TEMA: RAZVOJ ZASEBNEGA SEKTORJA
Čas je spremeniti besede v dejanja
Od vseh človeških poče-tij zahteva največ utrudlji-vega napora premagova-nje ideološko privzgojenih miselnih vzorcev. Pa ven-dar se je ta proces pričel, čeprav z veliko zamudo, tudi v vrstah doslej najbolj vztrajnih zaverovancev v takšno vizijo družbe, v kateri zasebno delo po-meni ostanek kapitalistič-nih odnosov in ki kvarao vpliva na socialistični si-stem. Zveza komunistov Slovenije je (zaenkrat kot edina), končno na lan-skem plenumu, ki ga je posvetila drobnemu go-spodarstvu in zasebni obr-ti, sama obračunala s takš-no zablodo. Zmotno bi bi-lo misliti, da so bile s tem spodsekane vse korenine dogmatizma in sektaštva. V desetletjih so pognale tako globoko v ves naš družbeni sistem, da bo po-trebno vložiti še mnogo naporov, preden ga bomo rešili pred temi deformaci-jami, to pa je odvisno predvsem od naše odloč-nosti in pripravljenosti, da preidemo od besed tudi k dejanjem. Več na str. 4.
Nadaljevanje s 1. str.
Zasebni sektor drobnega go-spodarstva je bil dolga leta žrtev napačnih pojmovanj o njegovem škodljivem vplivu na socialistični sistem, zaradi česar je v nekem obdobju skoraj izumrl. Posledice tega je mogoče čutiti še danes, zaradi česar je cela vrsta obrtni-ških strok deficitarnih, ki si niso več opomogle in jih tudi razne vzpodbude ne bodo zlahka pri-klicale v razcvet. Pomanjkanje takih storitev je rodilo pravcato epidemijo »sivega obrtništva« - šušmarstva, ki je s časom dobi-lo skoraj legalno obliko brez vsa-kega družbenega nadzorstva. Ker je celo iskano, na račun svo-jih storitev tudi mastno služi vključno s tistim delom prihod-ka, ki ga mora registrirani obrt-nik plačati družbi v obliki davka. Pri vsem tetn je občan vsakemu šušmarju še hvaležen, da mu je storitev sploh bil pripravljen opraviti. To deformacijo iahko
odpravimo samo, če bodo dani pogoji, da bi čim več obrtnikov lahko na najlažji način odprlo registrirane delavnice. Seveda bo morala ob tem družba poskr-beti za preprečevanje šušmarstva z določenimi predpisi, službami, nadzorom.
Toda odpiranje nove delavni-ce, oziroma samostojne obrti, pomeni za obrtnika-začetnika srečevanje s celim kupom težav. Prične se z zbirokratiziranostjo in dolgotrajnostjo postopkov okrog zahtev raznih inšpekcij-skih služb, dokler poslovni pro-stor ni urejen tako, kot zahteva-jo predpisi, predpisi pa so prire-jeni tako, kot da živimo na ravni blaginje najbolj razvitih dežel. Čeprav je zadnja sprememba obrtnega zakona olajšala pogoje za pridobivanje obrtnega dovo-ljenja, je tudi zanj potrebno te-kanje od vrat do vrat. Cela vrsta težav nastane, včasih so nepre-mostljive pri nabavi strojev in
opreme, če so iz uvoza.
Hudo se rado zaplete pri ban-kah ob najemanju kreditov za obratovanje. Če ima obrtnik-za-četnik srečo, da se prebije skozi vse ovire, da lahko prične z obratovanjem, potem ga čaka diskriminacijski odnos, če je nje-gov poslovni partner iz družbe-nega sektorja, kateremu je opra-vil uslugo ali mu prodal proizvo-de, ker med njima ne more biti vzpostavljeno upniško dolžniško razmerje in zaradi tega ne more priti v normalnem roku do de-narja oziroma plačila storitev ali blaga. To je le nekaj težav, ki marsikaterega obrtnika-začetni-ka odvračajo od namena, da bi se lažje odločil za odpiranje obrt-ne dejavnosti in zato raje prej vrže puško v koruzo, preden se je zapletel v jalovo bojevanje z mlini zbirokratiziranega siste-ma. Zato ni čudno, da tudi davč-ne olajšave občine ne morejo vzpodbuditi nobenega interesa, s katerim bi pospešili razvoj za-sebnega sektorja drobne obrti. Po drugi strani je vprašanje, če morda niso davčne obveznosti ti-ste in tako visoke, da olajšave sploh niso več nobena vzpodbu-da. To plat bi vsekakor veljalo ponovno oceniti.
Ugotovitev, da ni interesa za novo odpiranje obrtnih dejavno-sti, pa za zasebne bifeje, okrep-čevalnice, kafe bare in podobne lokale le ne velja, čeprav niso deležni nikakršnih olajšav. V na-ši občini so vsa leta rasli kot gobe po dežju. Samo iz leta 1986 na 1987 se je njihovo število pove-čalo za 10 odstotkov. Slej ko prej je tu najobilnejši in najhitrejši zaslužek, ki ga je mogoče doseči s prodajo v trgovini na drobno nabavljenih pijač brez evidence. Videti je, da naš davčni sistem še vedno ni usposobljen ukaniti te pogruntavščine, čeprav mu naj-brž ni neznana.
Med prve odločnejše poskuse ugotavljanja blokad razvoja za-sebnega in družbenega sektorja drobnega gospodarstva je opra-vil Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Šiška že aprila lansko leto s prikazom pravne ureditve, stanjem in njegovimi problemi v občini ter z navedbo ključnih problemov razvoja, ki jih je tre-ba razreševati na ravni mesta, republike in federacije, katerega je zaključil z opisom nalog in
aktivnosti za razvoj drobnega gospodarstva. Med problemi, ki ga zavirajo, je izpostavljeno po-manjkanje poslovnih prostorov, visoke cene novih poslovnih pro-storov, visoke obrestne mere za kredite, s katerimi bi jih bilo mo-goče kupiti in sorazmerno slaba kreditna sposobnost obrtnikov začetnikov deficitarnih strok. V pogovoru z Bojanom Buncem pomočnikom predsednika Ko-miteja za družbeno planiranje in Mileno Kozomaro strokovno so-delavko, smo nadalje izvedeli, da nameravajo ustanoviti sklad za pospeševanje drobnega go-spodarstva na ravni občine in mesta še v tem letu. Glede po-trebnih dovoljenj in soglasij za opravljanje obrtne dejavnosti, se bodo upravni organi občine tako organizirali, da bo vsa ta zbral en sam organ in izdal dokument, kakršnega obrtnik potrebuje, ta pa naj bi bil izdan najkasneje v 15 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije. Skrajšali in po-enostavili bodo tudi postopke pri zagotavljanju ustreznih poslov-nih prostorov.
O davčnih olajšavah smo ne-kaj več izvedeli od Ane Kuhar, direktorice uprave za družbene prihodke občine Ljubljana Ši-ška. Za obrtnike začetnike zna-šajo prvo leto 100 odstotkov, drugo 50 in tretje leto 25 odstot-kov, med katere pa ne spadajo avtoprevozniki, lastniki oziroma obrtniki z gradbeno mehanizaci-jo, lastniki bifejev in okrepčeval-nic ter obrtniki s popoldansko obrtjo. Posebne olajšave v višini 40 odstotkov so deležni rokodel-ci kot so čevljarji, krojači, urarji itn., vse te olajšave pa se gibljejo med 20 in 40 odstotki. Skratka teh olajšav za razne vzpodbude je toliko, da jih ne gre naštevati. »Ne pomnim, da bi jih sploh kdaj bilo toliko kot jih je od maja 1987 leta dalje. Zavoljo teh se včasih zgodi, da pride do nespo-razumov z davčnimi zavezanci, vendar zato ker skušajo olajšavo uveljaviti brez ustreznih dokazil. Ravno tako nastanejo nespora-zumi zaradi neupravičenih pri-tožb, ker davčni zavezanci obrt-niki prištevajo k davku tudi pri-spevke iz dohodka občanov, kar je pa povsem nekaj drugega«, je dejala naša sogovornica, ko je komentirala primere nespora-zumov.
O tem kako razmišljajo o raz-voju zasebnega sektorja drobne-ga gospodarstva pri združenju obrtnikov Ljubljana Šiška. smo se pogovarjali i njegovim pred-sednikom Mihom Grahom. Iz te-ga pogovora smo skušali izluščiti samo prgišče problemov jn neka-tere povdarke.
Najprej je povdaril. da želijo obrtniki ostati predvsem enako-pravni člani družbene skupnosti in da to uresničujejo v okviru delegatskega sistema, ki jim nudi dovolj prostora, da prek njega izražajo svoje interese. V kolikor ga niso dovolj izrabili, nosijo od-govornost sami.
Dokaz, da se lahko tvorno vključujejo in uspešno sodelujejo v razpravah. je mogoče prepoz-nati po primeru angažiranja okrog usklajevanja stališč do predloga sprememb Zakona o davkih občanov, ki gaje skupš-čina občine Ljubljana Siška kot predlagateljica predložila v raz-pravo republiški skupščini.
Člani združenja in njegovi or-gani posvečajo veliko svojih raz-prav vprašanjem sistemskega re-ševanja razvoja zasebnega sek-torja drobnega gospodarstva, ka-mor sodi tudi davčna politika. Pri tetn ugotavljajo, da davčni sistem še vedno, vključno z občinskimi predpisi, premalo vspodbuja vla-ganja v razširjeno reprodukcijo zasebnih obratovalnic, kar počno vse dežele, ki sledijo načelom ekonomske uspešnosti. Olajšave za uvajanje nove tehnologije z znižanjem davčne osnove za 25 odstotkov po republiškem zako-nu in po občinskem odloku od 5 do 15 odstotkov, oziroma 25 odstotkov, če •gre za obrtnika s kooperantskim odnosom z or-ganizacijo združenega dela, so še vedno prenizke, da bi se resnično povečal interes za uvajanje nove tehnologije. V negativnem smi-slu deluje tudi sedanji način reva-lorizacije osnovnih sredstev, ker je še vedno prenizka, da bi bila realno ovrednotena. Zasebni obrtnik ima interes, da so stroji čimprej amortizirani in da lahko te nadomesti z novejšimi, tehno-loško modernejšimi. V tem se razlikuje po interesu od pretež-nega dela združenega dela, ki na račun manjše amortizacije iahko izkazuje večji in s tem nerealen dohodek, je razlagal svoja sta-lišča.
Znano je, da je Stevilo zaseb-nih obratovalnic v rahlem upada-nju   in   tudi   število  zaposlenih
v zasebnem sektorju. Ce želimo resnično stimulirati odpiranje no-vih delovnih mest v tem sektorju. potem 10 odstotna davčna olajša-va od povprečnega dohodka na zaposlenega v preteklem letu, ki se priznava samo eno leto, ne more dati rezultatov in doseči za-stavljenega cilja. Svoj namen bi dosegla, če bi se priznavala na število vseh zaposlenih. čeprav v primerno manjšem odstotku. kar je stvar ocene. Tak način bi bil toliko bolj upravičen, ker ve-mo da stane odpiranje enega de-lovnega mesta od 10 do 20 mili-jonov.
Eden od kapitalnih zavor za razvoj in povečevanje števila no-vih zasebnih obratovalnic, je kro-nično pomanjkanje poslovnih prostorov, zlasti ker to najbolj zadeva tiste obrtnike, ki žele pr-vič odpreti obrtno delavnico. Če pripravljenost za podporo zaseb-nemu sektorju drobne obrti res-nično obstoji, potem menim, da bi se morala v ta prizadevanja bolj vključevati samoupravna stanovanjska skupnost in stano-vanjska banka, ki bi skupaj gra-dile nove poslovne prostore in jih dajale v najem obrtnikom začet-nikom s kombinacijo možnosti odplačevanja za določeno dobo. Menim, da je treba podpreti sto-ritveno obrt, toda ne na račun proizvodnje. To možnost je treba dati, pa čeprav sta zaposleni sa-mo dve osebi ali celo ena, kajti v prihodnjem obdobju, ko nam grozi brezposelnost. bo že to do-volj, če bo takšen delavec name-sto v breme družbene blagajne, sam skrbel za svojo socialno var-nost, je razmišljal Miha Grah, ter razgrinil še vrto problemov, med katere je uvrstil zapletenost po-stopkov pri izdaji soglasij in do-voljenj za obratovalnice od obrt-nih dovoljenj do problemov de-narno kreditne narave in še kaj. ko smo zakijučili pogovor.
Ivo Osolnik