KRONIKA Umrl je prof. dr. Herbert Lelimann 8. m arca 1971 je v F ra n k fu rtu n a M aini n ek a j tednov potem, ko je p raz ­ noval svojo sedem desetletnico, um rl ta znani nem ški geograf, k a te reg a ime je povezano z o rgan iz iran jem povojnega geom orfološkega raz iskovan ja k rasa . Bil je pobudnik in v o d ja K om isije za k ra šk a v p rašan ja , k i je 12 le t delovala v okv iru M ednarodne geografske un ije . Kot plod n jen ih zasedan j so izšle štev ilne razprave, k i pom enijo nova spoznan ja iz k rašk e geom orfologije. Do svoje sm rti je bil o sredn ja osebnost m ed evropskim i k rašk im i geom orfologi. Sam se je poskušal v raz iskovan ju k ra sa predvsem v v lažn ih trop ih . Č eprav se vsi k asn e jš i raziskovalci z n jegovim i pogledi niso s tr in ja li, pom eni Leh- m annovo delo na področju k lasifik ac ije tropskega k ra sa in n a s ta ja n ja tam ­ k a jšn jih k ra šk ih polj vendarle napredek . Sam sicer ni u p o rab lja l p r i svojih raz iskavah k v an tita tiv n ih m etod, j ih je p a javno zagovarja l. N esporna za­ sluga je tudi, da je m ed m lajšim i nem škim i raziskovalci podp ira l k v a n tita ­ tivne raziskave n a k rasu . Tako je vzgojil sodelavce, k i so v n jegov i dom o­ vini znatno š tev ilne jši ko t bi mogli soditi po obsegu nem škega k rasa . V težn ji, da bi razširil geom orfološke v id ike z d ina rskega k rasa na ves svet, je izdelal novo k lasifikac ijo k rašk ih po lj, k i je mnogo bo lj kom pleksna od p re jšn jih . S tem je odprl začaran i krog, v k a terem so se v rte li raz iskovalci k ra šk ih polj, k i so zagovarja li enak nastanek in enake h idro loške razm ere vseh polj. Ivan Gams Še dve težki izgubi za evropsko geografijo (Daniel FAUCHER 1882—1970 in Dino GRIBAUDI 1902—1971) Poleti 1970 je v visoki sta rosti um rl prof. D an iel F a u c h e r , eden zad­ n jih zastopnikov s ta re jše francoske geografske šole, senior francosk ih a g ra r ­ n ih geografov in dolgoletni p rofesor in dekan na un iverz i v Toulousi. N a j­ večji uspeh je doživel s svojo klasično knjigo Geographie agraire, types de cul­ tures (Paris 1949), v kateri je kot p rv i podal nekakšen svetovni sistem »tipov km etijstva« in ki še danes ni izgubila svojega tem eljnega pomena. Bil je tud i ustanovitelj leta 1950 osnovane revije Revue geographique des Pyrenees et du Sud-O uest, ene najpom em bnejših revij v F ranciji, in soustanovitelj revije E tu­ des rurales (1960). Kot uspešen organizator in m entor je b il m ed m lajšim i fra n ­ coskimi geografi zelo priljub ljen , pa tud i na m ednarodnih p rired itvah , še vse do k o lo k v ija o ag ra rn i geografiji in zgodovini v N aney ju (1957), smo ga zelo radi srečavali. N jegova vloga v razvo ju »agrarne« geografije je b ila v ečk ra t p odčrtana tud i v našem geografskem tisku. D ino (Ferdinando) G r i b a u d i , k i smo ga zadn jič srečali še čilega in zd ravega na konferenci o ag ra rn i tipologiji v V eroni ok tobra 1970, je n ek a j mesecev zatem (januarja 1971) nenadom a umrl. Bil je v dobi po drugi svetovni v o jn i n a jm a rk a n tn e jša vodilna oseba v ita lijan sk i geografiji, p redsedn ik ita li­ janskega geografskega društva in kot tak po XXI. m ednarodnem geografskem kongresu v Ind iji p rv i podpredsednik M ednarodne geografske unije. V okviru te u n ije je predsedoval tud i kom isiji za geografsko izobrazbo, ki je po n jegovi sm rti osta la b rez p ravega vod je P oko jn ik j^ bil p rofesor na u n iverz i v T orinu, k je r je ustanovil m oderno o rgan iz iran i »L aboratorij za ekonom sko geografijo«. Iz tega la b o ra to rija so izšle štev ilne sodobno kon ­ cip irane d ružbenogeografske štud ije , veliko jih je nap isal tud i av to r sam ; v zadn jem času so v zbu ja le posebno pozornost n jegove obravnave teoretsko- m etodoloških problem ov geografije , k i smo j ih om enjali tud i v naših po ro ­ čilih o te j p rob lem atik i v »G eografskem vestniku«. Še nedavno pa je izšla njegova sintetična kn jiga L Ita lia geo-economica. Močno se je zanim al za razvoj geografije v socialističnih deželah S red n je in Vzhodne E vrope te r je v an je (zlasti v CSSR, n a P o ljsko in na M adžarsko) tud i potoval. Z njegovo sm rtjo je b rez dvom a usodno prizadeto eno od n a jk v a lite tn e jš ih družbenogeograf- skih raz iskovaln ih središč v Evropi. Svetozar Ilešič Prof. France Planina — sedemdesetletnik L eta 1972 bom o praznovali petdese tle tn ico slovenskega G eografskega d ru ­ štva. Ob te j p r ilik i se bomo ponovno spom injali tis te g en e rac ije slovenskih geografov, k i je š tu d ira la ozirom a doštud ira la na novo u stan o v ljen i lju b lja n sk i un iverz i p rv a le ta po prv i' svetovni vo jn i in z m ladostno vnem o zaorala p rv e b razde v še k a j m alo obdelano ledino slovenske geografije. P io n irsk a vrednost n je n eg a dela je b ila ravno v tem, da se je skuša la v času, ko so op lo jevaln i vp liv i ta k ra tn ih zarodkov m oderne ev ropske geografije kom aj s p rv im i tip a l­ kam i posegli k nam in ko je katedro za geografijo na novi univerzi zasedel p ravzap rav še gost (prof. Gavazzi), zna jti sam a in tem prvim semenom, k i so zašla k nam , zagotoviti čim večjo plodnost. Tej generaciji p r ip ad a tud i prof. F rance P lanina. Č eprav ne kaže tu podrobno nava ja ti njegovih življenjepisnih podatkov, pa vendar ne gre brez