partnerjev z levice, ne nudijo
nikakršnega jamstva, da se bo
stranka le z žrtvovanjem Peter-
leta vrnila k svojim koreni-
nam. Konec koncev pa je bilo
storjenih preveč usodnih na-
pak, da bi jih lahko pripisali le
enemu človeku, četudi je pred-
sednik stranke.
Glavne napake pri politič-
nem delovanju stranke, kot so
bile ultrapragmatizem, nekri-
tično podrejanje liberalni de-
mokraciji, samomorilsko
vztrajanje v nenačelni in po-
gubni koaliciji, izdatna pomoč
, koalicijskim partnerjem pri
odstranitvi Janeza Janše,
vztrajno odklanjanje sodelova-
nja in povezovanja z drugima
dvema pomladnima stranka-
ma, antiintelektualizem in po-
top Slovenca, so lahko posledi-
ca le kolektivnega ravnanja.
Seveda pa je za stanje v
stranki kriv tudi Lojze Peterle,
ki se je prepozno obrnil k šte-
vilnemu poštenemu članstvu,
ki je bilo vseskozi odrinjeno od
odločanja, ki ga pa še vedno
podpira. Krščanska demokra-
cija se je znašla na pomem-
bnem razpotju. Če se bo vrnila
na pot žlahtne konzervativne
tradicije, če bo opravila pošte-
no in odločno diferenciacijo
med krivdo ter zaslugami in če
je ne bodo prenavljali tisti, ki
so jo zvozili, bo mogel sloven-
ski kristjan tudi s Peterletom
ob vseh teh nadlogah in skuš-
njavah »stati in obstati«.
STANKO LORGER,
MIRO GRADIČ,
Celje
Tarlufi dišijo
tudi ljudstvu!
Res je, da je marsikje oblast
nadpovprečno dobro plačana,
vendar to velja le za države, ki
so v gospodarskem vzponu, ne
pa pri nas, ko oblast že po
enodnevni stavki tarna, kakšna
nenadomestljiva gospodarska
škoda nastaja pri tej stavki.
Če je temu tako, potem ima-
mo oblast, ki nima nobenih
denarnih rezerv, ki tako slabo
gospodari, da jo že navaden
prepih vrže iz tira. Bo kar drža-
la izjava gospoda Malenška, da
je država (oblast) bankrotirala
in zato je seveda lahko stavka
železničarjev toliko bolj vzrok
za vse hujšo gospodarsko in
socialno krizo, ki jo že desetlet-
ja generira nesposobna in ne-
demokratična oblast. Ne samo,
da je oblastna struktura plača-
na v nesorazmerju do dodane
vrednosti na zaposlenega v in-
dustriji, temveč je tu več kot
polovica tistih, ki se hranijo iz
državnega proračuna (sldadi,
vojska, policija, agencije), pa še
vsi tisti, ki so zaposleni iz ob-
lastno strankarskih interesov
na vseh mogočih paradržavnih
institucijah, do priviligiranega
položaja zaposlenih v mono-
polnih organizacijah. Tako pri-
demo do skoraj do sto milijard-
nih zneskov letno namenjenih
tem nepotrebnim izdatkom, ki
pa jih krvavo potrebujemo pri
odpiranju in ohranjanju proi-
zvodnih delovnih mest.
Vlada je sicer pričela s »stabi-
lizacijskim programom« tako
da je zamrznila preveliko in
nepravilno javno porabo, na-
mesto da bi omejila najvišjo
plačo iz davkoplačevalskega
denarja na največ tri povprečne
slovenske plače za predsednika
države. Vsi ostali bi morali pri-
stati na bistveno nižjih plačah,
dokler ne bi zmogla država za-
gotoviti spoštovanja evropske
socialne listine, ki določa naj-
nižjo plačo zaposlenega, in do-
segla vsaj primerljivo vrednost
dodane vrednosti v primerjavi
z Avstrijo. Šele v takšnih pogo-
jih bi oblast smela pričeti raz-
mišljati o počasnem večanju
svojih plač, nikakor pa ne z
večjo stopnjo rasti kot bo odsto-
tek večanja dodane vrednosti,
seveda ob spoštovanju evrop-
ske socialne listine za vse zapo-
slene in za vse, ki potrebujejo
socialno pomoč.
Nobena druga strategija var-
čevanja ne bo ^tivirala vse po-
trebne ljudske potenciale in
sprožila nastanek pogojev, da
se bodo najbolj ustvarjalni
znašli na strani dodane vredno-
sti, ne pa kot smo priča danes -
na strani oblasti. Vse bolj se
valjamo v lastnem blatu in vrti-
mo v krogu, na koncu tega
tunela pa nas čaka sonce le, če
bomo dosegli očiščenje oblast-
nih struktur, kar pa z volilno in
politično abstinenco ne bo mo-
goče.
JOŽEF JARH,
predsednik SED
Med Tovstom
in Grmado
v slabem poldrugem mese-
cu je bilo kar nekaj vidnih
prireditev na Celjski koči. Sre-
di aprila je PD Celje organizira-
lo šeste tradicionalne družab-
ne igre z nagradami ob občin-
skem prazniku. Kljub popol-
danskem snežnem metežu je
prireditev lepo uspela. Stanko
Mak si bo zapomnil ta dan, saj
je dobil posebno priznanje PD
za delo v društvu in za svoj 75-
letni življenjski praznik.
Konec aprila je zagorel kar
šest metrov visok kres, za do-
bro razpoloženje je skrbel
Hmeljarski instrumentalni an-
sambel, za dobro postrežbo pa
Ida in Jože Šantl. V drugi polo-
vici maja je bilo prvo srečanje
rejcev drobnice celjske in ko-
roške regije na kmetiji odprtih
vrat pri Catru (gospodar Stan-
ko Čater), za zaključek sreča-
nja pa je za razvedrilo poskrbel
znani muzikant na harmoniki
Jože Bohorč. Prvega junija so
pripravili tretje srečanje slo-
venskih muzikantov - amater-
jev. Organizator srečanja, os-
krbnik Celjske koče Jože Šantl,
je s pomočjo svoje družine po-
skrbel, da je bila tudi to lepa
prireditev. Za povezovanje je
skrbel Tone Vrabl. Tudi Brane
Klavžar je prišel peš in prisluh-
nil prireditvi, saj je igralo kar
nekaj njegovih učencev. Gle-
dalcem in poslušalcem je bil
všeč Peter Smit s hitrimi prsti
na harmoniki, starejšim pa je
šla v uho Drvarska polka v
izvedbi tria Draga Sivke. Torej
se med Tovstom in Grmado
dogajajo lepe stvari.
HINKO KOŽAR,
Celje
zahvale-
pohvale
Hvala podjetju
KILI in Frece
PD Liboje se iskreno zahva-
ljuje delovnemu kolektivu Kili
Liboje in Frece Štefanu, ki sta
prevzela glavno sponzorstvo
pri izvedbi 15. tradicionalnega
pohoda po mejah KS Liboje.
PD Liboje se zaveda, da spon-
zorstvo tolikšnega obsega pred-
stavlja velik strošek podjetju in
posamezniku, zato smo vam za
vašo odločitev za sponzorstvo
še toliko bolj hvaležni. Upamo
in želimo, da nam boste tudi v
prihodnje stali ob strani. Zato
še enkrat hvala'vsem, ki ste
kakor koli pripomogli, da je
pohod po poteh KS Liboje tako
lepo uspel!
FRANCI ČRETNIK,
predsednik PD Liboje
Zahvala
zdravstvenemu
osebju
Sem bolnik, star 69 let in v
domači oskrbi. V časopisih
večkrat prebiram članke o ne-
zadovoljnih bolnikih.
Zelo rad bi opisal svoje po-
čutje, ko sem se zdravil v dveh
bolnišnicah v Celju in v Ljub-
ljani. Najprej na Onkološkem
oddelku v Celju, od koder so
me poslali v bolnišnico v Ljub-
ljano, na Onkološki inštitut,
zaradi raka v grlu. V obeh bol-
nišnicah sem se počutil kot.
doma. Zdravniki skrbijo za pa-
ciente vestno in skrbno. V
Ljubljani so me med dvome-
sečnim zdravljenjem pod
vodstvom dr. Lesničarja kar
34-krat obsevali. To obsevanje
se je izkazalo za uspešno. Iz
skrbne nege medicinskih se-
ster so me poslali v domačo
nego. Za vse storjeno sem
neizmerno hvaležen.
Med dvomesečnim zdravlje-
njem v Ljubljani mi je umrla
žena Jožica, letos pa še brat
zaradi raka na grlu. Čeprav
sem za življenjsko srečo zdaj
zelo prikrajšan, sem ostal sam
doma v Petrovčah. Življenje te-
če naprej in zdaj sem sam svoj
zdravnik. Za moje rakasto
obolenje, ki sem si ga ozdravil,
uporabljam samo domača
zdravila, ki mi jih je svetoval
dr. Lesničar. To so domače ka-
milice in rdeča pesa. Kljub
onesnaženju našega okolja še
vedno verjamem v zdravilne
rastline in v človekovo voljo do
življenja in željo po zdravju.
Vsemu zdravniškemu oseb-
ju še enkrat hvala, ker ste mi z
zdravljenjem in nasveti povr-
nili vero v življenje ter omogo-
čili, da se sedaj dobro počutim.
HANZI BORŠIČ,
Petrovče
Humanost ni
izumrla
^Zahvaljujem se vsem huma-
nim, kulturnim in spoštovanja
vrednim znanim in neznanim
ljudem, ki so bili od 27 aprila
do 22. maja na moji strani v
moralno in fizično podporo. Z
njihovo pomočjo sem dokazal
birokratske zmote določenih
krogov ljudi v Mariboru in
Ljubljani.
Hvala vam spoštovani pri-
jazni ljudje, ki ste imeli toliko
pravične moči, da ste meni in
moji življenjski sopotnici stali
v moralno oporo. Ta zahvala
pa naj bo tudi za ostale, ki so
me spremljali, predvsem dr.
sp. med. Stevan Djordjevič in
vsi zaposleni v ZD Vojnik. Po-
sebna zahvala velja mag. dr.
spe. med. pulmo. Branetu
Mežnarju iz dispanzerja za
pljučne bolezni ZD Celje ter
vsem tam zaposlenim. Zahva-
la gre tudi Zavodu za invalid-
sko in pokojninsko zavarova-
nje Celje z zdravniki specialisti
ter ostalimi, ki so mi pomagali,
da sem dosegel svojo pravico.
Hvala ženinim sodelavkam, ki
so bila zelo uvidevne in nepri-
stranske in hvala vam, spošto-
vane sestre. Hvaležen sem tudi
ZLSD Celje s tajnico gospo
Štefko, ki je skrbela za stike
med Željkom Ciglerjem in Ja-
njo Romih, ki sta na Centru za
socialno delo Celje dosegla za-
me enkratno pomoč.
Nadalje kabinetu predsedni-
ka RS in njegovemu osebnemu
tajniku Janezu Pirnatu, ki mi
je s predsednikom Milanom
Kučanom takoj nudil vso prav-
no pomoč in še zdaj se trudi za
končan postopek, ter njegovim
ožjim sodelavcem v' Ljubljani.
Zahvaljujem se še svetovalki
Martini Jenkole, ki mi je z
varuhom človekovih pravic
Ivanom Bizjakom pomagala,
da se določene nepravilndsti
končno le obravnavajo, ter
vodji ZSSS RS - Celje Vladu
Kaluži, ki mi je takoj ponudil
pravno pomoč.
Vsem navedenim se še en-
krat zahvaljujem, saj ste z ne-
sebično pomočjo pripomogli,
da sem ponovno dobil pravico
do svojega statusa. Skromno, a
iz srca vsem hvala.
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
Denar za
nakup knjig
Učenci in učitelja podružnič-
ne osnovne šole Svetina smo
želeli popestriti pouk glasbene
vzgoje z malimi Orffovimi in-
strumenti. Da bi jih lahko naba-
vili, smo v mesecu novembru
1996 poslali prošnje za denar-
no pomoč na 25 naslovov v
občinah Celje in Štore. Odzvalo
se ni prav veliko naslovnikov,
smo pa zato tistim, ki so se, še
toliko bolj hvaležni.
Do sedaj smo dobili obvestila
o nakazani denarni pomoči od
Optike Marjan Teržan, zaseb-
nega podjetja Armiz Janez Še-
petavc, podjetja Celjski sejem.
Zavarovalnice Triglav in Občine
Štore. Zbrali smo 77000 tolar-
jev. Ker pa je to premalo za
nakup instrumentov, smo se
odločili, da bomo denar porabi-
li za nakup knjig za otroke.
Tako bomo veliko storili za bra-
nje pri naših učencih. Donator-
jem še enkrat iskrena hvala.
Učenci in učitelja
z OŠ Svetina
Ob zaključku
osemletke
Ko starši vpišemo otroka v
osnovno šolo, imamo navadno
le eno željo - da bi imel otrok
šolo rad. Ostalo pride nekako
samo po sebi. Tudi naša druži-
na ni bila izjema. Deklico smo
pred osmimi leti vpisali na OŠ
Frana Roša.
Čas je hitro mineval in kar
mimo nas se je naučila branja,
pisanja in računanja. V šolo je
rada hodila, v osmih letih pa je
zamenjala nekaj razredničark
in razrednikov, ki so razredu
dali vsak nekaj svojega, pred-
vsem dobrega. Leta bivanja v
OŠ so se iztekla. Učenka odhaja
v srednjo šolo. Je optimist, ker
je na OS Frana Roša spoznala v
glavnem dobro!
Včasih smo starši ob koncu
šolanja preveč obremenjeni z
novim začetkom, da bi rekli
hvala. Naj velja moja beseda kot
iskrena misel staršev! Ob kon-
cu osemletnega bivanja moje
deklice v osnovni šoli Frana
Roša se želim zahvaliti vsem
učiteljem šole za vsak trenutek,
preživet v sproščenem vzdušju
in medsebojnem upoštevanju;
za to, da šola ni bila muka.
ampak prijazno oblikovanje
osebnosti; gospe ravnateljici za
skrb za otroke in za to, da je OŠ
varno zavetje mladim in nena-
zadnje Janiju Čedetu za vse
banane kot nagrade ob zanimi-
vem pouku fizike, za vsak koš-
ček čokolade pri učenju ulom-
kov, za oblikovanje samostojne
osebnosti vsakega učenca po-
sebej in za vse zvezde na šport-
nih ali naravoslovnih dneh ter
na končnem izletu!
Naslov v uredništvu
knjiga
Izjava
Gospo Mileno Jesenek in nje-
nega moža obveščam, da nisem
vzela denarja v lokalu Podpe-
čan. V lokalu sem nehala delati
v začetku januarja, denar pa je
izginil štiri mesece kasneje. Te
moje navedbe lahko potrdi tudi
lastnica Rozalija Podpečan.
Glede na napisano upam, da
bosta Jesenkova nehala z
opravljanjem in se za svoje
besede tudi javno opravičila. V
nasprotnem primeru bom gos-
po Mileno Jesenek tožila. Koli-
ko hudega pa sta mi s svojimi
dejanji in neopravičenimi ob-
tožbami storila, pa itak najbrž
tudi sama vesta, ali pa bo to
pokazal čas.
UUBICA KRAJNC,
Kozje
iskanje
rezervnega
dela
^ Dne 14. 4. 1997 sem v PE
Žalec Avtodeli Pečjak naročila
rezervni del za avto in vplačala
5 tisoč tolarjev kot nekakšno
kavcijo.
S strani prodajalca mi je bilo
zagotovljeno, da je dobavni
rok za rezervni del približno
mesec dni, torej bi ga naj preje-
la sredi maja, saj ga je bilo
potrebno uvoziti iz Francije.
16. maja sem po telefonu govo-
rila s prodajalcem, ki pa ni o
dobavi rezervnega dela niče-
sar vedel. Zato sem se obrnila
v PE v Kranju.
Tam mi je trgovec zagotovil,
da naj bi šel tovornjak iz Franci-
je šele 16. maja in da bo rezerv-
ni del v Sloveniji z majhno za-
mudo. Razumela bi, da bi šlo
za, recimo, teden dni zamude.
Tako pa sem vsak dan klicala v
Kranj in vsak dan so zagotavlja-
li, da je tovornjak iz Francije na
poti. Isto so mi zagotovili še 2.
junija, zato sem se začela zani-
mati, kje je tovornjak. V PE v
Kranju so povedali, da lahko
natančne podatke o vozilu do-
bim na Intereuropi v Ljubljani,
kjer pa o tem niso nič vedeli.
Ker sem ugotovila, da verjet-
no tako ne bom ničesar izvede-
la, sem se obrnila direktno na
šefa Andreja, ki mi je po nekaj-
minutnem prigovarjanju le po-
vedal, da je tovornjak z rezerv-
nimi deli že v Sloveniji, in da
rezervnega dela, ki sem ga na-
ročila jaz, ni na njem. Sprašu-
jem se, ah bi me še naprej
vlekli za nos, če se 2. junija ne
bi pričela malo bolj zanimati?
Težko namreč verjamem, da bi
tovornjak iz Francije potoval
tri tedne.
Razočarana sem nad njiho-
vim poslovanjem, vem pa tudi,
da me v njihovih trgovinah ne
vidijo več.
NATAŠA LOJEN, Celje
OMV - ISTRABENZ KOPER,
POSLOVNA ENOTA CELJE
(g. GORAZD VUKOVIČ), p.p. 3, 3001 CELJE
Za delo na bencinskem servisu OMV-INSTRABENZ v Celju,
Dečkova cesta (pri Aeru) iščemo:
1.	PRODAJALCE-KE
2.	NATAKARICE
3.	DELAVCA ZA DELO V AVTOPRALNICI
Pogoji:
-ustrezna izobrazba trgovske, gostinske oziroma poklicne smeri
-najmanj 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, po poskusni dobi
možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe s potrebni-
mi informacijami o dosedanjih zaposlitvah pošljite v roku 8 dni po
objavi na navedeni naslov.
D^atne informacije dobite po telefonu (0601) 21-550.
R
RADIO ■ INFORMACIJE

radio celje
OD 12.6. DO 18.6. 1997
četrtek, 12.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45 Ho-
roskop, 7.00 Novice, 7.15. Zimze-
len, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00
Poročila, 13.40 Izbiramo kralja
lažnivcev, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7
glasbenih želja, 17.00 Kronika,
18.00 20 vročih, 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Ročk blok, 22.00
Zaključek sporeda in priključitev
RaSlo.
Petek, 13.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45 Ho-
roskop, 700 Novice, 715 Zimze-
len, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda , 9.30 Črna
pika, 10.00 Novice, 11.00 Novice,
11.10 Vedeževanje, 11.40 Nagrad-
na igra, 12.00 Novice. 13.00 Poro-
čila, 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Novice, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih
želja, 1700 Kronika, 19.00 V pe-
tek zvečer, 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 DJ Robi, 21.00
DJ tirne, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev RaSlo.
Sobota, 14.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.00 Poročilo OKC Celje, 6.15
Domača melodija tedna, 6.20
Pregled dnevnega tiska, 6.45 Ho-
roskop, 700 Novice, 715 Zimze-
len, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 9.30 Filmski
sprehodi. 10.00 Novice, 11.00 No-
vice, 12.00 Novice, 13.00 Novice,
13.15 Študentski servis, 14.00 Pri-
četek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Novice,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Če-
stitke in pozdravi, 1700 Kronika,
19.00 Športni večer na Radiu
Celje, 22.00 Zaključek programa
in priključitev RaSlo.
Nedelja, 15.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji dan,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek
dopoldanskega sporeda, 9.15
Luč sveti v temi. 10.00 Novice,
11.00 Novice, 11.10 Domačih 5,
12.00 Novice. 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca.
13.00 Čestitke in pozdravi. 20.00
Pod domačo lipo, 22.00 Zaklju-
ček programa in priključitev Ra-
Slo.
Ponedeljek, 16.6.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Novice, 715
Zimzelen. 730 Tečajnica. 8.00
Poročila. 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje. 8.40 Kam danes; 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda.
10.00 Novice, 10.15 Športno do-
poldne, 11.00 Novice, 12.00 No-
vice, 12.10 Gost v studiu: Iztok
Uranjek, vodja službe za pro-
met pri Mestni občini Celje,
13.00 Poročila, 13.40 Izbiramo
kralja lažnivcev, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Izpolnjuje-
mo 7 glasbenih želja, 1700 Kroni-
ka, 18.00 Podalpski pop ročk ,
19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Vrtiljak polk in valčkov,
22.00 Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Torek, 17.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro. 5.30 Na današnji dan.
6.00 Poročilo OKC Celje. 6.15
Domača melodija tedna. 6.20
Pregled dnevnega tiska. 6.45 Ho-
roskop, ZOO Novice, 715 Zimze-
len, Z30 Tečajnica, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novice,
11.00 Novice, 11.15 Center mej-
nih znanosti, 12.00 Novice. 13.00
Poročila, 14.00 Pričetek popol-
danskega sporeda, 14.15 Jack
pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7
glasbenih želja. 17.00 Kronika.
18.00 BBC top pop. 19.00 Zimze-
len. 19.45 Pravljica za lahko noč,
20.00 Radi ste jih poslušali,
21.00 Rezervirano za vedeževa-
nje, 22.00 Zaključek programa in
priključitev RaSlo.
Sreda, 18.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715
Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo OKC Ce-
lje, 8.40 Kam danes, 9.00 Priče-
tek dopoldanskega sporeda,
10.00 Novice, 11.00 Novice,
12.00 Novice, 13.00 Poročila.
13.15 Mali O. 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Novice, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Izpolnju-
jemo 7 glasbenih želja. 16.15
Pop loto. 1700 Kronika, 18.00
Full cool, 19.45 Pravljica za lah-
ko noč, 21.00 Glasbeni ex-press
22.00 Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
izbor iz sporeda
Nedelja, 15.6. ob 11.10: Domačih 5
Oddaja Dorhačih 5 na Radiu Celje bo vsako nedeljo ob 11.10.
Že minulo nedeljo ste poslušalci te oddaje dokazali, da ji tudi v
nedeljo radi prisluhnete. Torej, vsako nedeljo, ob deset minut
čez enajsto bo odslej na sporedu vaša priljubljena oddaja, ki jo
pripravlja Tone Vrabl.
Vsak dan ob 7.15: Zimzelen
ste ga že ujeli v ušesa? Zimzelen? Zeleno melodijo tedna, ki ji
lahko prisluhnete v jutranjem programu, izbirate pa jo ob
torkih, po 19. uri.
Ponedeljek, 16. 6. ob 12.10:
Gost v studiu: Iztok Uranjek
Kar veliko vas je, ki imate vprašanja, za katera je pravi naslov
svetovalec za promet pri Mestni občini Celje, Iztok Uranjek. V
ponedeljek vam bo na voljo na valovih Radia Celje, da mu
zastavite vprašanja o celjskih semaforjih, modri coni, prehodih
za pešce, ležečih poUcajih... Saj veste: 441-510 in 441-310.
DAS INTERNATIONAL d.o.o.
CEUE. Teharska 4
RAZPISUJE
dela Fn naloge
REFERENTA V ZT IN
INOKORESPONDENTA
(za nedoločen čas)
Pogoji:
-VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe
-AKTIVNO ZNANJE angleškega ali nemškega jezika
-DVE LETI dela pri zunanjetrgovinskih poslih
K PRIJAVI VABIMO VSE, KI JIH ZANIMAJO
EVROPSKE POSLOVNE POVEZAVE!
Vašo cenjeno prijavo pričakujemo v roku 8 dni na naslov:
DAS INTERNATIONAL d.o.o., 3000 Celje, Teharska 4.
Prijavi priložite kratek življenjepis in diplomo.
Informacije po telefonu (063) 490-0690.
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE
SLOVENIJE
DAVČNI URAD CELJE
Ljubljanska 1 a
3000 CEUE
Na osnovi 75. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list
RS številka 18/96) DURS, Davčni urad Celje, odreja drugo
JAVNO DRAŽBO
predmetov, ki so bili zarubljeni v postopku
prisilne izterjave, in sicer:
-	moška, ženska in otroška obutev - cenilna vrednost
3.500.000,00 SIT
-	gostinska oprema - cenilna vrednost 340.000,00 SIT
-	lada karavan, letnik 87 - cenilna vrednost 200.000,00 SIT
-	stroj za brušenje stekla - cenilna vrednost 450.000,00 SIT
-	oprema lokala - frizerski salon - cenilna vrednost
400.000,00 SIT
-	oprema lokala - optika - cenilna vrednost 250.000,00 SIT
Javna dražba bo v sredo, 18.6.1997, ob 10. uri v STO -
SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER, Kidričeva 36, Celje,
hala C.
Ogled predmetov bo eno uro pred začetkom javne dražbe, to je
ob 9. url.
Prodaja bo po načelu »videno-kupljeno«, zato kupec nima
pravice uveljavljati kasnejših reklamacij v zvezi s kupljenimi
predmeti.
Kupec mora položiti znesek kupnine, od dosežene prodajne
cene plačati prometni davek ter prevzeti predmete takoj po
končani dražbi.
Rojsm
V celjski porodnišnici so
rodile:
30.	5.: Vesna VOGLAR iz
Šentjurja - deklico, Mateja
LAPORNIK z Vranskega -
dečka. Jasna KAMENSKV iz
Laškega - deklico, Željka ŠI-
LAK iz Celja - dečka in Breda
RAVNAK iz Škofje vasi - de-
klico;
31.	5.: Tamara CVERLIN iz
Celja - deklico, Marija DANI-
JEL iz Petrovč - deklico, Joži-
ca PAVČNIK iz Laškega - de-
klico, Marta IVNIK iz Sevnice
- dečka in Metka ES iz Šošta-
nja - deklico;
1.	6.: Zlatka ZUPANC iz
Štor - dečka, Tatjana CME-
REŠEK s Polzele - dečka. Vera
BOMBEK iz Žalca - dečka,
Damjana GOLOB iz Griž - de-
klico in Bojana MAGAJNE iz
Petrovč - deklico;
2.	6.: Zdenka SLOKAN iz
Celja - deklico in Klavdija ŠI-
BANC iz Celja - deklico;
3.	6.: Veronika MLINARIČ
iz Buč - dečka, Marija KOLAR
iz Šmarja - dečka, Marjeta
MARGUČ iz Celja - dečka, Oti-
lija OSET iz Štor - dečka, Erika
VOZLIČ iz Podplata - dečka,
Majda KOPINŠEK iz Bukovja -
dekhco, Mateja VRHOVŠEK iz
Šoštanja - dečka in Ljudmila
STRAHOVNIK iz Braslovč -
dečka;
4.	6.: Frančiška JECL iz
Šmarja - deklico, Mateja SLE-
MENJAK iz Škofje vasi - deč-
ka, Karmen LESKOVŠEK iz
Celja - dečka, Bogomira RA-
TEJ iz Slovenskih Konjic -
dečka in Melita HROVAT iz
Šentjurja - dečka;
5.	6.: Marija NAGLIČ iz
Šmarja - dečka, Andreja MI-
HEVC iz Rimskih Toplic - de-
klico in Silva ŽERAK iz Rogaš-
ke Slatine - deklico.
POROKE1
Celje
Poročili so se: Simon JUG
iz Žalca in Monika DIMEC iz
Celja, Iztok DIMITRUEVIČ in
Nevenka JELEN oba iz Celja
ter Tomislav TOPLAK in Na-
taša ZAGODE iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Bojan DRE-
MEL in Helena PODGORŠEK
oba iz Velenja, Boris PUNCER
in Simona PETROVIČ oba iz
Velenja ter Ivan TURK iz Žla-
bora in Jasmina ŠKRUBA iz
Velenja.
Žalec
Poročila sta se Zora ARN-
ŠEK iz Galicije in Klavdija
ŠTEFANČIČ iz Pernovega.
SMRTI
Celje
Umrli so: Erika VERDEV, 52
let iz Studenc, Terezija HRI-
BERŠEK, 82 let iz Andraža
nad Polzelo, Marija PEČO-
LAR, 80 let iz Celja, Alojzij
DIMEC, 57 let iz Polž, Stani-
<;];iv ROVČF 48 Ipt 17. R;ibnp
Reke in Ana VODEB, 65 Ig,
Rifnika.	i
Šentjur pri Celju
Umrli so: Štefanija ZAj,'
KAR, 88 let iz Brda, Tere^
SPOLENAK, 47 let iz Prosen
kega, Milena BREČKO, 39,
iz Doropolja in Stanislav c
BEUAK, 48 let iz Svetelke.
Velenje
Umrli so: Ignacij H0LQ
GER, 75 let iz Rakitovca, Frj
čiškaMATIJEVC,65 let iz^
Stanislav FELSER, 60 let
Loč pri -Poljčanah, Jožefa ^
KEK, 83 let iz Podgorja, Janj
PESZER, 81 let iz Lokovi(^
Anton JEZERNIK, 61 let iz\'
lenja, Kristijan VRENČUR,-!
let iz Slovenj Gradca, Antoi|
KORUN, 83 let iz Velenja
Vladimir PUNCER, 66 let
Paške vasi.
Žalec
Umrli so: Marija GREŠy^
47 let iz Zabukovice, Ana LE
KOŠEK, 72 let iz Migojnic, R
zalija TOMINŠEK, 70 let
Zabukovice, Frančiška Z
BERLOŽNIK, 93 let iz Mikla
ža pri Taboru, Vilma BRE
NIK, 56 let iz Vrbja in Man
PAVLIČ, 52 let iz Šempetra
Savinjski dolini.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Jože Cerovšek.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in agencijska
tržno dejavnost. Naslov: Prešern(^
19,3000 Celje, telefon (063) 442-50C
442-201.442^23, fax: 441-042..?
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 280 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek, tel,;j
442-500, int. 28. Mesečna naročnina
je 930 tolarjev. Za tujino je letna ^
naročnina 22.000 tolarjev Številka
žiro računa: 50700-603-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografl
ne vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revq
d.d., Ljubljana, Dunajska 5, ;
direktor Alojz Zibelnik. I
Na podlagi mnenja Ministrstva za \
informiranje z dne 23.6.1992 sodi |
časopis Novi tednik med proiz\xxie;
informativnega značaja, za katere s«j
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
Odgovorni urednik: ,
Branko Stamejčič. <
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn. [
Uredništvo: Marjela Agrež, Irena^
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Urška
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko ,
Zule.	;
Tajnica uredništva: Mojca Marot
Telinični urednik: Franjo Bogadii
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
Direktor: Franček Pungerčič.'
Odgovorna urednica: J
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnii
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed.
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stdne Špegei
Vodja tehnike: Bojan Pišek. .1
Telefon studia: 441-310,441-510.
Opravlja trženje oglasnega prostofj
v Novem tedniku in Radiu Celje!
ter nudi ostale agencijske storitve.;
Direktor Agencije: Rado Pantelii
Propaganda: Valter Leben, Vojko
Grabar, Ziatko Bobinac, Carmei
Hriberšek, Vesna Matjašič; ;
tajnica: Suzana Rober. ^
Telefon:	1
063/442-500, 442-201, 442-2230
fax: 441-032, 443-511 %
2. SNOPIČ
INFORMACIJE
23
241
VROČA TEMA
\im\im\i
Gremo v park na žur!
Podoba celjskega mestnega parka je v teh dneh vse prej kot lepa in prijazna - Občani se zgražajo nad mladino, ki tam popiva in veseljaci -
Pa je res za vse kriva mladina?
Ob koncu šolskega leta po-
stane celjski mestni park
množično zbirališče mladih,
ki za sabo, najpogosteje ob
petkih, puščajo pravo razde-
janje. V parku ni več nobene-
ga miru, mnogi občani se
tam ne počutijo več varne,
na splošno pa velja ocena, da
je park ob Savinji neugleden
in nič kaj v ponos knežjemu
mestu.
Pred kratkim se je proble-
matika mestnega parka znaš-
la tudi na seji celjskega mest-
nega sveta, ko je svetnik Šte-
fan Jug opozoril na klavrno
podobo teh površin, ki da
propadajo, ker so slabo vzdr-
ževane, za pospešeno uniče-
vanje pa »skrbijo« celjski
srednješolci, ki tam uprizar-
jajo hrupne veselice, razbija-
jo in namerno uničujejo na-
prave ter cvetlične nasade, po
tleh pa mečejo vsemogoče
odpadke, ki jih od petkovih
nočnih ur pa vse do ponedelj-
ka zjutraj nihče ne odstrani,
je opozoril svetnik in postre-
gel s podatkom, da je občina
neredna plačnica računov, ki
jih izstavlja Vrtnarstvo Celje,
ki ima na skrbi urejanje nasa-
dov in čiščenje sprehajalnih
poti in drugih površin. Zato je
okrcal zlasti mestno občino
Celje, ki da ne zagotavlja do-
volj denarja za urejanje in ob-
navljanje ter čiščenje mestne-
ga parka, ki je bil njega dni
mestu v ponos.
Park res ni lep
Bila so leta, ko se je celjski
mestni park bohotil v cvetju
in okrasnem grmičevju in ko
je bil to kraj, kjer je bilo miru
in lepot v izobilju. Po klopeh
so posedali hladu in miru
željni občani, v peskovniku in
na igralih so uživali otroci,
sestajale so se skupine upo-
kojencev, igral se je šnops in
tarok... Mnogo tega danes ni
več. Park ni več tako lep, kot
je bil pred leti. Pa ne le zaradi
mladine, ki se tam zbira, se
opija in počenja mnoge
neumnosti in lumparije.
Srednješolska mladina je za
klavrno podobo parka delno
odgovorna le dober mesec
dni, od sredine maja pa tja do
konca šolskega leta. Po podat-
kih komunalne direkcije pri
Mestni občini Celje je vsako
leto poškodovanih ali v celoti
razbitih okoli 100 parkovnih
klopi, 10 do 20 pa jih je zme-
tanih v Savinjo. Z gredic in
betonskih korit v mestnem
parku je letno pokradenih ali
uničenih več kot 1000 sadik.
Je vse te uničene in v reko
zmetane klopi res mogoče
pripisati zgolj mladini? In tež-
ko je verjeti, da srednješolska
mladina, ki je danes največji
kamen spotike, krade sadike
in jih nosi domov v šolskih
torbicah. Zares bi bilo krivič-
no vso odgovornost za podo-
bo celjskega mestnega parka
naprtiti mladini, ki te dni tam
veseljači. Ji je pa brezpogojno
mogoče očhati nekuhurnost,
neuvidevnost, občasno tudi
nasilniško obnašanje, zlasti
pa pijančevanje in razgraja-
nje, o razsežnosti uživanja
mamil pa lahko le ugibamo.
In če resneje razmislimo, so
tudi ti očitki napačno naslov-
ljeni.
Starši, ki pojma
nimajo
že kar navada je postala, da
gredo srednješolci po pouku v
mestni park, zlasti ob petkih,
ko je za njimi bolj ali manj
naporen delovni teden. Prav
lepo jih je videti, ko se tam v
zgodnjem popoldnevu zbirajo
in družijo ter se razposajeno
smejijo in ko kateri vzame v
roke kitaro in potem pojejo. Po
nekaj urah jih dobra polovica
odide domov, na vlak ali avto-
busno postajo, ostaU pa nada-
ljujejo. Praviloma imajo pri se-
bi alkoholne pijače (pivo, vod-
ka, vino, viski), ki jih mešajo s
sokovi in drugimi osvežilnimi
napitki. Omislijo si svojevrst-
ne tekmovalne igrice, junak
pa je tisti, ki v določenem času
zaužije največ vodke ali po-
dobne pijače. Bolj ko si opit,
zadet, več ugleda si deležen.
Pri tem vneto sodelujejo tudi
dekleta. Omamljati se je danes
moderno. Ko pade noč, se od-
Dravijo vsak na svoj dom, ne-
kateri hitijo ujeti še zadnje jav-
no prevozno sredstvo. In kako
je, ko pridejo domov? Ponava-
di se ne zgodi nič posebnega,
ker starši niti opazijo ne, da je
njihov otrok prišel prepozno
iz šole in da je pijan. Pogosto
sploh ni nikogar doma, včasih
je doma oče še bolj pijan od
sina, hčerke...Televizij ski sate-
litski programi so prežeti s pri-
zori nasilja, grobosti, za po-
globljene in iskrene pogovore
z mladimi je vse manj časa in
prostora, tako v družinah kot
v šolah, kjer je količina znanja
postala glavna in skorajda edi-
na deviza za pot v življenje. Če
k temu dodamo še slab zgled,
ki ga odrasli dajemo mladini,
postane odgovornost mladih
vse bolj vprašljiva.
Policija ne
more biti
vzgojiteljica
mladih
Mestni park je javna površi-
na, kjer ni mogoče komu
omejiti ali prepovedati vsto-
pa. Policija lahko ukrepa le v
primerih, ko gre za očitno kr-
šitev javnega reda in miru,
poškodovanja tuje stvari ali
podobna dejanja. »Nič jim ne
moreš, če popivajo na javnem
kraju in so glasni, sploh pa z
mandatno kaznijo mladolet-
nika ne moreš kaznovati. Ve-
mo, da so med njimi tudi uži-
valci drog, a se ti vselej ne-
kam skrijejo, se umaknejo.
Praviloma mladoletniki niko-
mur nič hudega ne gtorijo,
primeri nasilniškega obnaša-
nja so redki, res pa je, da so za
starejšo populacijo zelo mo-
teči. V dneh do konca šolske-
ga leta nameravamo poostriti
nadzor, vendar imajo tudi
takšni ukrepi policije svoje
meje. Če bo policistov v par-
ku (pre)več, pa se bodo poja-
vile javne kritike, češ da smo
policijska država. Ob očitkih,
da mladi puščajo za sabo ku-
pe odpadkov in podobne ne-
snage, pa želim opozoriti, da
je košev za smeti v našem
parku veliko premalo. Sicer
pa: je podoba Grička po prvo-
majski veselici, ki je namenje-
na predvsem odrasHm, kaj
drugačna od tiste, ki jo za
sabo puščajo mladi v mest-
nem parku?« nam je na vpra-
šanje, kaj lahko stori policija,
da bi bil v parku red in mir,
kot si ga mnogi želijo, odgo-
voril Zvone Kozjak, koin^
dir Policijske postaje Celjel
pristavil, da je vzgoja in n^
zor mladih še najmanj v ^
stojnosti policije.	f
Župan se ni ^
zgražal
Na očitek svetnika JuH
češ da je mestni park od pJ
ka ponoči do ponedeljkov]
ga jutra neočiščen, se I
mestni župan Jože Zimšej?
soboto dopoldne sam odpr'
vil na ogled v mestni pal
Ocenil je, da so govorice
tirane, ker da je bil park le
očiščen, za kar so poskrb
delavci parkovne enote Vj
narstva Celje.
Ko smo se glede vzdrže\
nja in čiščenja parkovnih p
vršin pogovarjali z odgovori
osebo na komunalni direkc?
Mestne občine Celje, pa sj
dobili odgovor, da je z v|
narstvom sklenjen letni dog«
vor o minimalnih vzdrževj
nih delih (zasaditev drev^
urejanje cvetličnih gred^
ipd.) in o zagotavljanju jav^
snage, vključno s sobotni/
čiščenjem parka. Večjih a
mud pri plačilih računov zaf
storitve ni, za letošnje leto p
naj bi bilo za mestni parki
proračunskega denarja za^
tovljenih 40 milijonov tolaj
jev. To naj bi zadoščalo ^
sedemkratno košnjo trava,
tih površin, za vzdrževalrj
dela, za popravila oziron^
zamenjave uničenih klop,
košev za odpadke in poddi
no. Če je 40 milijonov dovolj
da bi bil celjski mestni pail
spet razkošen in bahav v svo-
jih barvah in domiselnih cvet-
ličnih vzorcih, pa je vpraša
nje. Da je park lep, ga moraj
imeti tudi rad. Danes se čl«
vek kar ne more znebiti ot
čutka, da je v knežjem mesti
te ljubezni premalo. Imajt
tak občutek tudi mladi, ko si
rečejo: »Gremo v park žuri
rat?«
MARJELA AGR^
■■Foto: GREGOR KATli
Ob petkih popoldne je pogled na mlade, ki se zbirajo v parku, prav prijeten, do noči pa se
podoba druženja srednješolcev bistveno spremeni in skazi.
Franjo Pekošak: »Park je zlasti ob petkih posejan z vsemogoči-
mi odpadki, po tleh so steklenice, razbita steklovina, plasten-
ke. kartonska in papirnata embalaža. Naša enota čisti park
za njimi od sobote od šestih dalje in to je kar obsežno delo.«
Osnovna šola Šempeter v Sav. dolini
razpisuje za šolsko leto 1997/98
prosta delovna mesta:
-UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-UČITELJA MATEMATIKE IN FIZIKE,
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom
-PEDAGOGA,
za nedoločen čas, z dopolnjevanjem za polni delovni čas.
Nastop dela 1.9. 1997
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje. Prija-
vo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi
razpisa na naslov šole.
O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku.
2. SNOPIČ
AKTUAINO	I IH
mm'^ : -"......................... ■ ........ ■ ■.............
Regijska nitka
Savinjsko-šaleška regija: prepreka ali dodatna stopnica - Razmišljanja županov in
županje, ki so regiji bolj ali manj naklonjeni
Regije da ali ne, v kakšni
ibliki in s kakšnimi pristoj-
lostmi? Verjetno bo tema re-
;ionalizma ali pokrajin doži-
ela še kar veliko razprav, saj
aenkrat še ni nikakršnih ja-
nih izhodišč. Kljub temu pa
€ v Šaleški in Zgornji Savinj-
ki dolini župani vseh osmih
»bčin že dlje časa pogovarjajo
t šaleško-savinjski oziroma
avinjsko-šaleški regiji.
Slovenija je namreč ena red-
uh držav, ki nima vmesne stop-
ije lokalne samouprave (regije,
ležele, pokrajine...) med cen-
ralno oblastjo na eni in občina-
ni na drugi strani. To je v nas-
)rotju z usmeritvijo v evropskih
»vezavah, kjer regionalizmu
lajejo prednost z besedami in
ienarjem. V slovenski ustavi so
)okrajine dopuščene, saj je za-
jisano, da lahko državljani ure-
sničujejo lokalno samoupravo v
jbčinah in drugih lokalnih
jkupnostih. Občine se lahko sa-
nostojno odločajo o povezova-
iju v širše samoupravne lokal-
le skupnosti, tudi v pokrajine,
za urejanje in opravljanje zadev
Širšega pomena. V sporazumu z
občinami prenese država dolo-
Jene zadeve iz svoje pristojnosti
njihovo izvirno pristojnost ter
določi udeležbo teh skupnosti
pri predlaganju in izvrševanju
nekaterih zadev iz državne pri-
stojnosti.
Po zakonu naj bi pokrajine
nastale z referendumsko odlo-
čitvijo, pokrajina pa se lahko
ustanovi na širšem geografsko
zaokroženem področju, na ka-
terem je pomemben del druž-
benih, gospodarskih in kultur-
nih dejavnosti tam živečega
prebivalstva in na katerem je
mogoče načrtovati razvoj, ki bi
pospeševal gospodarsko, so-
cialno in kulturno ravnotežje
v pokrajini in državi.
Po doslej znanih predlogih
in izhodiščih bi bilo v Sloveniji
najbolj primernih 12 pokrajin,
med katerimi bi se celjska po-
krajina razprostirala od hrvaš-
ke do avstrijske meje, torej bi
vključila tudi Šaleško in Zgor-
njo Savinjsko dolino. Po dru-
gem predlogu, ki predvideva
19 regij, pa bi na našem po-
dročju nastali celjska in savinj-
sko-šaleška regija.
Pismo o nameri
Za vzpostavitev slednje, torej
savinjsko-šaleške regije se že
dlje časa zavzemajo tudi župani
v občinah na področju obeh
dolin.V ta namen je nastalo tudi
pismo. »Šaleško in Zgornjo Sa-
vinjsko dolino povezuje osem
občin ter 61.300 prebivalcev, ki
živijo na 705 kvadratnih kilome-
trih Slovenije. Območje povezu-
jejo številni skupni interesi, us-
merjeni k ciljem izboljševanja
pogojev življenja in dela na na-
šem območju... Regionalizacija
Slovenije je aktualna tema. Pre-
pričanje, da bodo regije deležne
več pozornosti, da se bodo po
vsej Sloveniji razvijale enako-
merno in bodo ljudje v regijskih
povezavah lahko bolje uresniče-
vali svoje potrebe, predvsem pa
razvili razvojne potenciale zase
in za prihodnjarodove, je trdno
zasidrano v prebivalcih savinj-
skih in šaleških vasi ter v prebi-
valcih gospodarskih ter kultur-
nih središč Zgornje Savinjske in
Šaleške doline....
Dosedaj smo na našem ob-
močju dobro sodelovali na
vseh tistih področjih, kjer so
bili naši interesi skupni. Razvi-
to je dokaj trdno gospodarstvo,
dosežen je visok nivo šolstva,
zdravstva in kulture. Ekološka
ozaveščenost prebivalstva je
velika. Energetika, kovinsko
predelovalna in lesna industri-
ja, drobno gospodarstvo, kme-
tijstvo in turizem so usoda in
perspektiva tukajšnjih dolin.
Z vstopom v Unijo se bomo
na našem področju nedvomno
srečali z zapletenimi proble-
mi, predvsem na področjih
kmetijstva, ekologije, lokalne
uprave in še kje. Naravne ne-
sreče, ki so nas prizadele v
zadnjih letih, se kljub pomoči
države in pospešenemu od-
pravljanju posledic še vedno
močno kažejo na podobi naših
prometnih poti. Razvoj teh je
temeljni pogoj razvoja turizma
v Zgornji Savinjski dolini.
Možnosti zaposlovanja obča-
nov v terciarnem in kvartar-
nem sektorju, pospešen pre-
hod iz delovno intenzivne v
tehnološko industrijo, razvoj
poslovnih in drugih storitev,
mreže izobraževalnih ustanov
in programov pa tudi ohranja-
nje ekološke čistosti dolin in
še posebej kulturne identitete
prebivalcev, so naloge, ki jih
bomo lahko uspešno uresniče-
vali le pod pogojem, da bomo
povezani v regijo, na katero bo
država prenesla del odvzetih
nalog in pristojnosti, ki so jih
imele nekdanje občine.«
Tako je zapisano v pismu, ki
so mu priložili tudi prilogo za
vzpostavitev delovanja Savinj-
sko-šaleške regije, mi pa smo
vseh 8 županov povprašali,
kakšno je njihovo mnenje o
bodoči regiji.
Nic na silo
Toni Rifelj, župan občine
Gornji Grad: »Glede regije smo
pri nas bolj zadržani. Predvsem
nas moti, ker niti na državni
ravni ni izoblikovanega stališča,
in da bi lahko rekli: tako naj bo.
Nekateri nas, verjetno zaradi
preteklih dogajanj, kar svarijo
pred savinjsko-šaleško združ-
bo, seveda pa ni težav, da se ne
bi dobivali in pogovorili o mož-
nostih. Nikakor pa se ne bi radi
tako združevali kot nekdaj, saj
imamo še sedaj probleme pri
delitveni bilanci. Torej, odločili
smo se za previdnost, in za to,
da bomo pustili času čas. Tudi
država se bo enkrat dokončno
opredelila. Prepričani smo, da
so pristojnosti zelo pomembne,
kaj bo ostalo občinam, kaj pa se
bo preneslo na regije. Dokler je
urejeno tako, da se na primer o
denarju pogovarjamo sami ne-
posredno z ministrstvom, je v
redu. Zna se zgoditi, da bo regi-
ja delovala kot prepreka, v kate-
ri bodo prevladovali tudi drugi
interesi. Mislim, da je povezava
med občinami, kot je sedaj, či-
sto v redu.«
Anka Rakun, županja občine
Ljubno: »V občinskem svetu se
o regiji sicer še nismo pogovar-
jali, toda po moje povezava med
Savinjsko in Šaleško dolino ne
bi bila slaba. Sicer bi bili manjši.
toda zato (ali ravno zaradi tega)
pa mogoče uspešnejši. Moram
sicer poudariti, da zaenkrat ni-
mamo težav pri pridobivanju
sredstev. Regijo si predstavljam
kot dodatno stopnico pri komu-
niciranju z republiko. Tega sicer
ne potrebujemo, bojim se tudi,
da bo pomenila dodatno obre-
menitev in sredstva. Vendarle
Šaleško (zaradi gospodarstva)
in Zgornjo Savinjsko dolino (za-
radi turizma) povezuje neka nit-
ka, zato se mi zdi ta regija smi-
selna, če bo prišlo do regij. Ver-
jetno pa v občinah ne bomo
dosti govorili o bodočih regijah,
temveč bo o njih odločil državni
zbor.«
Mirko Zamernik, župan ob-
čine Luče in poslanec v DZ:
»Člani občinskega sveta o regi-
jah še niso razpravljali, verjet-
no jim bomo posvetili pozor-
nost na prihodnji seji, zato lah-
ko povem le osebno mnenje.
Glede na ustavne določbe, da
se občine lahko povezujejo,
menim, da je treba stvari dodo-
bra pregledati, da vemo, v kaj
gremo. Vemo, da so drugod v
svetu regije tako velike, kot je
cela Slovenija. Po moje je pove-
zovanje v regije stvar širše de-
bate, ne le posameznikov. Pri
teh vprašanjih je obvezno treba
doseči širok konsenz, in ne bi
bilo modro sprejemati odloči-
tev z minimalno večino ali vsi-
ljevati nekaj na silo.«
Jakob Presečnik, župan ob-
čine Mozirje in poslanec DZ:
»Verjetno se bodo tudi člani na-
šega sveta strinjali s pismom,
sicer pa bomo o regiji razprav-
ljali v tem tednu. Sam mislim,
da traja povezovanje med Sa-
vinjsko in Šaleško dolino že ze-
lo dolgo, in da bi bilo še naprej
smiselno. Vendarle so regije v
Sloveniji še precej nedodelane
in obstajajo zelo različni predlo-
gi. V državnem zboru naj bi
obravnavali Zakon o mestnih
občinah, ki pa je zelo vprašljiv,
tako da sem zelo skeptičen, kdaj
se bomo lotili regij. S povezova-
njem na podobnih območjih kot
je naše, bi se verjetno strinjali
tudi ljudje na terenu. Ocenju-
jem, da je takšna regija optimal-
na, vendarle bo svoje morala
reči tudi država. Sodelovanje
med Šaleško in Savinjsko pa je
itak možno, ne glede na uradna
dogajanja in uradno določene
regije.«
Ivan Purnat, župan občine
Nazarje: »Člani občinskega sve-
ta so mi že dali zeleno luč, da se
lahko naprej pogovarjam o regi-
ji, ki je sprejemljiva zaradi bliži-
ne, zaposlenosti, šol, gospodar-
ske povezave, zavoda za zapo-
slovanje... Ocena sveta je, da bi
se v celjski regiji, razprostranje-
ni od avstrijske do hrvaške me-
je, izgubili. Verjetno bomo lažje
urejali zadeve v manjših regijah.
Je že tako, da je Slovenija majh-
na država in da potrebuje tudi
manjše regije, saj se ne moremo
po velikosti primerjati z drugimi
evropskimi državami.«
Dr. Bogdan Menih, župan
občine Šoštanj: »V občinskem
svetu še nismo razpravljali o
regiji, kljub temu pa je iz okvir-
nih pogovorov čutiti, da bi
vzpostavili regijo kot neprisil-
no združenje. Torej - ideja o
savinjsko-šaleški regiji ni slaba,
zato jo podpiramo. Vendarle
regijo razumemo kot interesno
druženje, torej brez vsakih ob-
veznosti in brez nekih zavezu-
jočih zadev; predvsem naj bi
regija nastala s ciljem, da bi
skupno združevali interese. S
takšnim namenom je bilo pod-
pisano tudi pismo o nameri, saj
čutimo, da so bile vezi, na pri-
mer gospodarske, že v prete-
klosti zelo močne. Zato tudi v
prihodnje od regije pričakuje-
mo neko korist, predvsem da
bo pozitivna za razvoj Šaleške
in Zgornje Savinjske doline.«
Ivan Rakun, župan občine
Šmartno ob Paki: »V občinskem
svetu sicer regije še nismo
obravnavali, vendarle vsi aktiv-
no delujemo za Savinjsko-ša-
leško regijo, saj vidimo v njej
rešitev za dolino. Itak nas pove-
zuje mnogo stvari in nismo
konkurenčni, temveč se dopol-
njujemo. V pogovorih med žu-
pani je bilo vzdušje zelo pozi-
tivno, in zato velja poskušati,
da bi le dobili svojo regijo. Tudi
minister za lokalno samoupra-
vo Božo Grafenauer je na ne-
davnem obisku v Šaleški dolini
povedal, da se navdušuje nad
manjšimi regijami, seveda pa je
vse odvisno od volje in glasova-
nja v državnem zboru.«
Srečko Meh, župan mestne
občine Velenje: »S pogovori in
sodelovanjem med Savinjsko in
Šaleško dolino bomo, ne glede
na regijo in na to, kakšna bo
odločitev v državnem zboru,
nadaljevali, saj bi radi ustanovili
svet občin. V tem svetu bi se
vsake pol leta menjavalo vods-
tvo, da bi svet vodili vsi župani,
srečevali pa naj bi se vsaj dva-
krat letno. Govorili bi o temah,
ki so pomembne za nas vse,
tako komunalna infrastruktura,
cestne povezave, turistične ak-
tivnosti, drobno gospodarstvo,
šolstvo... Vsekakor je sedanja
predlagana oblika, torej celjska
regija, zelo velika; po drugi stra-
ni pa bi bila tudi naša, savinjsko-
šaleška regija zaokrožena celota
in primerljiva z drugimi regija-
mi. Zato ne vidim razloga, da je
ne bi uspeli vzpostaviti.«
URŠKA SELIŠNIK
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
VMumt
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
27
28
MAH oeusi ■ INFORMACIJE
miam
2. SNOPIČ
MALI OGUSI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
irrmr™
2. SNOPIČ
KRONIKA
31
mini krimici
Prijeta vlomilca
v torek, 3. junija zjutraj, sta
Boris V. (20) iz Šoštanja in 23-
letni Jože Š. iz Spodnjega Raz-
borja vlomila v prodajalno Do-
lina na Cankarjevi ulici v Šo-
štanju. Njun tatinski podvig pa
se je nepričakovano sfižil, saj
so ju kmalu po vlomu prijeli
velenjski policisti in jima ukra-
dene predmete (klobase, alko-
holne pijače in cigarete) zase-
gli-
Na sledi strorilcu
v noči na 4. junij je nezna-
ni storilec vlomil v prodajni
kiosk Simona 1. na Dobrni.
Ukradel je večjo količino čo-
koladic in žvečilnih gumijev
ter nekaj pločevink pijače v
skupni vrednosti 80 tisoč to-
larjev. Policisti so vlomilcu že
na sledi.
Okradel slikarja
v prvih urah sredinega dne
je neznani storilec vlomil v
vilo Široko v Šoštanju. Odne-
sel je osem umetniških slik,
podjetje Gost iz Velenja in sli-
karja Milojka K. pa je s tem
oškodoval za pribljžno 500 ti-
soč tolarjev.
Nakit in denar
v sredo, 4. junija dopoldne,
je nekdo vlomil v stanovanje
Jovana R. v stanovanjski sose-
ski Pod kostanji v Celju. Stano-
vanje je zapustil z nekaj kosi
zlatega nakita in manjšo vsoto
denarja. Lastnika je oškodoval
za približno 100 tisoč tolarjev.
Izkoristil trenutek
v sredo, 4. junija popoldne,
se je v prodajalni Sadex na
Grevenbrojski ulici v Celju
mudil neznanec, ki je izkori-
stil trenutek nepazljivosti
tamkajšnje prodajalke, segel v
registrsko blagajno in ukradel
66 tisoč tolarjev gotovine.
Vabljivi yugo
Na Partizanski cesti v Celju
je v sredo okrog poldneva stal
nezaklenjen avtomobil yugo,
v ključavnici pa je bil lepo
viden kontaktni ključ. To oko-
liščino sta izkoristila mladeni-
ča Gregor K. iz Štor in Štefan
F. iz Levca, ki sta sedla v avto,
se odpeljala in, nevešča v vož-
nji, v Kresnikah nad Štorami
zapeljala s -ceste. Potem sta
poškodovano vozilo zapustila
in pobegnila. Lastnik in oško-
dovanec Aleksander G. se je
ob tem dogodku najbrž spom-
nil, da avtomobila ni pametno
puščati nezaklenjenega.
Budni občan
Matej K. (19) je 4. junija
ponoči vlomil v prodajalno
Fer promet na Orožnovem tr-
gu v Laškem in si tam nabral
nekaj sto škatlic različnih vrst
cigaret. Vlom je opazil nek
občan in o tem nemudoma
obvestil laške policiste. Ti so
na kraj dejanja prispeli v tre-
nutku, ko je storilec, misleč
da mu je načrt uspel, proda-
jalno zapuščal.
Huda žeja
v noči na 5. junij je neznani
storilec vlomil v samopostrež-
no prodajalno v Grižah ter
ukradel in odpeljal nekaj sto
steklenic in pločevink piva ter
več deset plastenk ledenega
čaja in mineralne vode. S tem
je Savinjsko trgovsko družbo
oškodoval za 87 tisoč tolarjev.
Oskubeni koral
v noči na minuli četrtek se
je nekdo lotil poškodovanega
osebnega avtomobila znamke
Zastava yugo koral, parkira-
nega v Kresnikah. Iz vozila je
demontiral akumulator, vsa
štiri kolesa s pnevmatikami in
zvočnike. Lastniku Aleksan-
dru C. je povzročil za okoli 80
tisoč tolarjev škode.
Štirikratni vlom
Neznani storilec je v četrtek
dopoldne vlomil v štiri stano-
vanja v stanovanjskem bloku v
kraju Žibernik. Občan Ziatko
H. pogreša za okoli 250 tisoč
tolarjev denarja in zlatega na-
kita, v stanovanju Slavka P. je
izginil nakit, vreden približno
50 tisoč tolarjev, Ireno P. pa je
vlomilec oškodoval za 20 tisoč
tolarjev gotovine. Sprehodil se
je tudi po stanovanju Feliksa
P., a pri njem ni našel nič
takega, kar bi ga zadovoljilo.
Ukradel uro in
denar
Minuli četrtek dopoldne je
bil v stanovanju Marije P. v Ulici
frankolovskih žrtev v Celju na
delu vlomilec, ki se je zajedal
v žensko ročno uro, pobral pa
je tudi nekaj deviz. Lastnici je
povzročil za okoli 70 tisoč tolar-
jev gmotne škode.
Izbrala, nic
plačala
v četrtek, 5. junija dopold-
ne, je prodajalno Kors v Ro-
gaški Slatini obiskala neznana
oseba, ki se je oskrbela z novi-
mi oblačili. Izbrala si je dva
ženska kostima in ženske hla-
če, pri odhodu pa brez besed
obšla tamkajšnjo blagajno.
Korsovo trgovino je oškodova-
la za 81 tisoč tolarjev.
Kradel v igralnici
v noči na 6. junij je neznani
storilec vlomil v igralnico Do-
mino v Slovenskih Konjicah, ki
je last Ivana B. iz Oplotnice.
Pobral je tisto, kar je iskal: okoli
50 tisoč tolarjev gotovine.
Oškodoval
kmetijce
v času od petka popoldne
do sobote zjutraj je nekdo vlo-
mil v ograjeno skladišče Kme-
tijske zadruge Laško, PE Ra-
deče, v kraju Obrežje pri Zida-
nem Mostu. Odpeljal je 3 ko-
silnice BCS, s tem pa omenje-
no zadrugo oškodoval za mili-
jon 325 tisoč tolarjev.
Brez muje
Neznani storilec, ki je minulo
soboto okradel Srečka E., res ni
imel težkega dela. Ko je na Kolš^
kovi ulici v Celju opazil nezakle-
njen osebni avtomobil, v notra-
njosti pa vabljive predmete, je
odprl vrata in pobral dve moški
torbi z dokumenti, čeki in goto-
vino. Lastnika je oškodovd za
okoli 80 tisoč tolarjev.
Vlomilec na tržnici
v noči na nedeljo je nekdo
vlomil v prodajalno Pučko na
tržnici v Žalcu. Ukradel je več-
jo količino različnih vrst ciga-
ret, nekaj steklenic žganih pi-
jač ter nekaj sladkarij in slado-
ledov. Lastnika Bojana P. iz
Celja je oškodoval za približ-
no 95 tisoč tolarjev.
Pobral ves nakit
v noči na nedeljo je neznani
storilec vlomil v stanovanjsko
hišo Brede D. v Šmarju pri Jel-
šah. Poiskal je in odnesel je več
primerkov verižic, prstanov,
uhanov, brošk in drugega naki-
ta iz zlata. Lastnico je oškodo-
val za okoli 900 tisoč tolarjev.
Nepovabljena
gosta
Manfred S. in Jakob Ž., oba
Velenjčana, sta v nedeljo okrog
štirih zjutraj vlomila v eno iz-
med počitniških hišic v naselju
Kunta Kinte ob velenjskem je-
zeru. Tam sta se okrepčala z
jedačo in pijačo ter zadovoljna
legla k počitku. V dopoldan-
skem času ju je prebudila in
presenetila lastnica hiške, na-
kar sta se zlikovca zapodila v
dir, spotoma pa pobrala žen-
sko ročno uro. Velenjski polici-
sti so ju prijeli med begoi« in
ustrezno ukrepali.
Izginula
pisarniška
oprema
Minulo nedeljo ponoči je
nekdo vlomil v poslovni pro-
stor podjetja lEI d.o.o. na Lavi v
Celju. Ukradel je tiskalnik in
telefaks. Lastnik Tomaž O. je
oškodovan za okoli 200 tisoč
tolarjev.
V di^eh minulega vikenda je
neznani storilec vlomil v pro-
store podjetja Oprema na Bab-
nem v Celju, ki je v stečajnem
postopku. Ukradel je računal-
nik za programiranje CNC stro-
jev, s tem pa omenjeno podjetje
oškodoval za 135 tisoč tolarjev.
Ključi na pultu
Zoran L. iz Slivnice, ki je bil
9. junija zvečer v trgovini v
Gorici pri Slivnici, je ključe
svojega avtomobila Opel astra
za trenutek odložil na pultu
prodajalne, to pa je opazil in
izkoristil 34-letni Jožef M.
Ključe je pobral in se odpeljal
v tujem vozilu. Astro so na-
slednji dan izsledili na ben-
cinskem servisu OMV v Šent-
jurju, Jožef M. pa je s kraja
pobegnil še pred prihodom
policistov.	M.A.
32
KRONIKA

Tragedija v Turškem žlebu
Savinjske gore vzele pet življenj izkušenih gorskih reševalcev
v torek, 10. junija dopold-
ne, se je na območju Savinj-
skih Alp, v Turškem žlebu
nad Okrešljem, pripetila do-
slej najhujša nesreča gor-
skih reševalcev v naši drža-
vi.
Informacijo o tej tragediji so
nam kmalu popoldne posre-
dovali z Uprave za notranje
zadeve Celje, kasneje pa je
nesrečo in njene posledice po-
drobneje opisal Stane Veni-
ger, načelnik UNZ Celje.
V torkovem dopoldanskem
času je potekala redna vaja
Gorske reševalne službe Slo-
venije. Vaje oziroma usposab-
ljanja se je udeležilo okoli 50
članov službe in helikopter le-
talske policijske enote. Veči-
noma so to bili letalci, reševal-
ci in zdravniki iz vse Sloveni-
je. Vaja je bila nad Okrešljem
v Logarski dolini, tema vaje
pa je bila reševanje ponesre-
čenca v gorah in praktično
usposabljanje za reševanje s
helikopterjem.
Z vajo so pričeli ob 9. uri,
odvijala pa se je na dveh toč-
kah, na katerih so bili po en
inštruktor gorske reševalne
službe in dva člana. Na vsaki
točki so se menjavali tudi po-
samezni reševalci (dvojke), ki
so se pri tem usposabljali;
eden izmed njih je bil v vlogi
domnevnega ponesrečenca. V
severni steni Turške gore, na
višini okoli i900 metrov, je
bilo 5 članov GRS, tam so si
uredili sidrišče in nanj pritrdi-
li priveze, saj morajo biti ob
takšni vaji privezani. Helikop-
ter je okoli 11.15 ure na sidriš-
če spustil dva reševalca in na-
to pričel z dviganjem drugih
dveh reševalcev, od katerih je
bila ena članica v vlogi dom-
nevne poškodovanke, ki so jo
nameravali z vakuumsko vre-
čo z vitlom potegniti v heli-
kopter. Ko sta se član in dom-
nevna poškodovanka pripela
na helikopter, je eden izmed
članov dal znak mehaniku he-
likopterja, da se helikopter
lahko dvigne. Ko se je pričel
dvigovati (za približno 1,5
m), je pilot začutil močno si-
lo, saj so mu v helikopterju
odpovedali vsi inštrumenti.
Presikovalci domnevajo, da je
bil v času, ko je bil dan znak
za dvig helikopterja, nekdo od
članov še pripet na varnostno
žico. Sila je nato odtrgala del
skale, okoli katere je bilo ure-
jeno sidrišče, potem pa je
vseh pet članov žica potegnila
za sabo. Padli so v globino
okoli 300 metrov.
mmmm m.a., Foto: SHERPA
V nesreči so se smrtno po-
nesrečili: 34-letni Rado Mar-
kič in 41-letni Luka Karni-
čar, oba člana GRS Jezersko,
42-letni dr. Janez Kokalj,
član GRS Kranjska Gora, 43-
letni Mitja Brajnik, član GRS
Kranj in 45-letni Boris Mle-
kuž, član GRS iz Tolmina.
Pogled s helikopterja na Thrski žleb, mesto tragedije.
IP^^^i^^U fttM
Inocne
■ cvetke
•	V sredo popoldne se je
Aleksander G. pijan vozil po
mestnem parku, ko je stopil iz
avtomobila pa se je slekel in
se okopal v tamkajšnji fonta-
ni. Ker se je nespodobno ob-
našal, ga je nek očividec uda-
ril, pa se je Sandi hotel z njim
stepsti. Prišli so policisti in
razgrajača poslali v prostor za
streznitev.
•	Pred stanovanjsko hišo na
Stanetovi ulici je v sredo zve-
čer javni red in mir ter javno
moralo onečaščal Janko T,
pri tem pa ga je vneto podpiral i
in posnemal Iztok A. Oba ded-
ca sta kričala po dvorišču, uri-
nirala po stenah ter zgorože-
nim očividcem grozila in jih
zmerjala. Pijani Janko se je
treznil v prostorih za pridrža-
nje, oba pa bosta morala k j
sodniku za prekrške.	'
•	Očka Ervin je 6. junija zve-
čer zaprosil za policijsko posre-
dovanje. Ko je hotel priti do
svojega otroka, ga je Franc S.,
oče njegovega dekleta napadel
in udaril. Da ima otrok pravico
do stikov z obema staršema,
najbrž niti pomislil ni. Franc bo
moral k sodniku za prekrške.
•	Dolžni smo še pojasnilo k
cvetki objavljeni v prejšnji šte-
vilki, povzročil pa jo je pes, ki
se ga je ustrašila stanovalka iz
Škapinove ulice. V strahu pred
psi je gospa prijavila napačnega
psa: tistega, ki je prav prijazen
kuža in ki ima rad ljudi. M.A.
Do smrti povozil
pešca
Na Šaleški cesti v Velenju
se je v četrtek, 5. junija do-
poldne, pripetila nezgoda, ki
je terjala človeško življenje.
Igor K. (33) iz Kranja je
vozil tovorni avtomobil s pri-
klopnikom po štiripasovni Ša-
leški cesti v Velenju v smeri
avtobusne postaje. Ko je pri-
peljal v bližino podhoda za
pešce, je z njegove leve strani,
zunaj prehoda za pešce, cesto
prečkal 82-letni Antonij K. iz
Velenja. Vozilo je pešca zade-
lo, telesne poškodbe pa so
bile tal|o hude, da je bil Anto-
nij K. na mestu mrtev.
Nesrečo pri
^ prehitevanju
Na Ljubljanski cesti v Ce-
lju se je v četrtek, 5. junija
zjutraj, pripetila nezgoda, v
kateri je bil huje ranjen voz-
nik kolesa z motorjem.
Mihael J. (16) iz Podvina je
vozil motorno kolo po Ljub-
ljanski cesti iz smeri Čopove
ulice proti središču mesta. V
bližini trgovine TUŠ je dohitel
voznika osebnega avtomobi-
la, 66-letnega Vladimirja B. iz
Brnice, ki je vozil tik ob sre-
dinski črti. Mihael J. ga je
začel prehitevati v trenutku,
ko je zavil levo proti omenjeni
trgovini, v trčenju je voznik
kolesa z motorjem padel po
vozišču in utrpel hudo tele-
sno poškodbo.
Trčil v znak
Na regionalni cesti zunaj
naselja Podčetrtek se je v
četrtek, 5. junija zvečer, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana.
Milan K. (35) iz Radovljice
je vozil osebni avtomobil iz
smeri Podčetrtka proti Mesti-
nju. Med vožnjo mimo Atom-
skih toplic ga je v levem ne-
preglednem ovinku zanašalo,
pri tem se je vozilo nekajkrat
obrnilo in trčilo v prometni
znak. V nesreči je hude tele-
sne poškodbe utrpel sopot-
nik, 45-letni Tomislav V. iz
Radovljice.
Z avtom v Poko
Na magistralni cesti, zu-
naj naselja Paka pri Vele-
nju, se je v soboto 7. junija
zvečer, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hu-
do telesno poškodovana.
Ambrož R. (18) iz Šentle-
narta je vozil osebni avtomo-
bil po magistralni cesti iz
smeri Slovenj Gradca proti
Velenju. Ko je pripeljal na od-
sek, ki ga popravljajo, je na
peščenem delu vozišča izgu-
bil oblast nad vozilom, zape-
ljal je levo z vozišča in pristal
v strugi reke Pake. Tam se je,
zaradi silovitega trčenja, vozi-
lo prevrnilo na streho. V ne-
sreči se je hudo telesno poš-
kodoval Ambrožev sopotnik,
18-letni Simon U. iz Straže.
Ni se ustavil
Na avtomobilski cesti bli-
zu izstopne postaje Sloven-
ske Konjice, se je v soboto, 7.
junija zvečer, pripetila nez-
goda, v kateri sta bili dve
osebi huje ranjeni.
Zrinko A. (28), državljan
Hrvaške, je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Celja proti Ma-
riboru. Ko je pripeljal mimo
izvoza za Slovenske Konjice,
je začel prehitevati avtobus. V
trenutku, ko je že zavil na
prehitevalni pas, je pred sabo
zagledal Citroen, ki mu je pri-
peljal nasproti. Da bi preprečil
trčenje, je voznik Zrinko A.
zavil desno z vozišča, kjer se
je vozilo prevrnilo, neznani
voznik citroena pa je peljal
dalje. Pri prevračanju sta se
huje telesno" poškodovala voz-
nik Zrinko A. in njegov sopot-
nik, 48-letni Drago S. iz
Šmartnega ob Paki.
Kasneje so konjiški policisti
in policisti PPP Celje ugotovi-
li, da je na avtocesti v napačno
smer vozil 39-letni Drago N.
iz okolice Zreč	M.A.
Nasilnilca obvladale lisice
V park pri osnovni šoli na
Hudinji v Celju je 7. junija
okoli 23.30 ure prišel Celjan
Primož P. (23), tam pa je bil
tudi Despot D. s svojimi pri-
jatelji. Primož je stopil do
Despota in ga začel klofuta-
ti. V nadaljevanju je ta inci-
dent dobil širše razsežnosti,
zoper Primoža P. pa so poli-
cisti PP Celje napisali "ka-
zensko ovadbo za vrsto kaz-
nivih dejanj.
MiiMMMHlIHflllfrM
Oklofutani Despot je napa-
dalca rotil, naj neha in se ne-
koliko oddaljil od njega, Pri-
mož pa mu je potem rekel, da
se le šali in da sta vendarle
prijatelja, v isti sapi pa ga je
dohitel in ga spet tepel po
glavi. Ker ni in ni nehal, se je
Despot začel braniti, pri tem
pa ga je udaril po nosu. Ko mu
je iz nosu pritekla kri, je Pri-
mož ponorel, začel je kričati
in Despotu groziti, da ga bo
zaklal. Teh groženj se je Des-
pot ustrašil, zato je s prijatelji
pobegnil s parka.
Razjarjeni Primož je odšel
domov, tam pobral sekiro in
kladivo ter se okrog enih po-
noči ustavil pred vrati stano-
vanja, kjer živi Despot. Pozvo-
nil je, vrata pa je odprta Des-
potova mama. Pred vrati je
kričal, da ji bo sina zmasakri-
ral, ker mu je poškodoval nos,
potem pa je brez dovoljenja
vstopil v stanovanje. S sekiro
je začel udarjati po vratih ko-
palnice, dnevne in otroške so-
be ter spalnice. Pri tem ga je
Despotova mama ves čas roti-
la naj neha in se odstrani iz
stanovanja. Stanovanje je za-
pustil šele po desetih minu-
tah, ko je ugotovil, da Despota
ni doma. Se je pa čez dobre.
četrt ure vrnil, spet brez dovo-
ljenja vstopil v stanovanje, ga
zaklenil in se odločil, da tam
počaka Despota.
Kmalu je prispela poUcij-
ska patrulja in ker Primož
vrat ni hotel odkleniti, so po-
licisti (na zahtevo Despota)
vdrli v stanovanje in v kuhi-
nji prijeli vinjenega Primoža,
ga vklenili in ga z intervencij-
skim vozilom odpeljali na po-
licijsko postajo, kjer so ga
pridržali. Kazenska ovadba
ga bremeni za kazniva deja-
nja ogrožanja varnosti, za
protipraven odvzem prosto-
sti, za poškodovanje tuje
stvari, za kršitev nedotaklji-
vosti stanovanja, za kršitev
javnega reda in miru pa se bo
moral zagovarjati pri sodniku
za prekrške.
MARJELA AGREŽ
Napihai 2,14
Minulo soboto zvečer so
šmarski policisti srečali
osebno vozilo Zastava yugG,
za volanom pa je sedel 25-
letni Viljem H. iz Rogaške
Slatine. Isto vozilo so opazili
okoli 20. ure in ga v Mesti-
nju poskušali ustaviti.
Voznik je peljal dalje v smeri
Pristave, patrulja pa za njim,
da bi ga prehitela in ustavila,
saj je bilo več kot očitno, da je
voznik vinjen. S cik-cak vožnjo
je Viljem H. onemogočal, da bi
ga patrulja prehitela, končno
pa se je ustavil pred bifejem
Marjanca. Policijskemu po-
stopku se je upiral, zato je bilo
treba uporabiti sredstvo za
vklepanje. Na PP Šmarje, ka-
mor so ga pripeljali, je alkotest
pokazal, da je imel Viljem H.
kar 2,14 g/kg alkohola v orga-
nizmu. Tam so ga pridržali do
streznitve, pravico do odvetni-
ka pa je odklonil.	M.A.
Humanost policistov
Policista PP Laško, Franc
Lončar in Zvone Požlep, ter
policist-pripravnik Nikolaj
Zoreč, so se prejšnji teden od-
praviU v Širje, da bi tam razi-
skali vlom v stanovanjsko hi-
šo. Med potjo so v Zidanem
Mostu opazili dve ženski, ki
sta stali ob vozilu na parkiriš-
ču. Ker se je ena od njiju drža-
la za prsi, so se ustavili, da
preverijo, kaj je z njo.
Takoj so ugotovili, da je z
njenim zdravjem nekaj naro-
be, zato je vodja patrulje Lon-
čar nemudoma zaprosil za re-
ševalno vozilo in zdravnika.
Ker pa se je ženski stanje iz
minute v minuto slabšalo in je
vse težje dihala, so jo spravili v
policijsko vozilo in se odpeljali
proti Laškem. Blizu Rimskih
Toplic so opazili, da je ženska
izgubila zavest, zato so jo pri-
čeli oživljati z umetnim diha-
njem. Prišla je k zavesti, a ne
za dolgo in spet je sledilo oživ-
ljanje. Na srečo je iz Laškega
kmalu prispelo reševalno vozi-
lo z zdravnico, nakar so jo
odpeljali v celjsko bolnišnico.
Kasneje so policisti izvedeli,
da so reševali življenje 29-letni
Ani iz Brežic. M. AGREŽ
Nihče jim ni nasedel
Vojko B. (29), Damjan B. (32) in Friderik G. (26), vsi z
območja Šmarja, so osumljeni kaznivega dejanja zavaro-
valniške goljufije.
Nekega jutra koncem marca so v Pristavi pri Mestinju.kot
potniki v osebnem avtomobilu doživeli prometno nesrečo.
Slabo uro po nesreči, ki se je končala zgolj z gmotno škodo
na vozilu, so dogodek sporočili na Policijsko postajo Šmarje
in sledil je ogled kraja nesreče oziroma posledic.
Dva dni po nezgodi sta Damjan in Vojko obvestila Zavaro-
valnico Maribor, kjer je bilo vozilo, last Vojka B., kasko
zavarovano. Vojko B. je vložil zahtevek za poldrugi milijon
tolarjev odškodnine. Te vsote pa mu zavarovalnica ni hotela
izplačati, saj so policisti kasneje ugotovili, da so vsi trije
osumljeni takoj po nesreči vozilo dodatno namerno poško-
dovali, okoliščine (položaj vozila) pa priredili razmeram, ki
bi ustrezale poškodbam in višji zavarovalniški odškodnini.
Zoper vse tri osumljene so policisti napisali kazensko
ovadbo in jo predali državnemu tožilstvu.	M.A.
Bombažni grad
Pamukkale v Turčiji, tisočletno delo narave
Starodavno zdraviliško mesto
Hierapolis naj bi zgradili v per-
gamonski državi leta 190 pr.n.š.,
19 kilometrov severno od mesta
Denizli v Turčiji. Ko so mesto
leta 129 n.š. zavzeli Rimljani, so
ime prevedli v »sveto mesto«, saj
Hieros grško pomeni sveti, poleg
tega pa je bilo v mestu veliko
templjev.
Lega kraja je geološko neprimer-
na, vendar je bil Hierapolis zaradi
termalnih vrelcev zelo popularno
zdraviliško mesto v času Rimlja-
nov, brez dvoma pa so ga obiskova-
li tudi prej. Zaradi številnih potre-
sov so morali mesto stalno obnav-
ljati. Med drugimi ga je moral po-
polnoma obnoviti leta 60 n.š. tudi
Neron. Nekatere templje, posveče-
ne starim bogovom, so spremenili
v bazilike. Večji del mesta je bila
zopet uničena v potresu v 14. sto-
letju. Ostale so le še ruševine. Najo-
paznejše je gledališče za zdraviliš-
kim kompleksom, zanimivo pa po-
kopališče, ki šteje za eno najbolj
ohranjenih takšnega tipa v Turčiji.
Ruševine so razmetane na plato-
ju nad pobočjem, imenovanim Pa-
mukkale, kar pomeni Bombažni
grad. Ime se nanaša na utrdbo iz
11. oziroma 12. stoletja, od katere
so ostale le ruševine, nad poboč-
jem, ki ga 100 metrov navzdol proti
dolini Curuksu pokrivajo svetovno
znane kalcitne terase.
S kalcijevim karbonatom bogata
voda iz termalnih vrelcev dere iz
izvirov s 35 stopinjami Celzija, se
vali navzdol po strmem pobočju,
preliva iz ponvice v ponvico in
ustvarja bleščeče bele kaskade, ki
jih krasijo stakaktiti. Prav zaradi
intenzivno bele barve apnenca, ki
ga pušča na pobočju za seboj ter-
malna voda, so pobočja poimeno-
vali po bombažu.
Kalcijev karbonat v stopničastih
bazenih in terasah ima na začetku
gostoto mehkega gela. Čez čas otr-
di in postane travertin. Travertin v
Pamukkalah je torej depozicijska
tvorba, rezultat kemičnih reakcij,
odvisnih od sestave vode, ki teče
po hribu, in različnih pogojev oko-
lja. Vpliv na reakcijo ima več dejav-
nikov, kot 80 vremenski pogoji, iz-
guba toplote, značilnosti podlage,
po kateri teče voda in kako dolgo
teče po njej. Depozicija se nadalju-
je, dokler se koncentraciji ogljiko-
vega dioksida v zraku in vodi ne
izenačita.
Apnenec je odložen v različnih
oblikah, ponekod tudi obarvan, od-
visno od primesi. Glavni termalni
vir je nekaj kilometrov stran in
kraljuje v barvitosti, saj voda vse-
buje več železove primesi, ki apne-
nec obarva rdeče.
Po kopanju večno
mladi
Zaradi sprehajanja ljudi po tera-
sah in plavanja v topli mineralni
vodi v ponvicah se mehki sedi-
ment razprši, kar zavira nalaganje
in s tem tvorbo travertina. Tega so
se zavedali že pred leti, vendar so
čofotanje v ponvicah dovolili še
naprej. Predvidevah so, da bodo
na ta način osrednje območje Pa-
mukkal, kjer so najlepše oblike
travertina, ohranili takšno, kakor
je bilo, da se ne bi razvijalo še
naprej. Okrog bele prevleke so po-
stavili table in številne čuvaje, ki
opozarjajo, da na območju ne
smeš puščati ničesar in ne kaditi,
obiskovalci se morajo sprehajati
bosi.
Vendar se je turizem razbohotil,
preveč je obiskovalcev, ki se želijo
kopati v ponvicah, poleg tega veči-
na ne ceni dela narave. Za sabo
puščajo gore smeti in poškodbe
travertina. Tako naj bi se obseg
Pamukkal v zadnjih letih celo
zmanjšal. Kar 90 odstotkov ter-
malne vode namreč napolnjuje ba-
zene motelov, spremenili pa so
tudi smer termalne vode, ki še
ostane, da se ljudje lahko spreha-
jajo po suhem travniku. Dejavnik,
ki prav tako prispeva k zmanjševa-
nju obsega Pamukkale, je kisli
dež, na katerega ne morejo nepo-
sredno vplivati. Zaradi tega bodo v
prihodnje prepovedali vsaj kopa-
nje v ponvicah, lahko pa pričaku-
jemo tudi ostrejše ukrepe. To bo
najbolj razžalostilo tiste, ki so se
namenili v Pamukkale, da bi ostali
dlje mladi, k čemur naj bi pripo-
moglo kopanje v termalni vodi, ki
ustvarja to naravno znamenitost.
Vendar pa je tudi Kleopatra, ki se
je kopala v ponvicah Pamukkal, da
bi ostala dlje mlada, navsezadnje
umrla.
Četudi se ne bo dalo več niti
stopiti na strjeno mineralno vodo,
je vredno na lastne oči videti to
tisočletno delo narave, še posebej
ob sončnem zahodu.
BARBARA ČEH
34
REPORTAŽA
\\imiim\i6
Miš maš naj bo otrošica veselica
Organizatorji razmišljajo o spremembah na glavnem odru - V soboto Ročk žur, teden dni kasneje še Polkaoke
čeprav je sprva kazalo, da vreme ne bo zdržalo, so v Crižah
minulo nedeljo uspešno spravili pod streho 11. Poletni MIŠ
MAŠ. Prireditev je bila tako kot vsa leta doslej živahna, organi-
zatorji ocenjujejo, da jo je obiskalo več ljudi kot lani, za
prihodnje leto pa načrtujejo nekaj novosti.
Prireditev na glavnem odru
je v nedeljo začela skupina X
Raj, potem pa so se zvrstili:
Vesele Štajerke, Noxire, Pop
design. Zmaji, 12. nasprotje,
Spidi in Gogi, Patricija Diklič,
Lavra Pešak, Kladivo, konj in
voda, Sunny orchestra, Bojan
Rakovec, Interceptor, Tomaž
Domicelj in Triglav, Aleksan-
der Jež, Kut gas. Vili Resnik,
Irena Vrčkovnik, Panda, Fa-
raoni, Don Mentcri Band,
Transcendence, Halo, Avto-
mobili, Pero Lovšin in Križarji
ter skupina Šank ročk. V Cri-
žah so zaman pričakovali le
napovedano Dej o Mušič in
njeno skupino.
Na odru sramežljivih so se
predstavili plesalci Plesnega
foruma Celje, čarovnika Niko
Fric in Danijel Gorjup, klovne-
sa Eva Škofič, Plesna skupina
OŠ Žalec, Igor Somrak, Mojca
Lipičnik, Gledališka skupina
OŠ Griže, Koroški radio. Ple-
sni studio N Velenje ter Gle-
dališka skupina OŠ Mežica.
Poleg tega so najmlajši ustvar-
jali v kiparski in slikarski de-
lavnici, se zabavali na igrišču
ringa raja, jahali na pravih
pravcatih konjih ali pa poska-
kovali na slončku Tončku.
Kot je po končani prireditvi
povedal predsednik DPD Svo-
boda Miran Krajšek, bodo pri-
hodnje leto malce spremenili
koncept prireditve na glavnem
odru. Že lani, predvsem pa le-
tos, so v popoldanskem času na
glavnem odru nastopali an-
sambli, ki so bolj kot za najm-
lajše primerni za ročk žur. Pri-
hodnje leto, zatrjujejo organi-
zatorji, bodo vsaj do zgodnjih
večernih ur na glavnem odru
prepevali le tisti glasbeniki, ka-
terih skladbe so primerne za
nežna otroška ušesa. Tudi mar-
sikateri starši 'jim bodo za tak-
šno odločitev gotovo hvaležni.
Dvokolesni lepotci
Veliko obiskovalcev je v
Grižah tokrat pritegnila raz-
stava psov, ki so jo organizira-
li člani domače Lovske druži-
ne. Posebna atrakcija pa je
bila v Grižah že drugič zapo-
red razstava motociklov. Svo-
je dvokolesne lepotce je na
Miš maš pripeljal zbiratelj
klasičnih motociklov Petja
Grffln z Vranskega, ki name-
rava v svojem kraju jeseni od-
preti muzej motociklov. »V
Griže sem pripeljal 12 motor-
jev iz svoje zbirke. Na ogled je
bil motor JES, angleške proi-
zvodnje, ima štiritaktni motor
in je iz leta 1907, pogon je na
jermen, motor je obnovljen,
ima pa karbidno razsvetljavo.
kar je bilo normalno za tiste
čase. Posebnosti na tej razsta-
vi so še zelo hiter športni an-
gleški motor AJS iz leta 1927,
potem švicarski Moto sacoche
iz leta 1928, to je zelo drago-
cen in prestižen motor, ki si
ga ni mogel vsak privoščiti.
Motor je generalno obnovljen
in v voznem stanju. Naslednji
motor je Ultima, Francoz,
dvocilindrski, 600 kubičen iz
leta 1927. Poleg tega so obi-
skovalci v Grižah lahko videli
enega izmed štirih primerkov
motorja na svetu, to je ameriš-
ka Vespa oziroma Salisbury iz
leta 1948. To je povsem ne-
vozna zadeva, ki ni imela us-
peha na tržišču, je pa dragoce-
na ravno zaradi svoje redko-
sti. Moj ljubljenec je ameriški
Indian Scout iz leta 1923, ta
motor je tudi registriran, z
njim sem na raznih rejlijih
prevozil celotno Evropo. Po-
sebnost na razstavi je bil še
model Puch iz leta 1924, koli-
kor vem, tudi Avstrijci nimajo
takšnega modela. Prava atrak-
cija je bil nemški vojaški Zun-
dapp iz leta 1942, ki je bil
razstavljen pred vhodom v
dvorano. Vendar to, kar so
videli ljudje v Grižah, je samo
desetina moje zbirke,« je po-
vedal Petja Grom.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: GREGOR KATIČ
V soboto, 14. junija ob 21,
uri, bo v Grižah še tradicio-
nalni Ročk žur. Nastopile bo-
do skupine Šank ročk. Pero
Lovšin in Križarji ter Don
Mentoni Band, kot predsku-
pina pa se bo obiskovalcem
predstavila savinjska skupi-
na Halenštajn. Nova pa je
prireditev Polkaoke, ki jo v
Grižah pripravljajo 22, juni-
ja ob 15. uri. Polkaoke bo
vodil Boris Kopitar, gostje
prireditve bodo Vesele Šta-
jerke, ob koncu pa bo veseli-
ca, na kateri bo igral ansam-
bel Nika Zajca. Vsi tisti, ki
želite sodelovati na Polkao-
kah, se lahko prijavite pri
DPD Svoboda Griže, avdicija
bo na dan prireditve ob 10.
uri v poletnem gledališču. Za
tri najboljše udeležence so
pripravljene lepe nagrade.
Razstava motociklov, ki jo je v Grižah pipravil Vranšan Petja Grom, je pritegnila množico^
obiskovalcev.
Na odru sramežljivih ni bilo dolgčas.
Na razstavo psov so pripeljali približno 25 različnih legel štirinožcev.
PETICA
INTERVJU ■ HUMOR	1 Q
vduhubei^trine
Milovanje Nine Koketj
A glej. nikoli, prav nikoli v dolgih letih ni
pomislila, da on ima krila, da on je Metulj, ni
opazila sladkornega leska na rjuhah, na kate-
rih je spal on, nenavadno zvit. ali slišala
loputanje gostih mrež za njegovim temenom,
mrež, ki so bile vraščene v njegovo tkivo in so
bile posute z drobnim prahom, ki je s časom
dobival kisel modrikast nadih.
Le enkrat, ko sta ležala v kalnem popoldne-
vu in je ona napeljevala zelenega ptiča, da mu
je s krivim kljunom pobiral drobtine iz las, seje
sklonila k njemu, prav do srca in vprašala:
»Zakaj?«
»Zaradi odpuščanja,« je dejala.
Pričela je stopicati po njem kakor ptica. S
trikotnimi koraki, da je vzdihoval od ugodja.
»Ah,« je menila,
»odpustila ti je, že davno.«
»Jaz si nisem odpustil, nisem.«
Nina Kokelj, Milovanje
Se vas je dotaknilo? Vas ganilo? Govorijo
resnico? O dveh...?
»Ah,« je menila,
»odpustila ti je, že davno.«
»Jaz si nisem odpustil, nisem.«
Odpuščanju? Ste kdaj razmišljah o ljubezni?
Hm. Poslednji citat smo verjetno doživeh ne-
šteti, tudi jaz. Natanko tako pa ga je zapisalo
pero Nine Kokelj v rojevajočem se romanu
Milovanje.
Ko jo srečaš, jo vidiš kot punčko, deklico, ki
z ljubkim obrazkom zre za metulji, išče mavri-
co, prijateljuje s plišastimi igračkami. A ko
spregovori, umolkneš. Ni enciklopedija, zgolj
kristalen vrelec nepopisnih globin - iz osrčja
Zemlje. Ni svetloba žarnice, temveč prodorna
čistost sonca. Ni teoretik, je Izkušnja.
Nagajive, ostre, pogumne rjave oči. Iskren,
skrivnosten nasmeh. Drža! Koraki. Beseda...
Ta zareže. Gane. Šokira. Neposredno, brez
patetike, golo! Ni je strah. Govori, pove, kar
misli. Brez zavor. S sočnim jezikom slika,
fotografira, kot filmski... Ja, slečena, brez stra-
hu in sramu, trda resnica - življenje.
Rojena 5. februarja 1972 v Kranju. Gimnazi-
ja v Škofji Loki. diplomirala iz politologije na
FDV v Ljubljani (tema diplomske: antisemiti-
zem).
Potovala dvakrat v Izrael; Avstralija, Egipt,
Amerika, Irska, Anglija, Grčija, Turčija, Špani-
ja... Številna priložnostna dela; delo v kibutzu,
natakarica itd.
Prejela nagrado Študentske organizacije za
črtico Čudoviti otroci ter nagrado časopisa
Republika in Urada za žensko politiko za odlo-
mek iz romana, podnaslovljen: O pritlikavki in
njenem gospodarju. Objavljala v Literaturi,
Dialogih, Razgledih, Tribuni, Cimetu.
Najmočnejši pisateljski impulzi: delo Patricka
VJhitea Na Ognjenem vozu; življenje na kmetiji;
prisotnost brata in sestre; neskončni pogovori;
širok spekter duševnih stanj; ognjeni spektakli
Andreja Maroviča; jutra s fantom; prijateljstvo
z Avstralko Imogen; potovanje na štop skozi
Turčijo, snopi svetlobe v stanovanju; prijateljs-
tvo z Makedonko Vaško; roman Flandrijska
cesta; roman Poljub ženske pajka; pokrajina na
poti iz Škofje Loke v Ljubljano (kjer vsak dan
štopam); samotne železniške postaje; poletni
odprti kino; hotelske sobe; filmi Kurosave...
Življenje.
Roman Milovanje bo predvidoma izšel pri
Beletrini prihodnjo pomlad. Tip svoje proze
sama imenujem spiritualni realizem.
Ta kratek življenjepis, kakor ga je naslovila
sama, mi je poslala preko faksa, a ... Izpustila
sem nekaj besed, nisem pa ga preoblekla v
svoje povedi. Naj ostane Njen...
Kaj je krivo, da si zgrabila pero in začela
pisati roman? Zelo mlada si...
»Roman zato, ker imam mnogo mnogo pove-
dati, in ker se v tem trenutku to nekako drži
skupaj.«
Je že prva zapisana beseda vedela, da se
piše najdaljša oblika proze, ali se je neusah-
Ijivost izpovedi in dogajanja ustavila šele pri
piki romana?
»Je... Že od začetka sem vedela, da pišem
roman. V začetku so goreli veliki ognji, proti
koncu pisanja pa se le še sem ter tja prižge
kakšen plamenček.«
Pripoved je zelo globoka, na trenutke ne-
posredna, slečeno resnična. Jo strneš v nekaj
ključnih besed?
»Bratstvo. Ljubezen. Bolest. Hrepenenje.
Duh. Delavci v modrih kombinezonih. No-
rost.«
Rekla si: »Literaturo sem spoznavala kot
samotni lovec.«
»To drži. Vesela sem, da nisem študirala
literature, saj je bilo samotno odkrivanje njene
globine, moči in edinosti eno najlepših poto-
vanj. Politologijo pa sem študirala, ker me
zanima svet, in sem želela vedeti... Na primer,
kdo je bila Evita Peron? Moja študijska leta so
bila precej mučna, in poleg dobrote moje
sestre in prijateljev me je najbolj tolažilo bra-
nje Patricka Whitea na balkonu podnajemniš-
ke sobe (med ljubezenskimi romani, ki so jih
tam pustih nekdanji podnajemniki).«
In pojem ljubezni?
»ToUko obrazov ima, a samo enega.«
Hm. Danes ste se z Njo srečali v časopisnih
besedah, a morda se bodo kdaj vaše oči...
Iskrivo, suvereno ustavile ob bukvah s podpi-
som: Nina Kokelj.
MOJCA VOČKO
Nina Kokelj
ŽAiSflMIVOStl
I Poginila zarodi starosti %
- Prav gotovo noben delfin ni imel toliko piija-'
rteljev po vsem svetu kot delfinka Bebe. Igrala je
žV glavni vlogi v ducatih filmov z naslovom^
fFlipper, ki pripovedujejo o pametnem delfinu.
Izvila je zločince in reševala ljudi, zlasti Uste, ki i
jim je grozila utopitev. Zdaj je Bebe poginila vj
I starosti 40 let v morskem akvariju v Miamiju na
i Floridi. Vzrok smrti: starostna oslabelost. Obi-*;
čajno delfini doživijo le starost od 25 do 35 let.-
Bebe je bila ena izmed sedmih delfinov, ki so od
|leta 1964 do 1967 sodelovali v ameriški televizij-^^
hki nadaljevanki,
Hrušcova ljubica
! Ameriška obrekljiva revija Star je nekje izbr-^
skala, da filmska igralka Marilyn Monroe ni
bila samo ljubica ameriškega predsednika
Kennedyja, temveč tudi vohunka. Igralka, ki je,
skrivnostno umrla leta 1962, naj bi po pisanju'
omenjene revije hkrati spala s sovjetskim pred-
sednikom Nikito Hruščovom in mu pripovedo-
vala, kaj je zvedela pri njegovem ameriškem;
tekmecu. Tisti, ki so poznali pokojno igralko,
pravijo, da za tako boso novico še niso slišali,
^ ' Truplo je ležalo pet let v
stanovanju
Vodovodni inštalaterji so v nekem stanova-
nju v Permu v Rusiji našli popolnoma razpad-
lo truplo samskega upokojenca, ki je umrl že
pred petimi leti. ne da bi kdo to sploh opazil.
Delavci so hoteli popraviti vodovodno nape-
ljavo. Elektro podjetje in plinarna sta moža-
l^arja kot zamudnika pri plačilih preprosto
izbrisala iz svoje kartoteke, ne da bi se prej
pozanimala za pravi vzrok neplačevanja.
stranka sauivcev
Šaljivci NT&RC so zelo radovedni ljudje.
Največ čudnih vprašanj in zanimivih odgovo-
rov običajno slišimo na naših strankarskih
izletih. Nekaj smo jih v našem uredništvu
zabeležili in izluščih za današnjo številko.
Kakšna vprašanja in odgovori pa bodo »padali«
letos, bomo videli že na sobotnem nagradnem
izletu, ko se bomo povabili na praznik češenj v
Goriška Brda.
Vprašanje za Marico Lesjak iz Laškega:
»Kako bi opisali moške?«
Maričin odgovor: »Moški je kot časopis. Med
20 in 30 letom kot dnevnik - prihaja vsak dan,
tudi v dveh ali treh izdajah. Med 30 in 40 letom
je kot poltednik, med 40 in 50 letom kot tednik,
med 50 in 60 kot 14 dnevnik, po 60 mesečnik,
po 70 pa le še kot posebna izdaja.«
Vprašanje za Janeza Slemenška iz Svetine:
»Kako bi opisali žensko?«
Janezov odgovor: »Ženska je pri 20 vroča kot
Afrika, pri 30 divja kot Azija, pri 40 na višku
tehnike kot Amerika, pri 50 zgarana kot Evro-
pa. pri 60 zapuščena kot Avstralija, pri 70 pa
mrzla kot Antarktika.«
Vprašanje za Štefko Krajnc iz Kozjega:
»Kam gre lahko ženska brez moškega sprems-
tva?«
Štefkin odgovor: »Kamorkoli, le na matični
urad težko.«
Vprašanje za Ivana - Slavca Lebna iz Celja:
»Zakaj ljudje v zdraviliščih zelo radi uporab-
ljajo blatne kopeli?«
Ivanov odgovor: »Ne vem natančno, če le-te
delujejo zdravilno, zanesljivo pa se bodo ljudje
tako lažje privadili na zemljo.«
Vprašanje za Jerico Kos iz Braslovč:
»Zakaj gre cigan k zdravniku?«
Jeričin odgovor: »Nič ga ne boli. le skrbi ga,
če bo do smrti živel.«
Vprašanje za Hinka Brečka iz Celja:
»Kaj pomeni d.o.o. ?«
Hinkov odgovor: »To pomeni, da ima firma
dolgove okrog in okrog.«
In še eno vprašanje za Hinka:
»Nam lahko izdate recept za dolgo življenje?«
Hinkov odgovor: »Lahko, veliko smeha in
lahka hrana. Najlažja hrana je na megli pečen
stiropor s prilogo nočne sence.«
Vprašanje za Darinko Planko iz Gorice:
»Zakaj ima letalo propeler?«
Darinkin odgovor: »Da se pilot ne poti. Pred
kratkim sem namreč na TV videla, kako se je
propeler nenadoma ustavil in pilot se je začel
potiti.«
Vprašanje za Marjana Blagotinška iz Bra-
slovč:
»Kako so v starih časih Savinjčani najhitreje
prišli do premoga?«
Marjanov odgovor: »Otroci smo strojevodjem
kazali jezik, pa so premog v nas metali.«
Vprašanje za Petra Rožiča iz Celja:
»Zakaj Savinjčani ponujajo žganje v krožni-
ku?«
Petrov odgovor: »Zato, da ne bi gost, ko bi
zvrnil kozarček, pogledal v strop in videl še
klobase.«
Vprašanje za Viktorijo Tovornik iz Dobja:
»Katera šolska ura vam je bila najbolj všeč?«
Viktorijin odgovor: »Zadnja.«
znamenja na planinskih poteh
ii^ifcii
Kapela sv. Cirila in Metoda (L 1988) in križ pod vrhom Komna (1684 m).
Foto: Ciril Velkovrh.
-ŠALATEDNA '
Stanko Miklavc z Dobrne je nagrajenec zal
šalo tedna. Žreb pa je med kuponi izbral še \
Leo Kolar z Ljubljanske ceste 56, Celje, ^
Trije kavdiHi ^
Po Celju se sprehajajo trije upokojenci, vsak%
pod težo minulega dela - z rahlo okvaro. i
' Prvemu šepavcu je šlo na živce, ker je drugi'
jecljal.
»Ti, jaz pa vem, kako narediti, da ne bi
jecljal!« '
»Kako?«
»Molčal bi!« sikne prvi.
Pa mu drugi odgovori z vprašanjem: i
»Ti, jaz pa vem, kako bi naredil, da ne bi^
šepal Ti povem? S krajšo nogo bi hodil po
pločniku.«	^
Pa se je vmešal tretji - grbavi.	-
»Fanta, dam za liter. Samo počakajta me, ^
da se pri fotografu slikam za osebno.,.« *
In eden spet ne more držati jezika:
»Ja, pa pazi, da ti ne bo pukl zraven slikal,
saj se sicer ne bo dala legitimacija zapreti.«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
36
GUSBA
imnumvil
Sex-sax bomba in
Srbi v Rdeči dvorani
Koncerta Bajage in svetovno znane saksofonistke Candy Dulfer v Velenju
Velenjski klub Max je že
nekaj let edini »promoter«
na Celjskem, ki si upa tu
živečim mladcem ponuditi
kaj več kot le že neštetokrat
videno in slišano »smetano«
domače pop in ročk estrade.
Kar liekaj vidnejših uvože-
nih glasbenikov je v prete-
klih nekaj letih nastopilo v
klubskih prostorih Maxa in
v bližnji Rdeči dvorani, ka-
mor se prihodnji teden spet
seli Maxova koncertna po-
nudba.
i'..............>: --77—-^^TrTr?
v soboto, 14. junija, bo v
Velenju najprej koncertiral
srbski pop-rock heroj Bajaga
s svojimi Instruktori, dva dni
kasneje, 16. junija, pa bo na
taistem prizorišču ob sprem-
ljavi izvrstnih Funky Stuff
nastopila svetovno znana
saksofonistka Candy Dulfer.
Oba nastopajoča bosta poleg
svojih številnih starejših us-
pešnic predstavila tudi svoja
nova diskografska izdelka;
Bajaga album »Od bižuterije
do čilibara«, Candy Dulfer pa
»Por The Love Of You«. Baja-
go smo na tem mestu v prete-
klosti že podrobneje predsta-
vili, zato danes objavljamo le
kratko biografijo nizozemske
plavolase lepotice in odlične
saksofonistke Candy Dulfer.
Candy se je rodila 19. sep-
tembra 1969 v Amsterdamu.
Soprano saksofon je začela
igrati, ko ji je bilo komaj šest
let, z dvanajstimi leti pa je že
igrala solo pri eni izmed pe-
smi na očetovem albumu.
Že kot najstnica se je pri-
družila skupini Upside Down
in z njo nastopila tudi na emi-
nentnem Nort See Jazz festi-
valu v Haagu. Sredi osemde-
setih se je pridružila najboljši
nizozemski funky zasedbi
Funky Stuff in z njo leta 1987
ogrevala občinstvo na dveh
koncertih evropskega dela
Madonnine turneje. Leto dni
kasneje je Candy nastopila v
Princeovem showu »His Ro-
yal Bandes«, tik pred koncem
devetdesetih pa je skupaj z
Daveom Stewartom (ex-Eury-
thmics) posnela planetarno
uspešnico - instrumetalno
pop mojstrovino »Lily Was
Here«. Ta skladba je Dulferje-
vi na široko odprla vrata v
svet show-businessa, njeno
igranje pa je bilo slišati tudi
na ploščah in koncertih glas-
benih velikanov kot so Pink
Floyd, Aretha Franklin, Van
Morisson....
Svojo prvo samostojno
ploščo »Sexuality« je Candy
posnela leta 1990 in za njo
prejela več glasbenih nagrad,
nominirana pa je bila tudi za
najprestižnejšo nagrado
grammy. Po skoraj dve leti
trajajoči turneji je v začetku
leta 1993 objavila svoj drugi
album »Sax-A-Go-Go«, temu
je dve leti kasneje sledil neko-
liko manj uspešen tretji LP
»Bad Girl«, pred nedavnim pa
se je na policah trgovin (tudi
slovenskih) znašla njena že
omenjena najnovejša plošča
»For The Love Of You«.
Vstopnice za oba koncerta
so že v prodaji v Max clubu
(tel. 862-581); obisk Bajagi-
nega koncerta vas bodo stal
v predprodaji 1500 sit, na
dan koncerta 1800 sit, za
ponedeljkov nastop Candy
Dulfer pa boste odšteli le
1700 sit (2000 na dan kon-
certa).
:: .^^m stane špegel
Bajaga
Candy Dulfer
Petkovi večeri v Taranteli
v zabavišču Tarantela v Slovenskih Konjicah bo jutri zvečer
Chopper party z zastonj pijačo v prvem delu, kjer bodo delili
nagrade, glavna bo chopper Vamaha Virago. Nastopala bo
skupina The Kronik's iz Maribora. Naslednji petek bodo predvi-
doma priredili karaoke, v sklopu večera naj bi bil tudi laser show
in cowboy party, vendar to še ni povsem določeno, saj se še
usklajujejo s skupino Parni valjak, ki naj bi nastopila omenjeni
petek oziroma nekaj dni kasneje. Zadnji petek v juniju bo i
nastopila plesna skupina Buona serra Go-Go Dancers z MC
Michaelom. S 26. junijem uvajajo četrtkove akustične večere in
kot prva bo nastopila skupina Rolling Stoned. BORIS GORUPIČ
Štajerka med Gorenjci
V zadnjih letih je veliko pevcev s Štajerske pot zanesla na [
Gorenjsko, v zibelko domače zabavne glasbe, kjer so se '
izkazali v najboljših skupinah, ansamblih Avsenik, Alpski
kvintet. Slovenski muzikantje in še katerem.
Štajerci, ki so popolno uveljavitev dosegli v krogu Gorenjcev,
so med drugim Alfi Nipič, Edvin Fliser, Oto Pestner, Rudi
Trojner in morda še kdo. Manj je uspešnih pevk, morda doslej
samo ena, Branka Kraner, ki je dolgo prepevala z Ivanko
Kraševec in Bracom Korenom oz. Otom Pestnerjem pri Alpskem
kvintetu, zdaj pa se je med Gorenjce odpravila Vera Šolinc iz
Goričice pri Šentjurju. Vera je vsestranska glasbenica, odlična
tekstopiska, igra tudi saksofon in poje. Bila je članica ansamblov
Sredenšek, CIK, Dan in noč, Igor in Zlati zvoki, pomagala je še
drugim skupinam, zdaj pa je pri nadaljevalcih Avsenikove
glasbe, Gašperjih iz Preddvora. Vera bo prihodnje leto proslavila
že 25 let, kar je »zastrupljena« predvsem z domačo glasbo, kjer
prisega na Avsenikovo, čeprav ji tudi druga ni tuja.	TV :
Pred vrati je Vurberk 97
21. junija bo 6. festival do-
mače zabavne glasbe Vur-
berk 97.
Na njem bodo nastopili Va-
sovalci iz Semiča, Alenka in
Monika Heričko, Klobuk iz
Maribora, Dan in noč iz Vele-
nja, Klaužar iz Celja, Štajerski
baroni iz Starš, Frajkinclerji iz
Maribora, Vesele Štajerke,
Rogla, Zarja Tržič, Brodniki iz
Senovega, Toni Sotošek iz
Krškega, Cvet iz Radeč in Vi-
gred iz Laškega. Dan in noč
ter Vigred sta nastopila na
vseh dosedanjih festivalih,
med letošnjimi novinci pa so
tudi Vesele Štajerke, Cvet in
Trio Pogladič (na sliki).
Izdali bodo kaseto in pode-
lili devet nagrad, med njimi
tudi tri občinstva, zlatega, sre-
brnega in bronastega zmaja.
Kdo so letos favoriti, je težko
reči, po izjavi enega izmed
organizatorjev Zdravka Gerži-
ne, direktorja Videotona, pa je
pripravljenih nekaj imenitnih
skladb, ki bodo navdušile naj-
prej poslušalce na čudovitem
prostoru vurberškega gradu,
nato tiste pri radijskih spre-
jemnikih in verjetno tudi pri
gledanju televizije. 6. festival
Vurberk 97 bomo predstavili
tudi v glasbeni oddaji Vrtiljak
polk in valčkov v ponedeljek,
9. junija, ko bo gost Janez
Toplak. Posebna žirija sloven-
skih radijskih postaj bo izbi-
rala svojo naj vižo, letos pa bo
izbor vodil predstavnik Radia
Celje Tone Vrabl.
T.VRABL
Vrnitev odpisanih
Deseti studijski izdelek kultne elektro-pop zasedbe Depeche Mode
štiri leta po izidu mrač-
njaškega albuma »Songs Of
Faith And Devotion« in sko-
raj sedem let po objavi odlič-
nega LP »Violator«, ki še
vedno velja za enega izmed
najboljših izdelkov artistič-
no usmerjene pop produkci-
je devetdesetih, so Depeche
Mode sredi prejšnjega me-
seca končno le objavili svoj
dolgo pričakovani deseti
studijski izdelek.
>	^Jt i^ofi^tvs,	f	TMiMii,
Gre seveda za album »Ul-
tra«, ki je po podatkih refe-
renčnega amsterdamskega
magazina Music&Media tre-
nutno najbolje prodajani LP
izdelek v Evropi, na oni strani
velike luže pa se je povzpel
»le« do petega mesta.
Depeche Mode od lani, ko je
bend po štirinajstih letih za-
pustil Alan Wilder, delujejo
kot trio, idejni vodja in avtor
vseh skladb pa je že vse od
leta 1982 narcisoidni blondi-
nec Martin Gore. Zaščitni
znak skupine še vedno ostaja
pevec in frontman David Ga-
han, ki je v preteklih treh letih
zaradi prevelikega odmerka
mešanice kokaina in heroina
kar dvakrat okusil slast klinič-
ne smrti in kot po čudežu
preživel obe izkušnji - vstal je
od mrtvih. Shujšanega in za-
nemarjenega bradatega dol-
golasca je na pravo pot spravi-
la šele grožnja kalifornijskega
tožilca, ki je Gahanu poleg
posedovanja droge nameraval
naprtiti še preprodajo in ga
kot opozorilo vsem ostalim
pop zvezdnikom hotel za dve
leti spraviti na hladno, za re-
šetke. Zahvaljujoč dobrim in
dragim odvetnikom pa jo je
David odnesel le z visoko de-
narno kaznijo in obveznim
zdravljenjem.
Ko smo že pri članih skupi-
ne, vsekakor ne smemo poza-
biti na umirjenega ustanovne-
ga člana Andrewa Fletcherja,
ki je pri Depeche Mode že
vseskozi zadolžen za sintetič-
ne zvoke, ki jih izvablja iz
številnih starih analognih sin-
tetizatorjev in vzorčevalni-
kov. Med slednje Martin Gore
zadnjih nekaj let vse bolj vple-
ta značilen zvok elektro-aku-
stične kitare in ostalih »pra-
vih« akustičnih instrumentov,
ki so jih na tokratni plošči
odigrali znani britanski in
ameriški studijski glasbeniki.
Večino izmed enajstih skladb
z albuma »Ultra« so Depeche
Mode posneli v spet popular-
nih legendarnih studiih Abby
Road, končno zvočno podobo
pa jim je ob sugestijah in
predlogih Martina, Andrevva
in Davida vdahnil Tim Sime-
nom, priznani angleški tehno
producent, pri nas znan pred-
vsem kot šef skupine Bomb
The Bass.
»Ultra« je dobro uro trajajo-
ča zbirka žalostink, ki so je tu
in tam oplemenitene z nekoli-
ko bolj optimističnimi vložki.
Med slednje vsekakor spada
njihov drugi single »It's No
Good«, od na trenutke že kar
dolgočasnih frustracij esse-
xeške trojice pa odstopajo še
»Useles«, »Sister Of Night« in
pa seveda prvi single »Barrel
Of A Gun«. Založba Mute bo
na trg v kratkem lansirala Še
tretji single s plošče »Ultra«,
na njem pa se bo znašla zab-
luzena »Home«.
STANE ŠPEGEL
PETICA
GLASBA	I Q
glasbeni ex-press.
Pionirji elektro glasbe KRAFTWERK v svojem strogo varova-
nem studiu Kling-Klang v Diisseldolfu pripravljajo material za
album, ki naj bi izšel septembra. Ralf Hutter in Florian Schnei-
der, originalna člana te kultne nemške zasedbe, sta konec maja
nastopila tudi na festivalu Tribal Gathering v Londonu, kjer sta
poleg številnih starih uspešnic predstavila tudi tri nove skladbe.
Izšel bo najnovejši izdelek
ameriških glam-metalcev MO-
TLEY CRUE. Z albuma »Gene-
ration Svvine« se bo na lestvi-
cah single plošč najprej preiz-
kusila pesem »Afraid«, za kate-
ro so Vince Neil, Tommy Lee,
Mick Mars in Nikki Sixx že
posneli dve verziji videospota.
V bolj »svinjski« verziji bo na-
stopal tudi Larry Flint (lastnik
porno revije »Hustler«), kate-
rega ekranizirano življenjsko
zgodbo ste si lahko pred krat-
kim ogledali tudi v naših kine-
matografih v filmu »People Vs.
Larry Flint«.
Dolgo pričakovani tretji al-
bum skupine THE PRODIGV
bo končno le izšel in to 30.
junija pri založbi XL Records.
Poleg že znanih UK No.l uspe-
šnic »Firestarter« in »Breathe«
bo na LP »The Fat Of The Land«
še osem novih skladb, med
njimi pa bo tudi priredba pe-
smi »Fuel My Fire« ameriške
ženske ročk zasedbe L7.
Novica prejšnjega tedna v sve-
tu popularne glasbe je bila vse-
kakor ločitev najpopularnejše
ameriške pop soul pevke
MARIAH CAREV in Tommya
Mottolle, direktorja disko-
grafskega velikana Sony. Ma-
riah se je, kot kaže, odločila
popolnoma razčistiti s svojo
preteklostjo, zato je odpustila
tudi svojega dolgoletnega pro-
ducenta Walterja Afanasieffa.
Careyeva pa še vedno ostaja
pri založbi Sony, pri kateri naj
bi v bližnji prihodosti izšel
njen sedmi studijski album
»Butterfly«, ki je skoraj v celo-
ti njeno avtorsko delo.
WILL SMITH, filmski zvezd-
nik, glavni akter pri nas zelo
gledane TV nadaljevanke »Pfinc
z Bel Aira« in nekdanji član
popularnega rap dua DJ Jazzy
Jazz&The Fresh Prince, se po
nekaj letnem premoru spet vra-
ča na glasbeno sceno. Prejšnji
teden je namreč izšel njegov
najnovejši single s skladbo
»Forget Me Nots«, ki pa že na-
javlja tudi skorajšnji izid
soundtracka znanstveno-fanta-
stične akcijske komedije »Men
In Black«, v kateri bo Will igral
skupaj s Tommyem Leeom Jo-
nesom.
Po zanimivi in prijetni zgoš-
čenki »Elvis De Luxe«, ki je pred
slabima dvema letoma sprem-
ljala istoimensko gledališko
predstavo gledališča Grapefruit,
je pred nedavnim izšla še ena
tovrstna zadev'ca. Gre za kom-
paktno ploščo »Limonada« z
glasbo iz odrske postavitve pred-
stave gledališča Grapefruit, pri-
naša pa 14 poslovenjenih pri-
redb znanih svetovnih uspešnic,
ki so jih naredili nekateri najvid-
nejši slovenski izvajalci (Demo-
lition Group, Heavy Les Wanted,
Coptic Rain, KUT Gas...).
Prekmurski noise-rockerji
PSVCHO-PATH so po štirih le-
tih delovanja končno le prišli
do svoje prve kompaktne ploš-
če. Meli, Denis, Matej, Janez,
Jernej in Pipi so januarja letos
v graškem studiu Ursprung po-
sneli 11 skladb, ki jih v ekološ-
ko embalažo pakiranega CD
»Jio Jitsu« objavila nemška za-
ložba Tricom Music.
Prejšnji petek je zaradi pre-
komerne doze zaužitih opiatov
umrl 36-letni West Arkeen,
dolgoletni sodelavec skupine
GUNS&ROSES in soavtor ne-
katerih njihovih uspešnic (»Ye-
sterday«, »Patience«...).
Letošnji, že 38. mednarodni
jazz festival Ljubljana, se bo,
tako kot že nekaj preteklih let,
spet odvijal v Križankah v zad-
njem junijskem tednu - od pet-
ka, 27., do nedelje, 29. junija.
V petek, trinajstega, bo v
velenjskem MKC mini ročk fe-
stival, na katerem bosta poleg
hrvaških rockerjev Bambi Mo-
lesters nastopila še slovenska
benda AGENTI in ŽOAMBO
ŽOET WORKESTRAO.
V ponedeljek, 16. junija, bo
v Hali Tivoli v Ljubljani, v
okviru svetovne turneje »World
In Motion« nastopil DJ BOBO.
Vstopnice (3500 SIT) lahko
kupite tudi v Celju, v trgovini
Lajna v veleblagovnici T.
STANE ŠPEGEL
U2 in SINEAD 0'C0NN0R so za najnovejši film »The End Of
Violence« kultnega nemškega režiserja Wima Wendersa posneli
skladbo »Fm Not Your Baby«.
Smrkci z novim pevcem
Smrkci so skladbo O tvojih očeh, ki jo v tem trenutku še
posebej promovirajo, posneli z novim pevcem Samijem pod
taktirko Denisa Vuka v studiu Hendrix. Skupina se tudi priprav-
lja na festival Melodije morja in sonca, kjer se bodo predstavili
na Novi sceni s skladbo Osamljena. Skladbo je v celoti aranžiral
Stane Vrbek - Sten ter zanjo napisal tudi besedilo.	S.B.
glasbajezivuenje
Smeh v glasbi
Saj se še spomnite gesel
naše oddaje Glasba je življe-
nje: »Smeh dela dobro kri« in
»Pesem vas reši vseh skrbi«?
Ker prek časopisa težko pre-
pevamo, se boste morali za-
dovoljiti s kakšno glasbeno
anekdoto, prepevanja in
glasbe pa bo dovolj v naši
radijski oddaji.
Ravnatelj dunajske opere Ja-
mes Klein je želel, da bi ko-
morni pevec Leon Slezak na-
stopil v njegovi komični-operi.
Slezak ga je pisno vprašal, ko-
liko mu namerava plačati za
večer, Klein je brzojavil:
»Sto mark, tisoč pozdra-
vov!«.
Slezak je brzojavil nazaj:
»Tisoč mark, sto pozdra-
vov!«
Bernard Shaw je srečal pri-
jatelja, ki mu je zaupal skriv-
nost:
»Zvedel sem, da ima sklada-
telj Conrad že nekaj časa ču-
dovito ljubico.«
Shaw je z običajno zajedlji-
vostjo pripomnil;
»Res čudno. Prepričan sem
bil, da pri Conradu spi samo
občinstvo!«
Znanega finskega skladate-
lja Sibeliusa so vprašali, zakaj
se raje druži s poslovnimi
ljudmi, kot pa z glasbeniki.
Sibelius je pojasnil:
»Veste, kadar se sestanemo z
glasbeniki, se pogovarjamo
samo o financah; kadar sem s
finančniki, pa se pogovarjamo
samo o glasbi.«
Simona H2O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
vrtiljak polk in
c valčkov
ffl	IZ OTROŠKEGA SVETA

Od belih hodnikov do
živi jen ja v cirkusu
O Nejcu Marcenu, enajstletnem pisatelju iz Celja, ki je napisal in izdal kar nekaj literarnih zbirk - »Rad bi spoznal
življenje v cirkusu!«
Nejc Marčen iz Celja je na
pogled navaden fant, četrto-
šolec, ki se rad vozi s kole-
som, rolerji, hodi v šolo in...
piše. Enajstletnik, ki živi v
Novi vasi in obiskuje OŠ Fra-
na Roša, je začel pisati v
drugem razredu, v dveh le-
tih pa je izpod njegovega
peresa prišlo že kar nekaj
pravih pravcatih knjižic in
zbirk pesmi.
Začelo se je v drugem razre-
du, ko so v šoli pisali spise na
temo življenja v svetu. »Malo
sem razmišljal in najprej na-
pisal en spis, potem pa so si
spisi in zgodbice na to temo
kar sledili in sploh nisem mo-
gel več nehati,« se Nejc spo-
minja svojih literarnih začet-
kov. »Najprej, ko je moje spise
brala le učiteljica, ni bilo nič,
potem pa sem začel obiskova-
ti novinarski krožek in zgod-
be in pesmice pokazal mento-
rici Ljudmili Conradi. Ona jih
je prebrala, bile so ji všeč in
predlagala je, da bi izdali kar
pravo knjigo, ki jo je ilustriral
sošolec,« pravi Nejc in njegov
pogled izzveni zasanjano, ko
se spomni na občutek, ki te
preleti, ko v rokah držiš last-
no knjigo. Sicer pa mu je to
pomenilo veliko spodbudo in
tej prvi knjižici so kmalu sle-
dile številne druge. Tako so
predlani, ko je bil še drugošo-
lec in na začetku literarnega
ustvarjanja, v šoli izdali še
zbirki zgodbic Železniški pro-
met in Moja šola, in pa zbirko
pesmic, ki jo je Nejc naslovil
kar Moje pesmi.
Nadaljevalo se je v 3. razre-
du, z Belimi hodniki - spomini
in vtisi iz bolnišnice, v kateri
Nejc, ki je težak srčni bolnik,
preživi kar veliko časa. V tret-
jem razredu je izdal tudi knjiži-
co z naslovom Moja družina, ki
jo je posvetil očku in mamici,
za bratca Lukca pa je napisal in
mu podaril kar dve knjižici o
medvedku Rikiju ter eno od
njiju tudi sam ilustriral. Nejc
ima namreč medvedke zelo rad
in dokler mu jih mali Lukec, ki
se z njimi igra sedaj, ni zasegel,
so številni plišasti medvedki
krasili police Nejčeve sobe.
Kako pa sicer poteka Nejčevo
življenje? »Veliko časa preživim
pri babici in dedku, kjer se
trenutno najraje igram s cirku-
som, ki mi ga je nekoč kupil
dedek. Rad imam živali, pred-
vsem afriške slone, leve in pa
žirafe, ko sem dobil cirkus, pa
me je začelo zanimati tudi, ka-
ko izgleda življenje v njem.«
Rad hodi v šolo, saj dobro ve,
da je to njegova prva obvez-
nost. Ko bo velik, si želi postati
zdravnik ih že sedaj ve, da ga
pred dosego tega cilja čaka še
veliko učenja in dela. »Veliko
pa mi pomeni tudi pisanje in s
tem bom nadaljeval tudi, ko
bom velik,« izda nekaj načrtov
za prihodnost in doda, da je to,
kdaj in koliko piše, odvisno
predvsem od tega, koliko mu
dopušča čas.
Časopisa ne moreš
delati sam
To pa še zdaleč ni vse, s
čemer se mali pisatelj ukvarja.
Nejc namreč sodeluje tudi pri
novinarskem krožku, kjer iz-
dajajo šolsko glasilo. »Tudi to
delo se mi zdi zelo zanimivo;
še posebej intervjuji in anke-
te,« pravi. Skupaj s tremi pri-
jatelji se je lotil tudi izdaje
lastnega glasila, vendar so se
prijatelji dela kaj kmalu nave-
ličali. »Ko enemu ni bilo več
zanimivo, sta tudi druga dva
kmalu odnehala, dela pri us-
tvarjanju lastnega časopisa pa
je toliko, da bi ga težko zmo-
gel sam,« je prepričan.
Nejca, ki je sedaj pred zah-
tevno srčno operacijo, zelo
zanima tudi šport - predvsem
košarka in hokej, pa mode-
larstvo; njegovo sobico krasi-
jo številna letala in ladjice, ki
jih je sestavil. V prvem razre-
du se je poskusil tudi z izdelki
iz gline, vendar je ta konjiček
kmalu opustil.
Za svoje literarno ustvarja-
nje je ob posebnem priznanju
na letošnjem natečaju za šol-
ska glasila prejel tudi že kar
nekaj nagrad; ob dveh, ki ju je
dobil za sodelovanje na lite-
rarni delavnici v Celju, mu
največ pomeni priznanje, ki
ga je za svoje literarno ustvar-
janje prejel od uredništva PIL
v lanskem šolskem letu.
Zdi se dosti resnejši od vrst-
nikov, ko ti razkriva svoje na-
črte in razmišljanje o življenju.
Najbrž tudi zato, ker mu živ-
ljenje kroji bolezen srca. Am-
pak, Nejc se ne da. Vztrajno
pripravlja novo knjigo, se uči,
želi si, da bi lahko teden dni
preživel v cirkusu in... ljubi
svojo družino, v kateri najde
vso potrebno skrb, ljubezen in
podporo - tako za vse tisto, kar
ga zanima, kot tudi pri prema-
govanju bolezni, s katero se je
morala soočiti mlada družini-
ca. Mali-veliki pisatelj pa v sebi
skriva še toliko načrtov, idej,
želja in življenjske energije, da
mu bo vse težave v življenju
prav gotovo uspelo premagati.
NINA M. SEDLAR
Nejc se v svoji otroški-delovni sobi dobro počuti in tu
nastane tudi večina njegovih literarnih del.
Z delom do zdravih in čistili zob
Nekateri ljudje mislijo, da
so lepi in privlačni tudi brez
čistih-zob. Drugi pravijo, da si
moramo zobe čistiti po vsa-
kem obroku. Mislim, da zobje
niso pomembni samo za gri-
zenje hrane, ampak tudi za
zdravje, govor in lep nasmeh.
Zato si jih je potrebno redno
čistiti.
Ko sem pisal ta članek, sem
si mislil, kako pomembna sta
zdravje in lepota. Če kje tek-
muješ, ni pomembna zmaga,
ampak sodelovanje. Tako smo
mislili mi, učenci 3.b razreda
osnovne šole Hudinja. Nismo
mislili na zmago, ampak na
sodelovanje. Ob koncu zadnje
zobozdravniške kontrole smo
na našem tekmovalnem pla-
katu našteli dvainštirideset
petič, kar nas je zelo presene-
tilo. Naučili smo se tudi pe-
smico Zobar, ki jo poje znana
in zelo priljubljena skupina
Čuki. Naučili pa smo se tudi
skrbeti za svoje zobe.
ŽIGA DOBERŠEK, 3.b
OŠ Hudinja
Tudi lo je ljubezen
Nekoč sem imela psa, ki mu
je bilo ime Floki. Bil je zelo
priljubljen kuža, imel je črno
svetlečo dlako, rjave oči in na
nogah bele lise. Ko sem ga
dobila, je bil še zelo majhen,
da sem ga lahko nosila v slam-
niku. Prvih nekaj mesecev je
spal v lopi, potem pa smo se
že lahko toliko zanesli nanj,
da smo ga dali na verigo. Zelo
rad je lajal, ko je bil prikle-
njen, zato sem ga morala več-
krat na dan peljati na spre-
hod. Zmerom, ko sem prišla
iz šole, sem najprej šla k nje-
mu. Zelo je bil vesel, lajal je
kot za stavo.
Ampak ni bilo dolgo tako,
dobila sem še muco in od
takrat naprej se nisem več ta-
ko zanimala za Flokija, zato
me je ugriznil. Potem sem se
mu spet bolj posvetila.
TJAŠA KAPITLER,
OŠ Žalec
Plesi
Plešah smo na glasbo skupi-
ne Pinokio. Najbolj všeč mi je
bila pesem Mi smo strašni gu-
sarji. Plesali smo tudi Makare-
no. Takšna telovadba mi je
zelo pri srcu.
DARJA UUBIČ, 1. r.,
POŠ Tabor
naredimo si igračo
PETICA
POTOPIS
39
potovanje v tibet (1)
Tashi delek,
streha sveta!
Kitajskim carinikom se nikamor ne mudi
Sedim v prijetno topli so-
bi. Pred mano sta zajetna
knjiga z naslovom Tibet in
moj dnevnik. Počasi se pre-
buja moj notranji svet. Pred
očmi mi zaplešejo dogodki,
ki so še kako sveži in globo-
ko zasidrani v moji zavesti.
Najprej se mi prikažeta Po-
tala in Jokhang s Sakyamu-
nijem, nato samostani Dre-
pung. Sera, Pelkor in Tashil-
hunpo. Sledijo ogromna peš-
čena prostranstva z visoki-
mi belimi gorami, pod njimi
pa se lesketajo turkizno mo-
dra jezera in reke.
To je Tibet, točneje moj Tibet.
Dolgoletna želja se mi je izpol-
nila na mojo okroglo starostno
obletnico. O tem skrivnostnem
svetu za Himalajo sem sanjal
več kot dvajset let. Knjige sem
dobesedno požiral (Sedem let v
Tibetu, Tretje oko, Šambala ali
s kolesom v Tibet).
Novice, ki so prihajale iz
Tibeta, so bile bolj politično
obarvane, predvsem zaradi
kitajske represije nad Tibetan-
ci. Ta dežela, v kateri je bil
vsak četrti človek menih, ve-
mo pa da imajo menihi veliko
znanja in duševnega miru,
me še posebno zanima. Poto-
vanje v Tibet sem združil z
obiskom Nepala in Indije. Ko
sem svojo gorniško pot v Ne-
palu zaključil, Indijo pa sem si
pustil za konec ogleda, sem za
osem dni odpotoval v Tibet.
V	Katmanduju sem si uredil
potovanje v eni od mnogih
agencij za 550 dolarjev. Aranž-
ma je bil sestavljen tako, da se
do Lhase pelješ z avtobusom,
nazaj pa letiš z letalom. Poleg
prevozov je v ceni všteto pre-
nočevanje z zajtrkom, ogled
kulturnih znamenitosti in^pa
vodstvo.
V	zgodnjih jutranjih urah, pr-
ve dni novembra, smo vsi po-
potniki sedli v »udoben« turi-
stični avtobus, ki nas je odpeljal
po Cesti prijateljstva proti daljni
Lhasi. Ko se je zdanilo, smo se
ustavili v razgledni restavraciji v
mestu Banepa. Precej nas je
bilo takšnih, da smo pozajtrko-
vali kar stoje na terasi. Čudoviti
sončni vzhod nam ni dal miru,
da ne bi pritiskali na sprožilec
fotoaparatov. Kaj kmalu se je
pooblačilo in gore so se zavile v
temno sive oblake.
Vožnjo smo nadaljevali po ze-
lo prašni makadamski cesti ob
reki Sun Kosi proti obmejnemu
mestu Kodari. Na levi in desni
strani je bilo ogromno riževih
teras. Bil je čas žetve in padali
so še zadnji snopi te tako po-
membne hrane za ta predel sve-
ta. Na mejnem prehodu pa so se
pričele stvari malce zapletati.
Ko smo čakali na prehod,
sem čas izkoristil za opazova-
nje ljudi. Tibetanci so me oča-
rali, kajti njihovi obrazi so dru-
gačni od Nepalcev in Indijcev.
Občasno se pojavi kakšen »ve-
likan« ki ima svoje življenjske
korenine v notranjosti Tibeta.
Prebivalci so toplo napravljeni,
nekateri zaviti v kožuhe, kajti
vremenske razmere na takšni
višini so dokaj ostre. Pri starej-
ših ljudeh so obrazi zgubani od
pogostega vetra, lica pa od son-
ca temno rjavo opečena.
Po dobri uri čakanja se je le
primajal naš vodič, obenem pa
so pripeljali tovornjak. Name-
stitev na tovornjak je bila po-
dobna natovarjanju živine, ki
jo peljejo na zakol ali natovar-
janju obsojencev, ki jih peljejo
na streljanje. Kitajske metode
pranja možganov so enkratne.
Ko smo na tovornjaku komaj
stali z vso opremo na hrbtih, so
cariniki namerno zadrževali
voznike. Tovornjak je speljal,
toda vožnja je bila zelo kratka,
samo do Mosta prijateljstva,
kjer smo morali zapustiti vozi-
lo in z vso opremo peš kreniti
čez most, nato pa se zopet
povzpeti na vozilo.
Minili sta že dve uri, kar smo
se pripeljali na mejo, mi smo
pa še kar čakali na kitajsko
milost. Ti fantiči v zelenih uni-
formah so zakon za Tibetance.
Pravila igre menjavajo, kakor
se jim pač ljubi. Kar oddahnem
si, ko tovornjak spelje. Vožnja
je divje strma, kajti cesta pelje
v ključih proti mestu Zhang-
mu, v katerem se namestimo v
edinem hotelu. Stavba deluje
zelo hladno, še bolj pa v unifor-
me oblečeno osebje. Občutek
imaš, da si prišel v zapor. Sobe
so velike, zanemarjene in za-
strte. Preseneti me termo ste-
klenica z vročo vodo za čaj.
Sobo si delim z Japoncem Tos-
himo, ki pa na žalost slabo
govori angleško.
Ker nama je ostalo še nekaj
ur do noči, sva si ogledala
mesto, ki je dobesedno pripe-
to na hrib. Na blatni cesti sva
najprej zamenjala nekaj dolar-
jev za juane (8,1 juana za 1
dolar), nato pa sva se napotila
vse do konca mesta.
FRANCI HORVAT
(se nadaljuje)
Sedlo Karo La na 5010 metrih.
40
ZAAVTOMOBILISTE
mm
Renault predstavil kangooja
Na barcelonskem avtomobilskem
salonu, ki postaja tudi v evropskem
merilu čedalje pomembnejši, je
francoski Renault predstavil novo
vozilo kangoo.
Avto presenetljivo spominja na upo-
kojeno katrco oziroma renault 4, vozi-
lo, ki smo ga dobro poznali in izdelo-
vali tudi pri nas oziroma v novomeš-
kem Revozu. Pri Renaultu ob kangoo-
ju pravijo, da ponovno oživlja duh R 4,
lahko pa bi tudi dodali, da utegne biti
avto huda konkurenca Citroenu ber-
lingo.
Po sedanjih napovedih naj bi kan-
goo začeli prodajati še pred koncem
leta, in sicer najprej v Franciji, posto-
poma in v prihodnjem letu pa tudi v
drugih državah. Kangoo je razmero-
ma visoko vozilo (182 centimetrov),
pa ne tako izjemno dolgo (milimeter
manj kot štiri metre), z izjemnim
posluhom za praktičnost, kar pou-
darjajo bočna drsna vrata. Pri Re-
nauhu zatrjujejo, da bo avto zelo
uporaben tudi v mestu, saj je med
drugim njegov rajdni oziroma obra-
čalni krog vsega 11 metrov. Vsekakor
pa ni mogoče pozabhi na razsežnost
prtljažnega prostora, ki v običajni
varianti ponuja najmanj 650 litrov
prostora, ob podrtih sedežih pa sko-
raj tovornjaških 2600 litrov. Kangoo
bo na voljo s tremi motorji, ki jih sicer
poznamo že iz drugih renaultov. Prvi
bo 1,2-litrski štirivaljnik z močjo 60
KM, kar bo zadostovalo za največ 140
km/h, drugi 1,4-litrski motor z močjo
75 KM (155 km/h), tretji pa 1,9-litrski
dizel, ki bo ponujal največ 65 KM,
morda pa tudi nekaj manj. Na sliki:
renault kangoo.
Prišel je lanos
Dolgo pričakovani in moč-
no^apovedovani novi model
Daewoojevega vozila z ime-
nom Lanos je slednjič na tr-
žišču. Minulo soboto so ga s
primernim pompom predsta-
vili v avtohiši Vaš avto na
Mariborski ulici v Celju.
Predstavitev tega novega, do-
volj razkošnega in cenovno do-
stopnega vozila je ob Vašem
avtu pripravil še pooblaščeni
prodajalec Avto Finex. Ob pred-
stavitvi modno zaobljene limu-
zine so pripravili tudi testne
vožnje, in morebitnim kupcem
pojasnjevali prednosti posa-
meznih različic. Lanos trenutno
dobavljajo v različicah s štirimi
ali petimi vrati in 1.5 oziroma 1.6
kubičnim motorjem in v deve-
tih variantah, ki se razlikujejo
predvsem po opremi vozila. Tu-
di pri standardni opremi najce-
nejše razUčice Korejci niso pre-
tirano varčevali, saj pri vozilu s
standardno opremo, ki vas bo
stalo 19 tisoč DEM ponujajo
petstopenjski menjalnik, opo-
zorilnike za nepripete pasove in
prižgane luči, avtoradio, po viši-
ni nastavljive žaromete in zad-
njo meglenko, že za 500 DEM
dražji model pa ponuja še toni-
rana stekla, servo volan, cen-
tralno zaklepanje, el^trični po-
mik stekel in merilec obratov.
Lanos bo zagotovo konku-
renčno vozilo, ki zapolnjuje
praznino med manjšimi in naj-
večjim Daevvoojevim mode-
lom, v svojem srednjem razre-
du pa je zanesljivo med bolj
všečnimi in cenovno privlačni-
mi vozili. Kot pri večini avto-
mobilov korejske proizvodnje
dobite ob doplačilu še cel kup
opreme, od zračnih blazin do
abs zavornega sistema, deljive
zadnje klopi, klimatske napra-
ve, itd. Všečen, spreten in okre-
ten, kot panter, pravijo v rekla-
mi in v veliki meri to drži.
Nemcf so predragi
v Nemčiji s posebno pozor-
nostjo spremljajo morebitni
»odhod« posameznih avto-
mobilskih tovarn na druge ce-
line oziroma možnost, da bi
posamezne nemške avtomo-
bilske hiše začele izdelovati
avtomobile v drugih državah.
To je razumljivo, saj spada
Nemčija med industrijske in s
tem avtomobilske velesile, po
drugi strani pa je več kot štiri
milijone ljudi nezaposlenih.
Vendar je očitno, da nemška
avtomobilska industrija išče
cenejšo delovno silo oziroma
hoče zmanjševati stroške dela.
Prav zaradi tega ni čudno, če
BMW že izdeluje avtomobile v
ZDA (serija 3 in roadster Z3) in
če se mu bo še letos pridružil
Mercedes Benz s svojim novim
M razredom, ki ga tjodo izde-
lovali v ameriški Tuscaloosi. Po
zadnjih podatkih pa se Nemčiji
slabo piše, kajti za izdelavo
enega avtomobila porabijo 36,
Američani 25 in Japonci vsega
17 ur dela. Cena delovne ure je
znova najvišja v Nemčiji, kajti v
ZDA je njena cena 62,1 odstot-
ka nemške in 61,7 odstotka
japonske. Po drugi strani so
lani v ZDA izdelali 11,8 milijona
motornih vozil oziroma avto-
mobilov, na Japonskem 10,3 in
v Nemčiji 4,8 milijona. Hkrati
večina nemških avtomobilskih
tovarn v zadnjih letih bistveno
zmanjšuje število zaposlenih,
kajti Mercedes Benz računa,
da bo do prihodnjega leta števi-
lo zaposlenih zmanjšal za sko-
raj 90 tisoč, Volksvvagen za tri-
deset tisoč, Porsche za nekako
1500, medtem ko naj bi BMW
do prihodnjega leta število za-
poslenih povečal na 119 dsoč
ljudi (kar pa je predvsem po-
sledica dejstva, da je pred leti
kupil britanskega Roverja).
Hkrati pa skupni promet ne
raste tako hitro, kot bi želeli,
saj ga bo samo BMW v času od
leta 1990 pa do prihodnjega-leta
več kot podvojil (z 27 milijard
mark v letu 1990 na 59 milijard
v letu 1998). Skratka, nemško
avtomobilsko industrijo čaka-
jo nekoliko zahtevnejši časi.

Predvsem v ZDA so tožbe
proti velikim korporacijam
nekaj povsem običajnega.
Prav zaradi tega in primera,
ko je moral GM nekemu vozni-
ku plačati skoraj 150 milijonov
dolarjev odškodnine (gre za
človeka, ki je imel z vozilom
GM prometno nesrečo in se
tako hudo ranil, da je ostal
hrom - toda vozil je vinjen), je
ameriška avtomobilska indu-
strija za zvezno administracijo
naslovila prošnjo po spremem-
bi tovrstne zakonodaje. Vse pa
kaže, da se po tej strani hitro
učijo tudi Japonci. Tako je pred
nedavnim nek 66-letni Japonec
v Osaki vložil tožbo proti
nemški avtomobilski tovarni
BMW in zahteval 114 milijonov
jenov odškodnine. Tožnik v
svoji tožbi pravi, da je imel z
BMW prometno nesrečo (za-
letel se je v električni drog),
vendar se pri trčenju zračna
varnostna blazina ni sprožila.
Pri tem se je hudo ranil in je
paraliziran. Predstavnik tovar-
ne BMW na Japonskem prime-
ra ni hotel komentirati, saj še ni
znano, ali se zračna varnostna
blazina res ni odprla. Vsekakor
pa se utegne tej nemški avto-
mobilski tovarni slabo pisati,
če bodo ugotovili, da je v trdi-
tvah omenjenega Japonca veli-
ko resnice in to kljub dejstvu,
da BMW že ponuja serijo 5 s
kar osmimi zračnimi varnost-
nimi blazinami.
Na sliki: BMW serije pet in
zaščita z zračnimi varnostnimi
blazinami.
PETICA
ZA MOTORISTE
41
Motožur do dopoldanskih ur
Moto festival v Velenju je pokazal, da motoristi mačka ne zdravijo na cesti
v soboto in nedeljo je ve-
lenjski moto klub Potepuh or-
ganiziral svoj prvi moto festi-
val, ki je ob Škalskem jezeru
združil več kot 500 motori-
stov iz vse Slovenije in tujine
ter privabil še enkrat toliko
radovednih obiskovalcev, ki
so pasli oči na takih in dru-
gačnih jeklenih konjičkih.
Lotiti se organizacije tako ob-
sežnega srečanja motoristov ni-
kakor ni mačji kašelj. Spraviti
na kup toliko motoristov in nji-
hovih dvokolesniških ljubljenč-
kov ni samo stvar dobre obveš-
čenosti, ampak je potrebno po-
skrbeti za dovolj velik prostor,
poskrbeti za take malenkosti,
kot je kotiček za kampiranje za
tiste udeležence, ki hočejo zau-
žiti radosti festivala do zadnje
minute naslednjega dne. Ne
sme manjkati niti dobra zaba-
va, še manj udarna glasba, da
ne govorimo o pijači in jedači,
srečolovu s 620 dobitki ali po-
tujoči festivalski menjalnici z
uradno valuto En potepuh, ki je
veljala točno sto tolarjev. Ve-
lenjski motoklub, ki je bil usta-
novljen šele leta 1995 in danes
šteje 53 članov, se je zahtevne
naloge lotil zelo resno. Če po-
mishmo, da je bilo to njihovo
prvo srečanje, potem jim za
uspešno organizacijo lahko če-
stitamo. Besede predsednika
kluba Andreja Šiferja: »Pridite
v miru ali ostanite doma,« so
bile podkrepljene z nemoteče
organizirano varnostno službo
in s prisotnostjo velenjske poli-
cije, ki je poskrbela za varen
potek panoramske vožnje vseh
udeležencev festivala po Vele-
nju.
Več kot pol kilometrsko str-
njeno kolono motoristov, ki je
začela svojo pot za štadio-
nom, si je ogledala množica
domačinov. Besede enega od
gledalcev, da kaj takega niti v
ameriških filmih ne vidiš, so
kar držale.
Moto žura seveda ni brez
dobrega ročka, dobrega ročka
pa ni brez skupine Šank Ročk,
ki je skupaj z ljubljanskimi in
italijanskimi kolegi (skupini
Sausages in Wind) dvigovala
množico do zgodnjih jutra-
njih ur.
Večina slovenskih moto klu-
bov in njihovi predstavniki so
tekmovalni duh sproščali na
različne načine. V vlečenju vrvi
je od 11 prijavljenih ekip zma-
gala, tako kot se spodobi, do-
mača ekipa Potepuhov. Salve
smeha je poželo tekmovanje v
spretnostni vožnji z doma na-
rejenim motociklom, ki tekmo-
valcem ni segel niti do kolena.
Več ali manj spretni motoristi
so kolena dobesedno pilili po
travniku. Največ težav so imeli
s pobesnelim dirkalnikom, ki je
s hitrostjo osem polžev drvel
po stezi in z navijači, ki so
tesno obkrožali »pisto«. Korajž-
nim fantom in dekletom, vaje-
nih osedlanih jeklenih konji-
čev, je bil hidravlični bik preve-
lik izziv Mnogi od njih so hitro
končali z atraktivnimi poleti iz
bikovega sedla.
Kdor je navkljub dobri ze-
meljski zabavi hotel visoko le-
tati, se mu je želja izpolnila s
pomočjo motornega zmaja ali
balona. Najvztrajnejši so ves
trud vložili v bučno spremlja-
nje stripteasa in v izbiranje
miss festivala.
Cestne zapore in
siiodi?
Niso manjkali niti prodajalci
motociklov in opreme ali Nola-
nov potujoči servis, ki je brez-
plačno poskrbel za manjša po-
pravila čelad. Kanček resnosti
in razmisleka je vnesel velenj-
ski župnik z mašo za vse prisot-
ne in odsotne motoriste. Njego-
vo priporočilo in »žegen« jekle-
nih konjičkov, ki naj varno in v
enem kosu spremljajo svoje
lastnike po nevarnih cestah, sta
naletela na bučen aplavz večine
udeležencev. Priporočilo je za-
leglo. Policija je ta vikend zabe-
ležila eno samo nesrečo moto-
rista, pa še ta jo je odnesel z
lažjimi poškodbami.
Resne in opozorilne besede
na sestanku predsednikov vseh
prisotnih moto klubov, ki gre-
do na račun diskriminatorske-
ga odnosa države in zavaroval-
nic do lastnikov motociklov so
še enkrat pokazale, da se veči-
na motoristov zaveda svoje
ogroženosti na cesti in da še
zdaleč niso zgolj podivjani
avanturisti, ki hodijo vštric z
največjimi zločinci. Državo in
zavarovalnice opozarjajo, da če
ne bo urejen status polletnih
registracij in oderuških zavaro-
vanj motociklov ali dragih cest-
nin za avtoceste, ki so po ceni
izenačene z avtomobili, bodo
ukrepali s cestnimi zaporami
ali shodi tako kot kmetje, upo-
kojenci ali drugi državljani.
Krovna organiziranost vseh
moto klubov v močno in učin-
kovito vseslovensko organiza-
cijo je šele prvi in pomemben
korak k odpravljanju težav, ki
so se nabrale v pol stoletja.
Radovedne Velenjčane, ki so
lahko občudovali hordo lepo
»pošlihtanih« motociklov, so
najbolj privabljali doma nareje-
ni ali predelani dvo in trikolesni-
ki, okrašeni z vsemi mogočimi
in nemogočimi dodatki, ki v
vsakdanjem življenju služijo
malce drugačnim potrebam. Vsi
so lahko videli, da so motoristi
čisto navadni Zemljani, da so
fejst fantje in punce, ki se znajo
zabavati tako kot vsak Slovenec
in popijejo ravno toliko piva, kot
na gasilski veselici. Le s to razli-
ko, da so si prisotni veseljaki
zdravili mačka kar v šotorih ali v
spalnih vrečah, ne pa na cesti.
TEODOR JESIH
Foto: GREGOR KATIČ
Več kot 500 motorjev najrazličnejših znamk je bilo na ogled na velenjski prireditvi.
Mnogi so prenočili pod šotorom ob jezeru in tako pregnali mačka, ki je ostal po nočni
zabavi.
Orago Mlakar iz Velenja se lahko pohvali z unikatno posli-
kava svojega Harley-Davidsona, saj ga je olepšal sam Jože
Tisnikar.
42
NASVETI
BBi
kultura bivanja
Središčne točke
Piše: DARJA HUGHES,
dipl. designer
Soba brez fokusa - središčne
točke - je prostor brez central-
nosti; morda so v njej toplina,
svetloba, udobje, a brez točke,
kamor se oko obrne instiktiv-
no, ta prostor nikoli ne bo
prežet z domačnostjo.
Po tradiciji je fokus dnevne-
ga prostora krušna peč, danda-
nes kamin, ki nikoli ni izgubil
prispodobe osrčja doma (do-
mače ognjišče). Iz pradavnih
časov je pogled na prasketajo-
če ognjene zublje vzbujal uni-
verzalen občutek zadovoljstva
tako pri mladih kot pri starih.
Kakor da ogenj v nas instink-
tivno prebudi tisto najbolj pri-
marno, notranjo vez z naravo.
Ogenj resnično pričara naj-
globje občutke udoBja in do-
mačnosti. Danes je na trgu več
različic kaminov, tudi plinski,
ki sicer dajejo toploto in nam
prihranijo čiščenje pepela - ven-
dar ti ne vzdržijo nobene pri-
merjave s »pravim kaminom«.
Ogenj brez glasu in prasketanja
ogreje prostor, ne pa tudi duše.
Tudi v drugih prostorih, kot na
primer v spalnici, delovni sobi,
kuhinji in v ostalih prostorih,
izberimo fokus. Posebno po-
zornost lahko pritegnemo z
umetniškim delom, posebno
zbirko, cvetličnim aranžma-
jem, posebnim kosom pohiš-
tva ali s sobnimi rastlinami.
Dobra stran takšnih fokusnih
točk je ta, da jih lahko po želji
in modi spreminjamo.
Fokus ni vedno povezan s
središčem prostora. Glede na
razporeditev ostalih elemen-
tov v prostoru in glede na vse-
bino notranjosti naj bo to toč-
ka, ki ustvarja smiselno ravno-
težje. To naj bo tisti vezni
člen, ki skladno dopolnjuje ce-
loto, približno tako, kot če bi
govorili o umetniški sliki. Če
govorimo o popolnem delu,
potem so vsi elementi - kot so
to oblika, ravnotežje, variabil-
nost, barve, merilo, ponavlja-
nje in stil - tako usklajeni, da o
njih kot o posameznih kompo-
nentah sploh ne razmišljamo.
Vidimo samo sliko, ki je dovr-
šena. V nasprotnem primeru
opazimo ravno tisti moteči
element, ki ni v soglasju z
ostalimi. Prav tako pa je tudi s
prostorom.
lepota in zdravje
Motnje sluha
Nenadna gluhost se lahko
pojavi pri dotlej popolnoma
zdravemu človeku in traja
krajši (do ene ure) ali pa
daljši čas (več ur, dni, tednov
ali mesecev).
Pogosto je motnja ali odpo-
ved sluha posledica bakterijske
ali virusne infekcije (antibioti-
ki, antivirotiki), krvavitve ali
tromboze kapilare v notranjem
ušesu (vazoaktivne snovi, kot
sta papaverin in nikotinska ki-
slina) . Motnja praviloma sama
mine, priporočljiva pa je pre-
ventivna terapija morebitnih
recidivov z zdravili, ki regulira-
jo cirkulacijo in jačajo žilno
steno oz. njeno fleksibilnost.
Pacienti naj bi se odrekli pitju
alkohola, pretiranemu uživa-
nju črne kave in kajenju ter se
izogibali stresu in pretiranim
telesnim naporom.
gremo po gobe
Okrasni, toda užitni
Pomladanske polževke ali po do-
mače marčnice so rasle kar v zadovo-
ljivih količinah, le poiskati jih je bilo
treba znati. Tisti, ki poznajo rastišča
in so mojstri svojega hobija, so se
zanesljivo večkrat razveselili. Sicer
pa bi v teh dneh morali pobrati že
kakšno prašnico ter borovega goba-
na. Nepoznavalci imenujejo vse tem-
nejše gobane »ajdovka«, pa takšno
poimenovanje ni najbolj točno. Tem-
nih gobanov je kar nekaj vrst.
Iz niza eksotičnih ali okrasnih gob
vam danes predstavljam dve: oslovsko
uho in čašasto torilko. Zaradi svojih
oblik in barve so dokaj nenavadne,
nikakor pa jih ne moremo zamenjati z
nobeno gobo. Opis nam niti ni potre-
ben, povejmo le to, da sta obe užitni,
seveda mešani med druge gobe, ker
same nimajo kakšnega posebnega
okusa. Ker se vam lahko zgodi, da
boste slučajno našli kakšnega jurčka
že v teh dneh, grah pa bo tudi že
kmalu dozorel, bomo danes pripravili:
Gobovo juho z mladim
grahom
Potrebujemo: žlico maščobe, 1/2
čebule, zelen peteršilj, 15 dag olušče-
nega graha, 15 dag gobanov, 5 dag
moke, juho ali jušno kocko.
Priprava: na maščobi prepražimo
sesekljano čebulo in zelen peteršilj,
dodamo grah, očiščene narezane gobe
ter dušimo dvajset minut. Nato popra-
šimo z moko, zalijemo z juho, juho
dobro prevremo in damo na mizo.
AMADEO DOLENC
Oslovsko uho
Čašasta torilka
Odprte zavitke kave hranimo v hladilniku,
saj kava pri višji temperaturi izgublja aromo.
Kavne doze moramo pred ponovnim polnje-
njem vedno oprati, saj kava oddaj olje, ki
postane Žarko in kvari okus sveži kavi.
Korenje dobi pikanten okus, če mu pri kuha-
nju dodamo malo jabolčnega soka.
Češnjeve ali višnjeve liste lahko dodamo
kumaricam pri vlaganju in dajo -zanimiv
okus.
Zemlja in kruh morata biti stara dan ali
dva, preden ju namočimo.
Pri odpravljanju mravelj na balkonu ali v
hiši učinkovito pomagajo klinčki ali cimet
Niso nevarni za okolje, mravlje pa tega ne
prenašajo.
Mastne madeže z obleke očistimo, če jih
močno potresemo s pecilnim praškom. Po četrt
ure obleko skrtačimo.
MDIO..,CEUE
PETICA
NASVETI

nedeljsko kosilo
Zdrobova juha s špinačo
Kokoš na divjačinski način,
kruhov ponvičnik,
cvetača s smetano, solata
Biskvitne rezine s sadno
smetano
Piše: sestra VENDELINA
Zdrobova juha s
špinaco
Potrebujemo: 5 dag olja, 6
dag pšeničnega zdroba, 2
stroka sesekljanega česna,
sol, poper, 1/2 kg špinače ali
mladih kopriv, 1 jajce, 2 žlici
kisle smetane, narezan peter-
šilj, 2 1 kostne juhe ali juhe iz
jušne kocke.
Priprava: špinačo opere-
mo, odstranimo peclje in ku-
hamo v osoljenem kropu 2
minuti, odcejeno zmiksamo
ali sesekljamo.
Na olju rumeno spražimo
zdrob, dodamo česen in prili-
jemo juho. Osolimo, popopra-
mo, juha naj vre 10 minut,
zamešamo špinačo in juha naj
vre le še nekaj minut, ker pri
daljšem kuhanju špinača iz-
gubi lepo zeleno barvo.
V jušnem loncu zmešamo
jajce, smetano, peteršilj in
med mešanjem prilivamo vre-
lo juho in postrežemo.
Kokoš na
diviacinski nacin
Potrebujemo: 1,5 kg težko
kokoš, sol, 8 dag maščobe,
čebulo, korenček, peteršilj evo
korenino, košček zelene, 2 zr-
na česna, lovorov list, maja-
ron, timijan, 5 brinjevih zrn,
poper, nekaj lističev rožmari-
na, 1 dl kisle smetane, 1 žlico
moke, 1 dl vina in žličko gor-
čice.
Priprava: kokoš očistimo,
operemo, narežemo na porci-
je, odstranimo maščobo in
osolimo. Na vroči maščobi ko-
se opečemo na obeh straneh
in jih preložimo v drugo koži-
co. Na preostali maščobi naj-
prej steklasto spražimo na li-
stiče narezano čebulo, doda-
mo narezan korenček, peter-
šilj, zeleno, sesekljan česen,
dišave. Dušimo do mehkega.
Medtem večkrat premešamo
in po potrebi prilivamo krop,
dodamo smetanov podmet, ki
naj bo redkotekoč, vino in
gorčico.
Kose mesa položimo na
ogret krožnik, omako pretla-
čimo ali zmiksamo in jo pose-
bej postrežemo. K mesu polo-
žimo narezan kruhov ponvič-
nik.
Kruhov ponvičnik
Potrebujemo: 25 dag kru-
ha, 1 žlička sesekljanega pe-
^eršilja, 6 dag masla, 2 dl mle-
ka, 3 jajca, 2 žlici goste smeta-
ne, sol, 1 žlico moke.
Priprava: kruh narežemo
ria lističe, potresemo s peter-
Šiljem, zabelimo z maslom,
polijemo z mlekom, v katere-
ga smo vtepli rumenjake, sol
in smetano. Ko je kruh navla-
žen.
dodamo trd sneg, potre-
semo ga z rrioko in rahlo zme-
šamo. Testo razravnamo za
dober prst debelo v namazan
Pekač in rumeno zapečemo
pri 180 stopinjah.
Cvetaca s smetano
Potrebujemo: 70 dag težko
cvetačno glavo, 1 žlico masla,
1 del kisle smetane, 1 žličko
sesekljanega peteršilja.
Priprava: cvetačni glavi od-
stranimo liste, manjše lahko
pustimo. V poletnem času jo
damo v slano vodo, zaradi
mrčesa. Cvetačo razdelimo na
večje cvete, storž olupimo,
narežemo in kuhamo v sla-
nem kropu 15 minut. Belino
cvetače ohranimo, če prilije-
mo vodi nekaj žlic mleka ali
žlico kisa. Napol kuhani cve-
tači odlijemo vodo, jo pokap-
Ijamo z maslom, prilijemo
smetano in pokrito dušimo na
majhnem ognju do mehkega.
Preden jo postrežemo, zame-
šamo peteršilj.
Biskvitne rezine s
sadno smetano
Potrebujemo: biskvitno te-
sto iz 4 jajc, 12 dag sladkorja
in 12 dag moke.
Nadev: 1/4 1 sladke smeta-
ne, 2 žlici sladkorja, 6 lističev
ali 1 zravnano žlico zdroblje-
ne želatine, 1 skodelico zmik-
sanih jagod, borovnic, malin
ali kakršnegakoli kompota,
vanilijev sladkor, po okusu li-
monin sok.
Za vlaženje: razredčen ma-
linovec in rum, limonin sok.
Priprava: iz beljakov stepe-
mo trd sneg, dodamo sladkor
in rumenjake in med dobro
spenjene zamešamo moko.
Pri tem pazimo, da ohranimo
čim več zraka v testu. Testo
razravnamo in na namazan in
z moko potresen pekač. Peče-
mo pri 220 stopinjah 10 do 12
minut.
Pečen biskvit zvrnemo na
desko. Ohlajeni biskvit navla-
žimo po okusu z razredčenim
malinovcem, limoninim so-
kom in rumom. Po vrhu raz-
ravnamo sadno smetano,
okrasimo še s spenjeno slad-
ko smetano, jagodami in po-
dobno.
Nadev: želatino namakamo
v mrzli vodi 10 do 20 minut,
jo odcedimo in damo v 3 žlice
kompotove vode ali v razred-
čen malinovec in segrevamo
samo toliko, da se želatina
stopi, nato jo hladimo med
mešanjem v mrzli vodi. Ko
začne želirati, jo vlivamo med
mešanjem v spenjeno sladko
smetano, ki smo ji dodali
sladkor in vanilin sladkor.
Smetano stepamo samo še ne-
kaj trenutkov.
zdravilne rastline
Majnica
Majnica (Antennaria dioi-
ca L. Gaertn.) spada v druži-
no košaric, katere predstav-
niki so enoletna, dvoletna
ali trajna zelišča, redkeje
polgrmi z mlečnim sokom
ali brez njega.
Majnica je majhna, trpež-
na rastlina s kratko koreni-
ko, iz katere poganjajo pre-
cej ravne, po tleh ležeče in z
vlaknastimi koreninicami
pritrjene listnate živice. Iz
njih poganjajo posamezna,
do 20 cm visoka stebla. Listi
so jajčasto suhčasti in tako
kot stebla belo puhasti. Na
vrhu stebla so v košek zbra-
ni belkasti ali rdečkasti cve-
tovi. Cveti od maja do junija.
Raste na pusti in suhi zemlji
in je v nižinah redka. Več jo
je na hribovitih pašnikih in
senožetih.
Nabiramo celo rastlino, ko
cveti in nabrano posušimo v
senci na prepihu.
Majnica vsebuje nekoliko
hlapnega eteričnega olja,
precej čreslovin, flavonoide,
grenčine, sluzi ter rudninske
soh. Vse te snovi delujejo
kompleksno in spodbujajo
presnovo in izločanje žolča.
Zato majnico priporoča ljud-
sko zdravilstvo pri vseh te-
žavah, ki spremljajo žolčne
kamne, otekla jetra in nepri-
jetno napihovanje. Eterično
olje deluje razkužilno in s
krvjo pride tudi v pljuča,
kjer sproži redčenje goste
sluzi in bolnik se lažje izkaš-
Ija. Majnica velja tudi za bla-
go grenčico in njen učinek se
pojavi šele pri daljši uporabi.
Pospešuje delovanje vseh
velikih žlez, ki izločajo,
predvsem jeter in ledvic,
spodbuja pa tudi presnovo
in lajša težave pri revmi.
Za zdravilo pripravljamo
čaj, tako da eno veliko jedil-
no žhco posušene majnice
poparimo s pol litra vrele
vode, pokrijemo in pustimo,
da se čaj ohladi. Na dan po-
pijemo do tri skodelice čaja,
ki zavira vnetje in blaži krče.
Ne škoduje tudi po daljši
uporabi in pogosto učinkuje
šele takrat, če pijemo maj-
nični čaj tedne ali mesece po
vsakem večjem obedu, poča-
si in po požirkih.
Čaj pomaga tudi ljudem z
občutljivimi pljuči, ki so že
pri najšibkejši prehladni
okužbi nagnjeni k akutnim
vnetjem dihal. Majnico lah-
ko kombiniramo s slezovimi
koreninami, materino duši-
co in majaronom, včasih, pri
hudih prehladih, pa dodamo
malo lapuhovih cvetov.
S tem čajem lahko tudi gr-
gramo in izpiramo ustno vot-
hno pri slabem zadahu iz ust,
pri vnetju žrela, mandljev itd.
Piše: BORIS JAGODIČ
Pikantni zrezki z lečo
Potrebujemo: 4 svinjske zrezke, 2 banani, curry, ingverjev
prah, 2 jedilni žlici surovega masla, 1 jedilno žlico smetane,
200 g kuhane leče, surovega masla, 1 čebulo, 1/2 I goveje juhe,
sol in 1 jedilno žlico kokosove moke.
Priprava: zrezke dobro potolčemo, da so zelo tanki, začini-
mo jih s curryjem in ingverjevim prahom in rahlo osolimo.
Banani olupimo in ju po dolgem razpolovimo. V vsak zrezek
zavijemo polovičko banane in spnemo z zobotrebcem. V večji
ponvi segrejemo žlico masla in na njem opečemo napolnjene
zrezke. Nato v drugi posodi na surovem maslu prepražimo
drobno sesekljano čebulo, dodamo žUčko curryja, kuhano lečo
in zalijemo z juho. Kuhamo 10 minut. Na krožnik damo zrezek
in odcejeno lečo ter nekoUko pokuhamo curryjevo omako.
Zraven ponudimo domače rezance in zeleno solato.
kanček bontona
• 'f. »s ■ 'iS
Vljudnost - znak
plemenitosti
Vljudnost je »in«. Zažele-
na, priljubljena, čislana in
spoštovana je bolj kot kdaj-
koli. Potem ko so brezkom-
promisni hipiji v šestdesetih
in sedemdesetih letih prise-
gali na nonšalantnost, navi-
dezno neurejenost, nekom-
formizem ter na sproščeno
neetiketirano vedenje s
kančkom asocialnosti in so
njihovi nasledniki (pogosto
tudi nasprotniki) yuppiji v
osemdesetih in devetdesetih
letih poveličevali urejenost,
privlačno zunanjost, eksklu-
zivnost in poslovno (finanč-
no) uspešnost, se današnja
generacija povzpetnežev od-
likuje z znanjem, načitanost-
jo in razgledanostjo, zavida-
nja vredno domiselnostjo,
sposobnostjo spretnih vrago-
lij in akrobacij na poslovnem
parketu, z ekskluzivnimi iz-
kušnjami in s čimbolj uglaje-
nim vedenjem.
Po nekajletnem bolj ali
manj navideznem zatišju, ob-
dobju svojevrstne latentnosti,
sta bonton in protokol spet
privrela na površje. Danes sta
med uspešneži ponovno pisa-
na z veliko začetnico. Galant-
nost je znak inteUgence,
vljudnost pomeni garancijo
priljubljenosti in uglajenost
postaja znak prestiža.
Nič čudnega torej, da prizna-
na ameriška revija, ki je nedav-
no praznovala srečanje z Abra-
hamom, v domiselnem reklam-
nem sporočilu sprašuje svoje
bralce nekako takole: »Ste se že
včlanili v klub odličnežev? Po-
hitite, dokler vam prestižnega
mesta ne zasede vaš nasprotnik
ali celo konkurent. Vpisnina je
visoka, vendar smotrna - inve-
sticija je doživljenjska, profit pa
neizbežen. Vse, kar potrebuje-
te, da se nam pridružite, je
zvrhana mera vljudnosti in ug-
lajenosti...«
Ker se poznavalci razmer
na nasprotni strani Atlantika
zavedajo, da je večina ljudi
današnjega časa preobreme-
njena, preveč stereotipna,
neinovativna in nerodna ali
pa enostavno premalo ustvar-
jalna in domiselna, da bi se
lahko iz povprečnežev kar ta-
ko, mimogrede prelevila v ga-
lane, so jim za začetek sklenili
pomagati s prgiščem praktič-
nih vsakdanjih nasvetov.
Pet nasvetov za
uglajenost
Za začetek si oglejmo pet os-
novnih postulatov, ki jih lahko
sleherni izmed nas že danes
vnese v svoj običajni življenjski
ritem (beri odnose z domačimi
in s soljudmi nasploh);
1. Za sleherno uslugo, do-
broto in naklonjenost se pri-
jazno zahvalite in primerno
oddolžite. Kadar ste povablje-
ni na proslavo ali zabavo, ne
pozabite na zahvalo gostitelju
in na priznanje gostom, ki so
vam polepšali druženje. Ta je
lahko ustna, pisna (izjemoma
tudi telefonična) ali pa mate-
rialna (v obliki prijaznega da-
rilca) in povsem praktična
(vabilo na naslednjo zabavo,
ki jo boste organizirali sami).
2.	Bodite prijazni in galant-
ni. Vedno in povsod, z vsemi
in z vsakomer, tudi in zlasti s
samim seboj. Človek, ki sebe
ne ceni in spoštuje, omenjenih
kvalitet ne more spontano go-
jiti do svoje okolice. Z ljudmi,
ki vas odbijajo in so vam nena-
klonjeni, bodite vsaj vljudni.
Kanček hladne vljudnosti
(sem ter tja izjemoma tudi
vzvišenosti in nedostopnosti)
je veliko boljši in primernejši
od robatosti, nevljudnosti, ža-
Ijivosti ali celo neotesanosti.
3.	Ljudem, ki so vam poseb-
no pri srcu ali pa želite nanje
napraviti izjemen vtis, posve-
tite čimveč prijazne, nevsilji-
ve pozornosti. Bodite taktni
in uglajeni, obenem pa jih
razvajajte s svojo vljudnostjo
in pozornostjo, ki ju velja po-
nuditi v natančno odmerjeni"
količini in premišljeni obliki,
obenem pa ravno toliko, da ne
izpadete preveč pohlevni in
servilni ali ravno nasprotno,
brezbrižni in nonšalantni.
4.	Sem ter tja se poigrajte z
izjemnimi dokazi vljudnosti in
uglajenosti, kot so nostalgičen
poljub roke dami, ki vam ugaja
ali pa bi jo radi impresionirali
iz kakršnegakoli drugega vzro-
ka, šopek najljubšega cvetja
gostiteljici, ki vas je povabila
na zabavo, darilo ženski vaših
sanj (dragulj, o katerem sanja
že celo večnost in se pri tem
potiho zaveda, da ji ga ne mo-
rete kupiti), domiselno igračo
vašemu nadebudnežu, ki vas
videva vedno bolj poredko ipd.
Obenem pa ohranite običajno
galantnost življenja in bivanja,
ki narekuje vse tiste drobne,
prepogosto spregledane in za-
nemarjene malenkosti, ki v
bistvu gradijo in obUkujejo ve-
ličino bontona.
5.	Ostanite »cool« (beri mir-
ni in dostojanstveni) ne glede
na razmere ali situacijo, v kate-
ri se nahajate in najrazličnejša
presenečenja, ki vam jih usoda
vpleta v scenarij življenja. Svet
občuduje posameznike, ki
kljub pijanemu veselju ostaja-
jo trezni, navzlic srditi jezi
ohranijo mero potrebnega tak-
ta, kljub uspehu ostajajo člo-
veški, navzlic priložnosti ohra-
nijo svoje dostojanstvo, kljub
neizmerni radovednosti rav-
najo skrajno diskretno, navzlic
razburjenju ohranijo mirno
kri, dostojanstveno prenašajo
težave vsakdanjega življenja
ter v popolni zmešnjavi deluje-
jo odločno in razsodno.
Ob koncu ameriške verzije
bi veljalo posebej poudariti,
da so klasične besedice ugla-
jenih, kulturnih odnosov med
ljudmi: hvala, prosim, dovoli-
te in oprostite, ohranile svoj
pomen in vrednost vse do da-
našnjega časa. Pravzaprav po-
stajajo na prelomu tisočletja
vse pomembnejše, doživljajo
nekakšno renesanso, njihova
priljubljenost, uporabnost in
pomembnost rastejo, obenem
pa gredo sodobnemu človeku
tudi vse lažje z jezika.
Q	ZA RAZVEDRHO

PETICA
ZA RAZVEDRILO	~1 Q
H	FEUTON-ROMAN
\imiim\n\
Versko gibanje
rastafari
Reggae dolguje svojo moč in
udarnost verskemu kultu ra-
stafari. Gibanje je nastalo na
Jamajki v tridesetih letih.
Za začetnika gibanja velja
Marcus Garvey (1887-1940),
ki je v svojih govorih napove-
doval kronanje črnega kralja,
ki bo osvobodil zatirano tem-
nopolto ljudstvo. Ko so leta
1930 za cesarja Etiopije krona-
li Haila Selassia katerega so-
rodstvene vezi naj bi segale
vse do svetopisemskega kralja
Davida in Salomona, so se za-
postavljeni revni črnci na Ja-
majki takoj oprijeli Garveyeve
prerokbe. Razširila se je misel,
da je Haile pravzaprav bog v
človeški podobi, ki je prišel na
zemljo, da bi izbrane črne
otroke Izraela iz babilonske
sužnosti pod belci pripeljal
domov. Potrditev svojih dom-
nev so našli v vnetem prebira-
nju Biblije, kar je tudi danes
eno pomembnejših opravil ra-
stafarijcev. Selassie se je pred
kronanjem imenoval Tafari
Makonnen, etiopska beseda
ras pa pomeni vladati in tako
je gibanje dobilo svoje ime.
Tako se je začel kult Rasa
Tafarija, ki se je naglo širil.
Med zgodnejšimi voditelji so
nekateri podpihovali rasno ne-
strpnost in črnski šovinizem,
kar jih je pripeljalo le do še
večjih konfliktov z okoljem. V
začetku so verniki zatrjevali,
da je črnska rasa po naravi
večvredna, da se je treba kma-
lu vrniti v afriško domovino in
da se je treba odcepiti od jamaj-
ske družbe. Slednje se je izra-
žalo predvsem v umiku iz pos-
vetne in pokvarjene družbe ter
njenim sponam, saj so prisega-
li le na prihajajoče kraljestvo.
Člani kulta so skušali živeti
neodvisno, brez prosjačenja in
dela za borno mezdo. V nekak-
šnih komunah so v miru živeli
od ribarjenja, kmetovanja in
različnih obrti. Toda gibanju so
se začeli priključevati tudi bolj
nestrpni in asociativni ljudje in
kult je zaradi njih postal raz-
vpit po nasilnosti.
Rastafarijci so sprva živeli v
odmaknjenih gorskih komu-
nah. Za vodilo jim je stari testa-
ment in skušali najti razsvetli-
tev s kajenjem »ganje«, kot pra-
vijo domačini marihuani. Ob-
lasti so jih dolgo časa preganja-
le, saj so veljali za nevarne
delomrzneže in drogirance...
Toda gibanje se je nezadržno
širilo med revnimi, saj je v sebi
nosilo protest proti nepravič-
nim družbenim razmeram in
iskanje črne identitete v vrača-
nju k afriškim koreninam. Ko
so se razmere že prav nevarno
zaostrile, se je vlada le odločila
za zmernejšo politiko in skuša-
la ugotoviti, kaj ti ljudje sploh
želijo. Leta 1961 so omogočili
poslanstvo skupini častilcev
kuha, ki so v Afriki skušali najti
možne države za vrnitev na
črni kontinent. Toda ko so nji-
hove dolgoletne sanje začenja-
le postajati resničnost in so
spoznavali, da se v Afriki ven-
darle ne cedita med in mleko,
so si mnogi začeli premišljati in
so se raje obračali k afrikaniza-
ciji Jamajke.
Medtem je etiopski
cesar leta 1975 umrl, kar pa so
rastafarijci sprejeli kot propa-
gando pokvarjenih belcev, ki
nočejo spoznati, da je Ras Ta-
fari živeči bog. Tako še vedno
čakajo na svoj veliki dan odre-
šitve, ko jih bo bog popeljal v
obljubljeno deželo Zion.
Rastafarijci
danes
Za rastafarijce so značilni
lasje spletene v vitice, imeno-
vane »dreadlocks« (strah
vzbujajoči kodri), kakršne so
nekoč nosili etiopski vojščaki.
Rastafarijci se radi postavljajo,
da je njihovo gibanje pozitiven
način življenja, neodvisen od
lažne socialne svobode in
družbenih norm. Še vedno se
radi vračajo k naravi in čim-
bolj naravnemu življenju.
Mnogi privrženci kulta se izo-
gibajo hrani živalskega izvora
in se pretežno prehranjujejo
kot vegetarijanci. Radi upo-
rabljajo razne zdravilne rastli-
ne h katerim uvrščajo tudi ga-
njo (marihuana).
Imajo tudi svoj način govor-
jenja, v katerem poudarjajo
sebe kot osebo, s katero je
vedno prisoten bog. Jaz (an-
gleško -1) pogosto nadomesti
vse ostale zaimke, kar je raz-
poznavno tudi iz številnih
Marleyevih pesmi. »I« je tako
pomemben, da v mnogih be-
sedah nadomešča začetne čr-
ke. Tako postane Etiopija -
Itiopija, vital (naraven) - Ital,
ever (vedno)- Iver...
Razpoznavne barve rastafa-
rijcev so rdeča, zlata in zelena,
ki so tudi barve etiopske zasta-
ve. Rdeča za kri, ki združuje,
zlata za blagostanje vseh ljudi
in zelena za rodovitnost zemlje.
Oblečeni so radi čim bolj
udobno, v široke hlače in ma-
jice. Za dekleta je zapovedano
bolj zadržano oblačenje. So
tudi proti kontroli rojstev, kar
je po Bibliji nenaravno in proti
volji Boga. Pari živijo svobod-
no, dokler plamen ljubezni
pač traja. Pri tem otroci niso
nikakršna ovira. Za poroko se
odločajo redko, saj tako kot
mnogim Jamajčanom ne po-
meni veliko. Najbrž to izhaja
iz suženjske preteklosti, ko se
krščanskim duhovnikom ni
zdelo vredno poročati »manj
vrednih« črncev. Tako se je
uveljavil nekakšen naravni za-
kon na katerega še danes
mnogi, predvsem na deželi ra-
di prisegajo.
Številni otroci so za revne
Jamajčane pravi blagoslov in
varstvo pred bedno starostjo.
Sprva je sicer težko, toda ko
odraščajo so staršem v vedno
večjo pomoč. Ob visoki stop-
nji brezposelnosti, se mnogi
ne morejo nadejati varne po-
kojnine. Številni otroci se obi-
čajno raztepejo po celem oto-
ku, nekaterim uspe priti tudi v
tujino. Običajno jih vsaj nekaj
uspe in tako lahko staršem
sem in tja pošiljajo denar, ko-
nec koncev pa jim omdgočijo
tudi dostojen pogreb. Zato ni
prav nič čudno, da so starši
ponosni na kopico otrok, ki
dolgoročno predstavljajo nji-
hovo penzijo.
Rastafarijci so za razliko od
nekaterih vsiljivih Jamajčanov
v svojem pristopu do tujcev
veliko bolj umirjeni in sprošče-
ni - najbrž zaradi bogatega du-
hovnega življenja in marihua-
ne, ki jim pomaga doseči du-
hovne višave. Pravi rastafarijci
vsak dan prebirajo biblijo in so
z mislimi pri bogu, kadarkoli
se jim pač zazdi. Pri stikih s
tujci, za razliko od mnogih do-
mačinov, nimajo v mislih le
zaslužka, temveč tudi širjenje
svojega verskega kulta, ki se je
od iskanja črnih korenin in
poudarjanja črne rase spreme-
nil v strpen odnos do ljudi vseh
ver, ras in prepričanj.
Marihuana se marsikje ponuja kar sama.
Malčka je dobro vedela za vse razmere v Schwarzerjevi hiši.
Bila je priča marsikateri nevihti zaradi Ite med materjo in
sinom. Ker gospe ni bila posebno vdana, je omahovala, saj
sploh ni imela namena iti k njej. Končno pa se je ponovnim
prošnjam odzvala, ker je sumila, da ji ima gospa nekaj
važnega povedati. Ta občutek je sicer ni varal, toda žal.
prišla je prepozno. Kakor bi čakala samo še nanjo, ji je s
postelje prožila obe roki in jo z razprtimi očmi pritegnila k
sebi. Še enkrat se je dvignila, se trdo oprijela Malčkine roke
ter z zadnjo močjo izjecljala besede, ki jih pa Malčka ni
mogla razumeti. Samo izraz oči umirajoče je pričal, da so
morale biti velikega pomena. Venomer je tresla Malčkino
roko in jecljala. Njene oči so zahtevale potrdilo, da jo je
razumela. Malčka je odkimala ter odkrito rekla, da je ne
razume. Nato je padla starka z izrazom obupa v Malčkine
roke in izdihnila. Zadnjo željo je morala neizpolnjeno nesti v
grob.
Gospa je umrla v maju, stara 89 let. Z njo se je zaprla knjiga
zadnje plemkinje gospe Pavline plemenite Schvvarzer, vitezov
Heldenstamm.
Ta naslov je torej izumrl. Plemiško pismo je bilo po njeni želji
položeno v krsto; vzela ga je s seboj k večnemu počitku.
Iz lepe Ite je medtem postala razžaloščena starejša gospa.
Usoda te gospe se je neizprosno odigravala. Kakor da bi bila
zakleta, jo je zadeval udarec za udarcem. Z zaupanjem v Boga
pa je vse viharje, ki so jo hoteli streti, pogumno prestala. In
četudi so včasih prišli dnevi slabosti in jo hoteli tirati v obup. je
vedno prišel v sanjah Ernest in jo potolažil. To niso bile sanje,
kijih, ko se zbudimo pozabimo, bile so tako žive, da se jih je
še dneve in dneve spominjala. Po takih sanjah se je čutila
zopet močnejšo. Vodile so jo zopet v kraljestvo sanj v Koprivni-
co, k edinemu srečnemu času njenega življenja.
Ko je Ita zvedela, da je gospa Schvvarzerjeva umrla, je bila
daleč proč od svoje domovine. Usoda jo je z njeno drugo
poroko zanesla v Severno Nemčijo. Poročila se je s starejšim
inženirjem Hessom. To je bil razumski zakon. Njen prvi mož je
umrl zaradi želodčne bolezni, kije končno prešla v želodčnega
raka.
Leta 1959 je po kratki bolezni nenadoma umrl tudi njen
drugi mož v starosti 76 let Njegovo življenje je bilo lepo
izpolnjeno.
Prvič v življenju se je čutila Ita prosta dolžnosti, skrbi in
odvisnosti. Njen mož jo je zapustil v trdnem in urejenem
življenju. Sedaj šele - v starosti - je mogla storiti ali opustiti, kar
je sama hotela. V tem občutju neodvisnosti se je njeno
prizadeto srce osvežilo in končno tudi odpočilo od svoje živčne
bolezni. Brezbrižnosti seje povsem iznebila.
Živelo pa je še eno srce. ki je želelo videti Ito - njena mati!
Zelo stara dama je šele v starosti uvidela, da je bila delno tudi
kriva nesreče svojega otroka, in da je preveč mačehovsko
ravnala z njo. Sedaj je šele spoznala, da je bila Ita njen
najboljši otrok.
Spomladi leta 1960 se je Ita odločila obiskati v Zagrebu svojo
mater Pred drugo svetovno vojno sta se zadnjič videli. V tem
času se je toliko zgodilo, da jima ni zmanjkalo snovi za
pogovor Gospa Rakova seje najbolj zanimala za Itino življenje
in bila je zelo vesela, ko je zvedela, da ji gre dobro.
Priznala je Iti, da je hiše v Pulju že pred leti prodala, ne da bi
obvestila hčer.
Za Ito pa to ni bila novost. Kljub vsemu prikrivanju je bila
vendar o vsem na tekočem. Navajena biti v družini Pepelka, je
sedaj, po tako dolgih letih, to sploh ni več zanimalo.
Glas njene matere ji je izdal, da si je delala očitke in da jo
želi prositi odpuščanja. Z obžalujočim izrazom na obrazu je
stara gospa hotela hčeri pojasniti, kam je šel ves denar Ita pa
je zamahnila z roko in rekla: »To sem že davno vedela! Ne
govoriva več o tem. Jaz nisem nikoli nič zahtevala, meni niste
nikoli nič dali. toda Bog me ni zapustil. Imam vse, kar
potrebujem. Ne govoriva več o tem!«
Ita ni hotela 86-letni materi težiti srca. Zavest, da je uvidela
krivico, ji je zadostovala.
Tudi tu je premožna hiša šla v nič. Ostali so samo spomini
na dobre pretekle čase.
Med obiskom v Jugoslaviji je šla Ita tudi v Koprivnico, kjer je
na grobu Schwarzerjevih položila venec iz spominčic in marje-
tic. Kot ukovana in z utripajočim srcem je stala ob grobu. Vsa
preteklost je zopet oživela v njej. V kraju sreče pa je stala pri
grobu le še piramida, katere napis je v dolgih letih izpral dež.
Tudi imena gospe Schmarzerjeve ni bilo, kakor da ni nikdar
živela. Ita je žalostna naslonila glavo na mrzli granit. Videla
se je kot deklica, kako stoji tu z Ernestom. čutila je roko na
svoji rami, ko jo je rahlo odvedel na sprehod. Ozrla se je in
videla vsa pota in steze, po katerih sta skupaj hodila v času.
kije nepozabljen, ker je bil prelep.
Žalostna je stopila od groba, da bi molila še v kapeli, ki jo
je njen stric podaril vasi. Tudi tu je našla vse zanemarjeno.
Ko je spoznala Ernesta, je bila prvič tu. Kako lepa je bila
takrat ta cerkvica, kako čista in oskrbovana! Z bridkostjo je
mislila, kako vse drugače bi bilo tu. če bi bil Ernest še živ.
Pred kapelo je še malo postala ter se z zaprtimi očmi v
mislih znašla v Ernestovem objemu. Prav na tem mestu ji je
rekel: »Tu, ljubljena, v tej kapeli tvojega starega strica se bova
poročila. Midva bova prvi poročni par, ki bo tu poročen. Ta
sva stala v najini prvi uri in tu te hočem Čimprej peljati pred
oltar«
Solze so se iskrile v njenih očeh. Takrat so bile solze sreče,
danes pa solze odpovedi.
Z najrazličnejšimi vtisi se je Ita vrnila domov. Komaj je
prišla tja. je že dospela žalostna vest, da je mati umrla. Dva
dni po njenem odhodu je stara gospa za vedno zatisnila oči.
Ita je obžalovala smrt svoje matere, obenem pa je čutila
duševno pomirjenje, saj je izpolnila njeno poslednjo željo in
jo še enkrat videla. Še več, materi je dokazala, da ji je vse
odpustila. Več ni mogla storiti.
Bilo pa je še nekaj drugega, kar je Ito greblo v srcu. Odkar
je bila v Koprivnici, je izgubila notranji mir V začetku se ji je
njeno notranje razburjenje zdelo naravno, saj je po tako
dolgih letih zopet videla kraje svojih sanj. Minuli so tedni, a
notranji nemir se je stopnjeval, dokler ji notranji glas ni
rekel: »Spiši svoj doživljeni roman, pa ti bo lažje!« Ta
notranji pritisk se je še večkrat ponavljal, dokler ni sklenila,
da ga bo napisala.
Tako je nastala knjiga »Zadnji vitčz plemeniti Helden-
stamm.« Med pisanjem je Itina duša vse znova doživljala.
Videla se je kot mlada deklica, še enkrat je doživela veliko
srečo. Tragičen konec se ji sedaj ni zdel več tako žalosten, ker
je čutila, da je trpljenje za tako plemenito ljubezen izpolnitev
njenega življenja. Notranji glas je imel prav. Itino srce ni le
našlo miru, napolnjeno je bilo z nekakim občutjem sreče, ko
je videla, s kakšnim zanimanjem je bila knjiga sprejeta. Za
vse to se je morala zahvaliti svojemu Ernestu, ki jo tudi
onkraj ni pozabil.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Biti v črnem -
živeti icot ptica
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
V majski nagradni anketi.
smo vas spraševali, kakšno
asociacijo vam prebuja črni-
na kot »total-look«. Pričako-
vali smo največ obkroženih
odgovorov pod »depresiv-
nost ali žalovanje«. In se
ušteli. Pravzaprav vas le sla-
ba tretjina najprej, ko zagle-
da človeka od vratu do pod-
platov oblečenega v črno,
pomisli na žalovalno črni-
no.
Očitno je nova modna filo-
zofija, ki postavlja druga pra-
vila igre, širi modno obzorje
in spreminja zemljevid človeš-
kih estetskih želja, pometla tu-
di s tovrstnimi pomisleki.
Sicer pa - le kdo bi modi
zameril, če se od silnega živo-
barvnega migotanja in pisa-
nega cvetenja sem ter tja
utrudi? Logični korak od tu
naprej pa je seveda minimali-
zem s skrajno enostavnimi li-
nijami, nadgrajenimi z nebar-
vo oziroma skupkom vseh
barv - črno.
Črnina je modni fenomen z
le peščico raziskanimi ozadji.
Predvsem je treba vedeti, da
pristoja več tipom ljudi, kot so
prepričani mnogi zaradi nje-
nega slabšalnega predznaka.
Poleg tega sploh ni tako nez-
nosno težka in vroča za polet-
ne dni, kot se ji pripisuje. Črna
varčuje s časom, energijo in
denarjem. Ne verjamete? Kar
pomislite, koliko časa porabi-
te, preden se odločite, ali pri-
stoji k rdečemu krilu bolje be-
la ali rumeno črtasta bluza. Ko
zmečete iz omare nekaj pri-
merkov in si že oddahnete, ker
ste našli ustrezno kombinaci-
jo, pa se zatakne pri sandalih.
Rdeči? Mogoče. Ampak potem
ne pristoji zraven rjava torbi-
ca... Ura pa teče...
Pri črnem total-looku vse to-
vrstne skrbi odpadejo. Smuk-
nete lahko v karkoli, izberete
katerekoli dodatke - ne morete
zgrešiti. Tudi, če so oblačila iz
manj žlahtnih materialov, bo-
do v črnem videti elegantnej-
ša. Črna kljubuje hitri spre-
membi modnih trendov, se
dlje nosi in lažje čisti, postavo
optično zoži in še kopico pri-
jaznih lastnosti bi ji lahko pri-
pisah.
Celo sloviti modni kreator
Gianni Versace je v svojo pom-
ladno-poletno kolekcijo uvr-
stil črna oblačila. Trdi, da je
črna barva ne samo večna,
elegantna in glamurozno vzvi-
šena, temveč tudi mladostno
razigrana, svobodna. In pozi-
va svoje stare in nove odjemal-
ce: »Bodite totalno črni - živite
kot ptice!«
P.S. Bi bili preveč poredni,
če bi ob vsem spoštovanju do
te misli ugibali, ali je imel pri
tem v mislih tudi tiste ptičke v
kletkah? Pa čeprav so kletke (s
ptički vred) modno oblikova-
ne in usklajene z okoljem...
Ankina Afrika
Anka Senčar. Foto: PANDA
Anka Senčar, najbolj
škandalozna in najbolj
uspešna slovenska ma-
nekenka vseh časov, je
bila ob izidu svoje dru-
ge knjige Moja Afrika,
tudi osrednja gostja od-
daje V modnem vrtin-
cu na Radiu Celje, zad-
njo majsko soboto.
Čeprav je v sedemde-
setih letih, ko je živela
v Parizu, New Yorku,
Rimu in Milanu, veljala
za vrhunski fotomodel
z naslovnic prestižnega
Voguea, nosila visoko
■modo Christiana Diorja
in Nine Ricci in božjast-
no dragi nakit pri Tiffa-
niju in Gucciju, se z
nagrado za najboljšo
stransko vlogo v razvpitem
Fellinijem filmu dokazala tudi
kot filmska igralka, pa je Anka
ostala preprosta, klepetava,
neposredna, mladi bi rekli »to-
talno odštekana«.
Najnovejši modni trendi jo
kot zelo radovedno bitje sicer
zanimajo, ampak ona ostaja
pri svojem načinu oblačenja,
ki ji je pisan na kožo in njeno
boemsko srce: preprosta, z et-
no navdihom oblikovana obla-
čila, s katerimi »lahko vedno
sedeš tudi v travo«, najljubša
barvna paleta od afriških pa-
stelov do lila in nežno rožnate
(kot pogled v svet skozi rožna-
ta očala) in nepogrešljiv trak v
laseh oziroma na čelu.
»Takšen trak je zelo priročna
stvarca - malo bolj si ga zateg-
neš na sencih, pa imaš kar
takoj narejen lifting,« se zna
tudi na svoj račun pošaliti An-
ka, ki je še vedno nadvse vital-
na in čedna petdesetletnica.
Takole je še povedala v ra-
dijskem Modnem vrtincu:
»Kot pove naslov moje prve
knjige To sem jaz, jaz sem
Anka, takšna pač sem. Prepo-
tovala sem velik del sveta - jaz
sem Anka ciganka, zaljubila
sem se v Afriko, kjer sem žive-
la štiri leta - jaz sem Anka
Afričanka...«
Niti za hip se ni zmedla ob
vprašanju, če je, kot prepeva
tista pesmica - tudi Anka klep-
tomanka? »Seveda, kar se
moških src tiče...«
Zadnjo knjigo Moja Afrika
je, kot pravi, posvetila svoje-
mu vnučku Janu, ki živi v
Zagorju, zato jo lahko kot na-
peto pustolovščino berejo tudi
otroci. Torej nič škandalozne-
ga. »Udarila« pa bo znova s
svojo tretjo knjigo, ki jo že
piše. Zaupala nam je tudi njen
naslov: Ankin lov na milijar-
derje. Sliši se zanimivo, kaj-
ne?
Majsice nagrajenke
1.	Darilni bon v vrednosti 7.000 SIT trgovine z svilenimi
modnimi dodatki in barvami za poslikavo tkanin Prometej iz
Celja: Božena Gobec, Kompole 156, 3520 Štore
2.	Najnovejša dišava eminentne parfumske hiše Christian
Dior, parfum DUNE: Barbara Gorenšek, Nad Streliščem 1, 3220
Štore
3.	Darilni bon v vrednosti 5.000 SIT podjetja z metražnimi
tkaninami Papillon iz Celja: Nada Mazi, Bilečanska 2, 1000
Ljubljana.
Najnovejše iz sveta modnih dišav: Parfumska kolekcija Dune
pour homme iz eminentne modne hiše Christian Dior.
Dune je sveža dišavna nota, ki zajema opojno moč skrivnostne-
ga oceana v harmoniji z zelenjem šumečih gozdov. Zrak in voda,
združena v embalaži barve vanilije - za dinamičnega, atraktivnega
moškega. Če je star med 25 in 45 let, je DUNE POUR HOMME
lahko tudi darilo, ki ga ne bo pustilo ravnodušnega, trdijo pri
Diorju.
Ekskluzivni zastopnik za področje brezcarinskih prodajaln v
Sloveniji: Podjetje VVeitnauer iz Tmbarjeve 10 v Ljubljani.
Anketno nagradno vprašanje junija:
KAKŠNO SPODNJE PERILO NAJBOU OBOŽUJETE?
a)	belo, bombažno ali svileno;
b)	črno, zapeljivo čipkasto;
c)	modno barvasto in vzorčasto;
d)	ne posvečam mu izjemne pozornosti.
48
RUMENA STRAN
manm
BODICE
•	Stečaji podjetij vse bolj
spominjajo na umor po na-
ročilu.
•	Iz vseh mogočih golažev
v slovenski politiki bo kot
kaže nastala evropska eno-
lončnica z balkanskimi za-
čimbami.
•	Ni naključje, da imata
besedi polž in pravosodje
enako začetnico.
•	V današnjih razmerah že
vsaka ohcet spominja na
predvolilno kampanjo.
•	Usoda slovenskih podje-
tij je podobna usodi kletnih
prostorov hiš ob Savinji 1.
novembra 1990.
•	Slovenske politične stran-
ke so kot živila, ki jim ob
dotrajanosti prilepiš nov
rok trajanja.
•	Direktorji privatnih pod-
jetij vse bolj delijo direktne
nizke udarce.
•	Samo pomislite, koliko
homoseksualcev bi bilo, če
bi upoštevali tudi ritolizni-
ke.
MARJAN BRADAČ
TRAČ-nice
Brez rezov
žalčani so uvedli novost. Po novem ne režejo trakov, ko odpirajo nove pridobitve. Nazadnje, ob
odprtju prostorov Nove Ljubljanske banke, so samo nazdravili in s tem opravili. Morda so
ugotovili, da so ostri rezi v teh časih preveč tvegani?
(Od)kloni
Kaj nam lahko prinese srečo,
morda kakšna iz vesolja vlada,
denar položen v skupno vrečo,
vedeževalka, ki iz kart naklada?
Ni dobro vse z neba, kar pade,
včasih za kaj se treba je borit,
naj vrne vsakdo, ki kaj krade,
potem se gremo v svet selit.
POPEVKAR
ZANIMIVOSTI
Šranga po gasilsko
Minulo soboto sta se vzela
Klavdija Štefančič iz Perno-
vega in Zoran Arnšek iz Gali-
cije. Pot do žalske poročne
dvorane in cerkve v Galiciji
pa so jima malce zapletli čla-
ni Prostovoljnega gasilskega
društva iz Velike Pirešice.
Na konju sta k ženinu naj-
prej odjezdila Jernej Jelen in
David Sitar ter ženinu sporoči-
la, kaj ga čaka sredi vasi. Ob
mostu preko potoka Pirešica so
namreč domači gasilci postavi-
li gasilsko šrango, saj je neve-
sta Klavdija že deset let članica
društva, oba z Zoranom pa sta
zaposlena v zasebnem trgov-
skem podjetju Košarica iz Per-
novega. Svate so razen gasilcev
pričakali tudi številni vaščani,
mali muzikant v narodni noši
Dani Vinder, ceremonial je vo-
dil Oto Kuder. Ženin Zoran je
moral odgovoriti na razna šalji-
va vprašanja, skupaj so popili
kozarec vina, na koncu pa se le
dogovorili, da pireški gasilci
simpatično dekle spustijo iz
svojega vrta. Za spomin so
mladoporočencema poklonili
majhno leseno zibelko, potem
pa se je kolona vozil odpeljala
skozi curkomet. Kot je povedal
poveljnik PGD Velika Pirešica
Janko Grobelnik, pripravljajo
gasilske šrange v njihovem
društvu, ki šteje 156 članov, že
štiri leta. Minulo soboto so
šrango pripravili četrtič zapo-
red. A ni bojazni, da jim bo
dela zmanjkalo. Že čez dober
mesec bodo šrango postavili
skorajda na istem mestu.
IJB, Foto: TONE TAVČAR
Curkomet za slovo gasilki Klavdiji.
AMADEUS POROČA
Svetovni preplah
Slovenci prav zares nismo od muh. Gospod Janša je nekje
izvrtal zanesljivo informacijo, da imamo že kar nekaj časa čisto
pravo atomsko bombo. Nemudoma so sklicali svetovni vrh in
zasedanje Nata. Nastal je namreč velik preplah. Ugotovili so, da
smo Slovenci čisto dovolj odštekani. da bi lahko bombo tudi
uporabili. Predsednik ZDA je napovedal prihod v našo lepo
deželo. Iz tajnih virov smo izvedeli, da se bo z našo vlado srečal
nekje v okolici Celja. Njegova ponudba je dovolj zgovorna.
Ponuja takojšni brezpogojni vstop v Nato. To pa še ni vse. V 24
urah bodo zamenjali poveljnika, ki ga bo nadomestil gospod
Janša. Njegova desna roka bo menda gospod Kacin...
Kolektivno po pasje
Delodajalci, raznorazni sindikati,
vmes pa nadvse pametna vlada
modrujejo o pomembni kolektivni debati
tako dolgo, da jim je že zrasla brada.
Odločitev, kije bila izglasovana,
predpisuje nam jedilnik: pasja hrana...
RADIOIEUE
M.
Park - naš ponos?
Predsednik Milan Kučan: »Marsikje sem že bil, tako uničene-
ga parka, kot je celjski, pa še nisem videl«
Celjski župan Jože Zimšek: »Če ne gre drugače, bom pa spet
vzel v roke Smetka in se sam lotil čiščenja.«
Završalo je
Po šentjurski fari je završalo, ko smo prejšnji teden objavili
podatek, da prejema predsednica šentjurskega občinskega sveta
Tatjana Oset za vodenje rekordnih 48 jurjev.
Podatek je bil objavljen v uradni razpredelnici različnih
sejnin, kjer pa niso posebej omenili, da mora poleg vodenja in
priprave na sejo sodelovati še na ponedeljkovih kolegijih pri
županu, ob sredah mora biti štiri ure na voljo občanom, pa še
kaj. In predsednica je seveda razburjena, saj meni, da mora tudi
več delati. Ali dobi premalo ali preveč, prepuščamo presoji
bralcev.
Ce je hotel ženin Zoran odpeljati svoje dekle pred matičarja, sije moral prežagati še leseno
zapornico, okrašeno z zelenjem.