a! jeklo WTEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 Novo v JEKLOTEHNI: PROGRAM GARDENA lip bled „ U da do kme? 8nOJ'nice- Na srečo je zaleglo. Kdo v ni Prišlo toliko krme, kot je bilo ^do se bo kopal \ v gnojevki? ''^"o za san - '’lSe"iDn,na^ali k V zraku visijo nekateri programi, ki ^ nit ?resn,čevania\t?Tni Sa^^ celotnega kmetijstva, pred-^'^ir?? ka&, da bi e ^^ kmetijskega razvoja. V tem trenut-iishO(??P.ovečal in -ahL Za.rad,‘ omenjenega izpada pritisk na ^o Prioli“ Prišlo M a iV“ odgovornost, zakaj je do omenjene-^odniL do svojec,, a ° Se b° P°^°iaj spremenil in bo ministr-k Wot?, dn‘ ,ako nan« ?na^a' ^e bodo politične »kalkulacije« pr°račun om e °d° t0 te^ko verjamemo, če vemo, da ^uuer?^ ne bo nritn?en' ,Ea Pa do pritiskov in zahtev po L^ednip? ce,°tnega knJ?e deistvo’ kajti v proračunu niso priza-b^ski??0 So Prizad»,1^?'- V Proračunskem primanjkljaju za Pof"oti , riarnreč nm 1 za^ita in interesi »nižinskih« kmetov, ^riti i?, ^nočitev n?? Un Poznava poldrugi milijon tolarjev t(ikeri?resi P°litičnc°ZrO^ kmetovanja. S to postavko pa so □ P°no?nieresa. Do L- e lte slranke, ki se razglaša za zaščitnico j Prizadet ;??S° ‘n Potiskov lahko ponovno pride, ko e raZkla?d^ka, toda t a^L “nižinskih« kmetov ob sezonskem a^.kmetiisk?? ^ ‘merest znotraj kmečkega stanu ikri i„.arja, amn,,^ ministrstvu pa se ne postavlja samo k° ie n‘ ^pelo S tU?1. nekaterih vsebinskih zadev. Tako t^ke. ‘‘P10 nič sliSnnrO,ekdrat‘<< iavne gozdarske službe, prav čustev , Z Proračunih ° vzPostavitvi tržnih redov za kmetijske "'h'0 topravo uv^ P°s^avke ni razvidno, kdo bo deležen za' ¡° pri nar UPaimo, da ne tisti del mesarjev, ki nas kolje m dalje izvaža. J. VOTEK CESTO ALI MINISTER NA CESTO! Dvojezični napis na zaporah ceste v Lakošu in na Kapci je vsej Sloveniji in sosednji Madžarski nazorno povedal, kakšno je mnenje tukajšnjih ljudi o slovenski prometni politiki. Minister za promet in zveze Igor Umek se je odločil, da bo najprej poskušal uresničiti prvi del zahteve, torej cesto. Na velikonočni petek je prišel med ljudi, si ogledal popolnoma uničeno magistralno cesto, dolgo kolono čakajočih tovornih vozil, v katerih so šofeiji vsak po svoje negodovali, izrazil vse razumevanje in obljubljal marsikaj. Končno naj bi bila za prepozni začetek gradnje kriva občina, ker ni pravočasno priskrbela potrebne dokumentacije, in izvajalec SCT Inter. Seveda ljudje niso naivni: zahtevali so pisno potrditev vsega obljubljenega - če obljubljenega ne bo zapisal in tega poslal vaščanom do torka popoldne, bodo cesto ponovno zaprli. Gospod Umek je v veliki skušnjavi: graditi cesto in leteti z ministrskega stolčka, ker bodo začeli z gradnjo pred sprejetjem proračuna, ali ne graditi ceste in leteti z ministrskega stolčka, ker bo zaradi zaprte ceste nastal mednarodni škandal? BBP oiesEi. MS 60-32H ^T*WSr** Fotografija: Nataša Juhnov K ------7 VOTEK I a Ignaca Geriča, direktoija Čustvenega doma, razrešitev hbk^Ma ^'^Hočnimi prazniki ie bila razširjena seja sveta murskosoboškega javnega zdn Iz ' Na izredni nnvinorio nrnhrala P direktoija Kičnimi prazniki je bila razšiijena seja sveta murskosoboškega javnega zdravstve-•zredni seji sveta so sprejeli dva sklepa, ki ju je za novinarje prebrala dr. Milena ^ ^nic nCTC ?e|' sveia so SPreJe" av Ve« doi ’ ^retlse”n,ca sveta zdravstvenega Žalik * n.VTPa^ za Psihohi8ien» ie g0SPa '^ v o^eŠitev d^v« ^"Ja‘ ,n drugi sWep’ da se začne c Steio, 6 ,rektoija zdravstvenega doma. Seja se ' ‘ ***>*-<.. lce sveta "damestni-Pred.Addravstve-L ^ bila na ^n,ca sve-!|» dar ie amrečodsot . Ma ] Potem i Se]° tov ^k L Zredne M ,Zv/aZŠlr-eč raz|o-k\v IC!» P Je’ da kot '¿’"'hi S Zavod^J^ovitelja % h , So rovskih za-M??«'« velite Je Pojasnje- vala namestnica predsednice sveta zdravstvenega zavoda Brigita Bavčar. Na vabilu za izredno in razširjeno sejo sveta je bila navedena samo ena točka dnevnega reda, in sicer kadrovanje v zdravstvenem domu Murska Sobota, dejansko pa je imela tudi pomembno podtočko, in sicer razrešitev direktorja zdravstvenega doma Ignaca Geriča. Po seji sveta zdravstvenega zavoda je bila za novinarje tiskovna konferenca, na kateri je Brigita Bavčar povedala: »Osemindvajsetega februarja je prišlo v prostorih psihohigi-ene do incidenta, v katerem je šlo za fizični obračun pred pa- zavoda. cienti med dr. Biserko Ilin in direktorjem Ignacem Geričem.« Namestnica predsednice sveta Brigita Bavčar je novinarjem predstavila tudi vsebino dokumenta, ki ga je pripravil odvetnik Lojze Horvat, in ki zastopa dr. Ilinovo. Povzela je, da gre za nespoštovanje določil pogodbe o specializiaciji pedopsihiatrije, ki jo je zdravnica podpisala na psihohigieni, in prebrala odvetnikove ugotovitve o kršitvah direktorja zdravstvenega doma. Vendar slednje ne more dobiti prostora v tem sestavku, saj druga, obtožena stran, direktor zdravstvenega doma z advokatskim mnenjem, ni bila prisotna ne na seji sveta zdravstvenega zavoda in tako tudi ne na tiskovni konferenci. »Gospod Gerič kot direktor danes ni bil vabljen, ker so me s posameznih služb opozorili, da če bo direktor prisoten, ne bodo povedali čisto nič - iz psi-hohigiene in iz splošne. Lahko bi pa prišel kot vodja psihohigi-ene, ker so bili vabljeni vsi vodji,« je na vprašanje, ali je bil direktor Ignac Gerič vabljen na izredno sejo sveta, odgovorila Brigita Bavčar. Direktor zdravstvenega doma, za katerega je začet postopek razrešitve, naj bi bil vabljen na nadaljevanje seje sveta, sklicane za sredo, dokončno besedo o razrešitvi pa bo v imenu ustanovitelja zdravstvenega zavoda povedala občinska skupščina, ki je pred dobrega pol leta Ignaca Geriča, specialista klinične psihologije tudi potrdila za direktorja zdravstvenega doma v Murski Soboti. Zasedanje občinske skupščine bo okoli dvajsetega aprila. MH Članek o kraji »termalnega zlata« v prejšnji številki Vestnika je prispeval k odpravi posledic vsaj ene kraje. Odgovorni so pod pritiskom ogorčenih državljanov izredno naglo ukrepali in so kar čez noč zbrali podatke o vseh gostih, ki so odtujili nacinalno bogastvo. V akcijo so nemudoma vstopila tudi slovenska predstavništva v Nemčiji in Avstriji, kamor je največ izpranega zlata odšlo. Na sam prvi april je bilo vse ali vsaj večina zlata v depojih prekmurskih in prleških zdraviliških hotelov. Koga je nategnilo kmetijsko ministrstvo ali kam je šel denar za sanacijo suše in zakaj ga ne bo za namakanje? O tem poslanec Geza Džuban na strani 9. stran 2 ■ LJUBLJANA - Poslanci državnega zbora so sprejeli zakon o RTV, po katerem bo državni svet imenoval samo pet članov sveta RTV. Sprejeli so tudi zakon o delovnih in socialnih sodiščih ter zakon o sodniški službi. ■ LJUBLJANA - Hrvaški begunci so v Pineti lahko do 15. aprila. To so sklenili predstavniki počitniških domov, s čimer so odgovorili na pobudo dr. Adalberta Rebiča iz urada za pregnance in begunce pri hrvaški vladi. ■ LJUBLJANA - Litva in Slovenija sta naredili prvi pomembnejši korak k tesnejšemu sodelovanju. Predsednik litovske vlade Adolfas Šleževičius in premier dr. Janez Drnovšek sta podpisala sporazum o trgovinskem sodelovanju med državama in se dogovorila o sklenitvi sporazuma o prosti trgovini. ■ LJUBLJANA - Po izvolitvi Jelka Kacina za novega obrambnega ministra Republike Slovenije je le-ta prevzel dolžnost od svojega predhodnika Janeza Janše. Pri predaji dokumentov in dolžnosti je bil navzoč tudi predsednik parlamentarnega odbora za obrambo Jožef Kopše. ■ LJUBLJANA - V vladnih prostorih sta se sestala premier dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. S tem srečanjem sta sobesednika nadaljevala pogovore o vprašanjih, ki izhajajo iz pravnega položaja rimskokatoliške cerkve in se urejajo v mešani krovni komisiji Cerkve, vlade in njenih komisij. POSVETU ————_______ ■ ZAGREB - Predstavniki hrvaške vlade in upornih hrvaških Srbov so se sporazumeli glede razmejitvene črte med sprtima stranema. V pogajanjih sodelujejo tudi predstavniki ameriške in ruske vlade ter Združenih narodov in Evropske unije. BRUSELJ - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek in zunanji minister Lojze Peterle sta na sedežu Nata podpisala pobudo Partnerstvo za mir. Sprejel ju je tudi generalni sekretar Nata Manfred Wörner. ■ KAIRO - Izraelska in palestinska delegacija sta se na pogajanjih sporazumeli glede varnostnih vprašanj v Hebronu. Sporazum so tudi uradno podpisali .predvidoma pa ga bodo nadzorovali predstavniki mednarodne skupnosti. ■ SARAJEVO - Muslimani in Hrvati so ustanovili skupno državo. Novo ustavo, ki kot prihodnjo ureditev države na ozemlju BiH določa federacijo kantonov, oblikovanih po etničnem načelu, je soglasno sprejelo 123 poslancev skupnega bošnjaško-hrvaškega parlamenta. Srbska stran pa ne kaže pripravljenosti pristopiti k sporazumu o federaciji. ■ SEUL - Južnokorejska policija je priprla 426 menihov in njihovih privržencev, ki so pred največjim budističnim templjem v državi protestirali proti svojemu verskemu voditelju Suh Eui Hjunu. ■ CIUDAD MEYICO - Teden dni po umoru Luisa Donalda Coloisa, nesojenega naslednika sedanjega predsednika Carlosa Salinasa, je vladajoča institucionalna revolucionarna stranka izbrala za novega predsedniškega kandidata 42-letnega ekonomista Ernesta Zedillo. BRASILIA - Brazilska socialdemokratska stranka je za predsedniškega kandidata predlagala ministra za okolje in prostor Fernanda Henriqua Cardosa, ki naj bi 3. oktobra nasledil sedanjega brazilskega predsednika Itamarja Franca. ■ ATENE - Romunski predsednik Ion Iliescu se je mudil na dvodnevnem obisku v Grčiji. Z grškimi politiki se je pogovarjal o dvostranskem sodelovanju in o krizi na Balkanu, predvsem o vojni v BiH. ■ JOHANNESBURG - Južnoafriški predsednik de Klerk je razglasil izredno stanje v pokrajini Natal, da bi s tem ustavil vedno hujše nasilje v nerasnimi volitvami, ki bodo aprila. Povod za uvedbo izrednega stanja naj bi bil uboj štirih policistov južno od Johannesburga. Tudi od drugod poročajo o nasilju. ■ RIM - Na volitvah v italijanski parlament je zmagala koalicija treh desnoliberalnih strank, ki jo vodi Silvio Berlusconi. V poslanski zbornici je desnica dobila 366 od 630, v senatu pa 154 od 351 sedežev. Levica na čelu s PDS seje odrezala približno enako kot pred leti, hud polom pa je dočakala sredina. Potemtakem bo Silvio Berlusconi kmalu dobil mandat za sestavo vlade. ■ ANKARA - Turška premierka je zavrnila odstop štirih ministrov, med njimi tudi obrambnega in notranjega. Razlog za njihov odstop so slabi volilni rezultati vladajoče stranke Prava pot na krajevnih volitvah v Turčiji. Na njih je vladajoča stranka premierke dobila 22 odstotkov glasov, torej več kot druge stranke, vendar manj, kot so pričakovali. ■ LONDON - Velika Britanija je zahtevala odpoklic ruskega diplomata v Londonu in tako odgovorila na podobno zahtevo Rusije. Gre za presenetljivo zahtevo, saj si obe državi prizadevata za čim boljše odnose. ■ MOSKVA - Na petdnevnem uradnem obisku v Rusiji se je mudil generalni sekretar OZN Butros Gali. Sestal se je s predsednikom Jelcinom, zunanjim ministrom Kozirjevom in njegovim namestnikom za reševanje jugoslovanske krize Čurki-nom. Med obiskom je Gali poskušal najti rešitve za jugoslovansko in abhaško krizo, pri čemer se je ruski diplomaciji zahvalil za reševanje svetovnih sporov. VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas Obisk kitajskega veleposlanika Lu Peixiena v murskosoboški občini »Kitajska se lahko od Slovenije še marsičesa nauči!« Kitajska je uradne stike s samostojno državo Slovenijo navezala pred skoraj dvema letoma. Ta čas je kitajski veleposlanik v Republiki Sloveniji Lu Peixien izkoristil za temeljito spoznavanje naše države. V ta okvir sodi tudi njegov dvodnevni obisk v murskosoboški občini, kamor je dopotoval s soprogo. V Murski Soboti gaje sprejel in pozdravil predsednik občinske skupščine Andrej Gerenčer, prisrčno dobrodošlico pa sta mu izrekla tudi podpredsednika občinskega izvršnega sveta Janko Halb in Brigita Bavčar. V pogovorih je bilo izraženo zadovoljstvo nad tako visokim obiskom predstavnika velike države pri nas, od česar bi lahko imeli koristi obe strani. Ob tej priložnosti je kitajski veleposlanik v Republiki Sloveniji Lu Peixien označil Mursko Soboto kot eno najpomembnejših in znanih mest v Sloveniji, kjer bi lahko našli stične točke so- O prihodnosti dobrih meddržavnih odnosov ni podvomil, zato je pokazal veliko zanimanja za naše konkretne gospodarske in druge posle. V tem smislu je bila podrobnejša predstavitev murskosoboške občine, kjer poteka pomembna pot med Vzhodom in Zahodom, z njenimi' prednostmi vsekakor dobrodošla. VISOKI KITAJSKI OBISK - Veleposlanik Republike Kitajske v Sloveniji Lu Peixien je pokazal veliko zanimanja za naše izkušnje. Fotografija: N. JUHNOV delovanja. Ugodno je ocenil razvoj našega kmetijstva in industrije, zlasti pa konfekcije, ki po mnenju uglednega kitajskega gosta sodi v evropski vrh. Pri tem je seveda mislil na tovarno Mura, kje si je med drugim ogledal tudi izdelavo ženskih oblačil. »Čeprav je Kitajska velika država, pa ne glede na vašo majhnost uživate pri nas vso podporo, saj se lahko Kitajska od Slovenije še marsičesa nauči,« je bil iskren kitajski veleposlanik. Sicer pa se zadnje čase Kitajska vedno hitreje razvija, čeprav še vedno sodi med države v razvoju. Na Kitajskem je namreč še vedno pretežni del kmetovalcev, zato si nenehno prizadevajo za dvig standarda in uvajanje sodobne tehnologije v kmetijstvo. S ciljem, da čimbolj spozna murskosoboško občino in si pridobi nove izkušnje, je Lu Peixien skušal med svojim dvodnevnim obiskom v pokrajini ob Muri spoznati čimveč konkretnih zadev in proučiti, ali obstajajo kake konkretne možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Med dvodnevnim obiskom so kitajskega veleposlanika, ki je bival v Zdravilišču Moravske Toplice, podrobneje seznanili tudi z drugimi zanimivostmi. Tako si je lahko ogledal turistično kmetijo Tremel v Bokra-čih in kmetijo Kuharjevih v Košarovcih, kjer se ponašajo z rejo krav molznic z visoko mlečnostjo. Popeljali so ga tudi na ogled Pomurskih mlekarn v Murski Soboti, razstave v Galeriji Miška Kranjca, razkazali pa so mu tudi številne zgodovinske in kulturne znamenitosti v murskosoboški ob- čini. MILAN JERŠE ^Iz Ljubljane piše Staneta Rozmana 17 69000 Murska Sobota tel./fax: 069 32-230 PRODAJA MONTAŽA SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV 14 ^juuijuuc, pt^e--------------------------------------- v ’ A Gladovni štrajk je zdaj oro^ Demonstracije, ki sem jih omenjal v zadnjem pi- tiki pa so bili v Cankarjevem donj“^ in ................................ firani ljubljanski župan Jože Strg v SDSS Janez Janša. Ne, ne, Lev s0 Lokarjeve še ni bilo. Štirje glad0, moljubne stranke, ki pa so, da Zgleda! nestrankarski (!), /zamrzni ■ M Joj, pa to smo že videli! P« štrajkov je bilo v zadnjih letih v h sV°n gladovno štrajkal Budimir K, ki J no^ ¿K ka celo izpeljal v Bratislavi, ^ P L da^nr, vse skupaj bilo navadno sprehaja po Ljubljant brez dria„Letn Rugelj je bil bolj uspešen, P° štrajku, ki je dobil politično obe i^gstai1 ^ j kač prav tako zatekele v tujino, v ,g jo, je dobil nazaj pravico do de ' T°dl it?1/ zdravljenja odvisnikov od alkah itrajk, ■ letos januarja napovedan gladov ¿g j« nesel korist, saj bodo njegovo m ^jo W zdravljenja ocenili v tujini. Tudi Drag^-iii^ kač - tu izpuščam primer reŽis.brat 1°^ nova - Dušan Cunjak se je ^e lr‘ Lde°rpli problemov z gladovnim Štrajko straj^Lo,^ največjih privatnih založnikov J a gu0 j turni mafiji, združeni v ministrs kultih „1$ j sebi in svojim delila subvencije prvi.s:ggi> „ in knjige, na njega Pa P^^Ldij1’ štrajk je bil velik dogodek za m [ipa M komaj zabeležili marginalni upo^iied^Al Slovenske novice. Prvi štrajk prineslo precej uspeha (stanovanj z rok mestne in šišenske občinske . f. bil čista polomija - kar se tiče ^ ,. nfytne In kaj nas (posamezne) TJU Lo d° mirja kot gladovni štrajk? Dej dr.Pu ¡¡O^Al smu iz Ljubljane, se nadaljujejo; očitno jih lahko prežene le poletje. Pravijo, da so demonstracije edino, kar smo si pridobili s slovensko pomladjo. To pridobitev je pred dnevi čuvalo 65 policajev, ki so pred skupščino postavili železne pregrade; da se ločijo izvoljenci od posiljencev. Komaj se je potišal hrup pred skupščino, komaj so sprali jajca s skupščine, ¿e se pripravlja nov zbor, ki bo v soboto na Trgu osvoboditve. Osrednja tema je protikurupcijska borba, govorniki pa bodo od Janeza Janše do pesnika Jožeta Snoja. Ljudje bodo prišli; potem pa bomo preštevali koliko jih je bilo, kakšni so bili in kako veličastno je bilo. Vsi podtoni bodo odvisni od tega, kdo bo stal za kamero, ali bo to Vida Petrovčič ali Janez Kocijančič. No, samo vprašanje časa je, kdaj bodo tudi /rdeči, ali kateri /prebarvani, pripravili svoje zborovanje in zacvilili svojo resnico. Če bo med govorniki tudi Milan Kučan in bo imel toliko jajc, da še enkrat pove, da je tudi on del slovenske pomladi, pa bomo tam, kjer se pljuvanje konča in začenja brutalnost. Za zdaj svojo resnico dokazuje šesterica državljanov, ki gladovna štrajka v Cankarjevem domu. Tja so se naselili takoj po ponedeljkovih demonstracijah pred parlamentom, se zabarikadirali in razkomotili, tako da jih niti prve grožnje direktorja Cankarjevega doma Mitje Rotovnika niso kaj pretirano zmotile, potem pa se je usodi in novi pravici vdal tudi on. Šesterica (Henrik Pust, Jaroslav Hladky, Jernej Jung, Benedikt Pančur, Zlatko Sagaj in Ludvik Klaus) ni Ljubljančanom in ustreznim službam neznana, ampak je s svojimi posebnimi vložki ves čas sodelovala (in izginjala) ob razcvetu slovenske pomladi. Toda ne o tem in o njih, kajti zdaj gre za življenje in smrt. Pravijo enotno v en glas: če Milan Kučan ne odstopi in če ne bo novih volitev v državni zbor, bodo gladovno štrajkali do smrti. Z ultimatom nad ultimat. Prvo kritično obdobje šestih dni je za njimi, zdaj prihaja odločilen čas, ko je nujno prenehati ali pa... Do sedaj so jih obiskali predvsem znanci, novinarji določenih hiš, med poli- Panasonic FORZA ITALIA Nova korejska vop Medtem ko poskuša Evropa po politični pot' ^ svojega prebivalstva in se trdno organizirati, pa zaupanja naglo širi na Daljni vzhod. Zvrstile so se $ mnogi državniki so se zavzeli, da bi prikrili F omilili posledice, vendar pravega uspeha doslej SCK ni krivec«, kot radi pravimo, je tokrat Severna .^ue jedrska industrija, ki menda ne proizvaja le v nlir? (¡ate^1 J Rusija je že sklenila posredovati v tem sporu, neprizadeta tudi ZDA. Še posebno zato, ker nesvet>' omenjajo možnost novega vojnega viharja reji,ki|f!,J namreč vztrajajo pri pošiljki raket patriot Južni K njena severna soseda za »vojno napoved«. W°' južni j. označila odločitev Clintonove administracije, pošlje šest baterij raket patriot (v vseh baterijahje . ^ dodatnih 800 ameriških vojakov. Zato je Južna bojno pripravljenost svojih enot. Napetost med Washingto-nom in Pjongjangom se vedno bolj stopnjuje, pri čemer nobena stran ne kaže nobenih znamenj popuščanja. Pri tem je treba vedeti, da imajo ZDA v Južni Koreji približno 37 tisoč vojakov. Prav napad na Južno Korejo pa bi po njihovem mnenju pomenil hkrati tudi napad na svetovno velesilo ZDA. Wahington je od varnostnega sveta OZN že zahteval, da pripravi sankcije proti vladi v Pjongjangu, ker ne dovoli mednarodnega nadzora nad vso svojo jedrsko proizvodnjo. Od peterice stalnih članic VS je edinole Kitajska proti uporabi pritiska na Pjongjang, pri čemer se zavzema za ureditev razmer po diplomatski poti. Hkrati pa je Kitajska dala jasno vedeti, da je za to, da mora biti korejsko območje brez jedrske oborožitve. To pomeni, česar se seveda nadejajo Američani, da Kitajska v primeru glasovanja o resoluciji ne bi uveljavila veta, ampak bi se le vzdržala. Ostrina obtožb na eni in trmasto odbijanje zahtev na dru- gi strani res no posredovanj ” tem območju L M, no prizadetima J j(j()/ Japonski vanja razmer, U du miren konj ne pa kakrškol nje Tega se n^. vedajo v ZDA, o tem, kakob zoper Pj™,^ Japonsko. Ve. :ajoMa l je v držav. veliko devizni a y Korejci z ^po^niko^ji jejo Koreji. Kof<0 dotok, bi j enega od P°® ^ai». J dohodkov. A® an|id. šajo za izvajanj J biti tudi odrekla doba ngU. energije P^paj^ računajo, da „poV^Jj tejša sankcija P^ji.Ji. nafte Sever® pozivi miro ju kažejo, da je ^je miru v tem de' A manj. ^jlA^ Zaporo ceste v Lakošu in na Kapci niso izsilili obnove, ampak le zahtevali s o, kar jim že dolgo obljubljajo »Cesto Konec minulega tedna, tik pred velikonočnimi prazniki, je postalo vroče v vaseh pred Lendavo. Že večkrat so povzdignili glasove, ki pa so segali največkrat le do občine ali do republiških poslancev, tokrat P1 j’m je prekipelo. Minil je namreč mesec dni, ki so ga postavili kot rok, v katerem naj bi tateh z obnovo popolnoma nničene magistralne ceste. "Ko pa so videli, da hodijo ob cesti 'e neki »fantiči« z metrom v ro-“ (geodeti), ki opravljajo me-"tve le na razdalji 1,7 kilome-od nikoder pa ni težke me-"anizacije, jim je zares prekipelo, ali minister na cesto« Moravske Toplice in Mursko Soboto. Organizacijski odbor je tokrat mislil zares, vendar pa v četrtek do 11. ure ni bilo na cesto ne občinskih in republiških odgovornih mož (žena). Poslali so jim le sporočilo, da se je začetek gradnje zavlekel zato, ker bo obnovo ceste sofi- sporočila, da ima v blagajni le denarja za 30-odstotno sofina-ciranje kanalizacije, toliko torej, kolikor so sofinancirali tudi v Odrancih in Črenšovcih. Krajani trdijo, da tega denarja nimajo, saj živijo v tem delu občine ob magistralni cesti le starejši in brezposelni ljudje i* st t -««k (31. marca) ob 5-nri zjutraj so vaščani s traktorji aPtli magistralno cesto 10-1; zaporo so postavili v Mojem Lakošu in na Kapci, jakoj se je začela nabirati ko-®® tovornjakov, med njimi ’tajveč tujih, ki so bili namenje-n'..Wej proti središču Slovele ali italijanski meji. Tovor-* z nasprotne strani so pre-'^nerjali na drug mejni prehod Počivališče že v Mariboru Gornji Radgoni. Srečo so 'ta® le italijanski prevozniki .v'ne, ki so se izognili zapori ta v spremstvu policije peljali 'h tovor skozi Dobrovnik, ja letos, ko bo sprejet proračun in podpisan sporazum z evropsko banko, pa tudi preostalih 4,9 kilometra. Obnovo magistralne ceste v dolžini 6,6 kilometra naj bi končali še do novembra letos. Gradnja vzporedne kanalizacije na celotni trasi bo stala 200 milijonov tolarjev; občinskih 50 milijonov bo zadostovalo le za kanalizacijo na 1,7 kilometra trase. Problem financiranja kanalizacije bo vsekakor potrebno rešiti čim prej, da ne bo maja prav to razlog, da še niso začeli z deli. Sicer pa je tudi financiranje najbolj uničenega odseka skozi Lakoš in Gaberje vezano na proračunski denar, vendar bi SCT Inter kljub temu moral začeti s predčasno izvedbo del že 30. marca. Nihče ne ve, zakaj do tega ni prišlo! Komentiramo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev zakonskih določil, ki urejajo izdajanje osebnih dokumentov na narodnostno mešanih območjih Ne pisanje, življenje je merilo Dolgo smo govorili in pisali o zglednem sožitju Slovencev in Madžarov na narodnostno mešanih območjih v lendavski in soboški občini. In temu v prid je govorilo veliko razlogov. Če pa je prihajalo do kakšnih problemov in nestrpnosti tako na eni kot na drugi strani, smo to poskušali mirno zaobiti, da ne bi zadeve po nepotrebnem napenjali. To je namreč dokaj občutljivo vprašanje. Nobena stvar doslej pa ni tako zamajala mostu sožitja kot obvezno izdajanje dvojezičnih osebnih dokumentov vsem občanom, ki živijo na narodnostno mešanih območjih. tl # it It br Í i? p' n * nancirala Evropska banka za obnovo in razvoj, ki še ni podpisala vseh dokumentov, drugi razlog pa je občina, ki da investitorjem še ni dostavila vse potrebne dokumentacije - hkrati z obnovo ceste naj bi gradili namreč tudi kanalizacijo. Na lendavski občini pa smo izvedeli, da je po njihovem glavni razlog za zakasnitev del prav problem financiranja kanalizacije. Lendavska občina je jasno Janos Gbnzc: »Ko smo imeli januarja sestanek v gasilskem domu, so nam obljubili, da bodo teh šest kilometrov ceste naredili takoj potem, ko bodo končali cesto Čren-šovci-Odranci. Vendar se zdaj s tem zavlačuje in te obljube še sploh niso izpolnili. Pred enim me- secem smo zagrozili z demonstracijami; zdaj je pretekel en mesec, pa nič. Sami vidite, kakšne jame so n. ancnimi viri. Tudi prejšnji četrtek je bilo H^ravri /odseka Ra. S^i ? Potoka n'še rešena obhaja Ev predvsem iSl^rča^^zav-pri na- tei^tfe Hi hran°Speševa- t?1’ konjePlemenskih ^^: % .v,seio v Lit let«s tLrker je L aku- Še občnih st!ku,pina po- 'íeH?n ^nd^’3 Žavn«h orga. nih za 1,5 milijona, materialne stroške upravnih organov za 2 milijona, pri odhodkih za obrambo za 1 milijon, pri drugih javnih potrebah prav tako za 1 milijon, za delo skupščine in njenih organov za 2 milijona, promocijske aktivnosti občine za 2,5 milijona, podjetniške študije za 1,5 milijona ter za obnovo ljutomerske mestne hiše za 6 milijonov tolarjev. Gre za skupen znesek 17,5 milijona tolarjev, ki naj naj bi jih namenili za stanovanjski sklad, ureditev prostorov vrtca v Lju- tomeru, investicijsko vzdrževanje v kulturi, Zvezo kulturnih organizacij, društva, pihalno godbo in kude, šport, obnovo strehe na kulturnem domu na Razkrižju in sofinanciranje obnove kulturnega doma pri Mali Nedelji, sofinanciranje ceste v Borečih in za aktivnejšo družinsko politiko. Več denarja sta terjala tudi predstavnica Zdravstvenega doma Ljutomer in predstavnik KS Veržej. Na toliko dodatnih predlogov (sprememb) občinska vlada najbrž ni bila pripravljena, zato se je med zasedanjem občinske skupščine sestala na izredni seji ter sprejela nekaj kompromisnih predlogov, in sicer da bodo dodatne zahteve Kaže, da je lanska suša povzročila kmetovalcem v ljutomerski občini dvojno zlo oziroma nezadovoljstvo. Najprej so bili seveda prizadeti zaradi zmanjšanega pridelka oziroma Škode, ki je znašala ponekod od 40 do 50 odstotkov. Zanašali so se na pravično pomoč, ki je bila obljubljena, a zdaj ugotavljajo, da je marsikaj narobe. Po mnenju MILANA RUSA s Cvena in še drugih je tudi pomoč neke vrste katastrofa, ker skoraj nič ne pomeni, pri pri vsem tem pa se dogajajo tudi manipulacije. Tudi občinski kmetijski minister FRANC ŠONAJA je dokaj kritičen. V republiki so jim namreč priznali škodo le v višini 4,47 odstotka. Toliko namreč predstavlja nekaj Čez 41 milijonov tolarjev, kolikor imajo priznano za regresiranje semenskega materiala, trsnic in sadik - tu niti niso imeli posebnih problemov-ter krmnih Žit, kjer se je močno zataknilo. Tako morajo, na primer, kmetovalci za kilogram koruze doplačati kar 20 tolarjev. Občina pa mora denar nakazati vnaprej. Tudi za regresiranje semen morajo črpati dodatna občinska sredstva. Glede na medijsko pozornost v zvezi z imenovanjem novega ravnatelja OŠ Razkrižje je bilo pričakovati, da bo tudi v skupščini o tem vprašanju (pri sprejemanju soglasja k imenovanju) polemična razprava. Pa je skoraj ni bilo. Vetjetno je k temu prispeval svoj del tudi kandidat ADOLF PER-GER, ki ga je za to funkcijo izbral svet šole namesto dosedanjega ravnatelja ALOJZA MAKOTERJA, ki se je prav tako prijavil in izpolnjeval vse pogoje. Med drugim je povedal, da kot domačin dobro pozna tamkajšnje razmere in razume stisko ljudi zaradi neuresničenih želja in načrtov, zato upa, da mu bo uspelo vzpostaviti dobro sodelovanje med Šolo in okoljem, prav tako pa upa na sodelovanje učiteljskega kolektiva. Glede neprimernih etiket, ki so se pojavile po časopisju, pa so za razčiščevanje druga mesta. vključili v rebalans občinskega proračuna. Le-ta pa znaša sedaj okrog 569 milijonov tolarjev. S sprejemom proračuna za leto 1994 je tako ljutomerska občina prehitela večino drugih slovenskih občin. To je po eni strani pozitivna plat tega dejanja. Ker pa je še precej neznank na tem področju, bo lahko toliko več težav z izvajanjem proračuna do konca leta. JOŽE GRAJ Praksa v minulih letih je bila, da so tistim, ki so želeli imeti osebni dokument samo v slovenskem jeziku, takega tudi izdali. Po osamosvojitvi Slovenije nekaj časa dvojezičnih obrazcev niti niso imeli, ker so morali čakati nanje več mesecev. Tedaj so izdajali enojezične dokumente (samo v slovenskem jeziku) vsem strankam. Verjetno je to spodbudilo nekatere narodnostne aktiviste madžarske manjšine, da so začeli terjati dosledno izvajanje zakonskih določil, ki se nanašajo na izdajanje osebnih dokumentov. Dotlej namreč ni bilo slišati kakšnih posebnih pripomb o tej zadevi. Oddelek za notranje zadeve SO Lendava se je zato obrnil na Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, le-to je o tem problemu obvestilo Urad za narodnosti pri Vladi Republike Slovenije, odločilno besedo pa je imela komisija za narodnosti, ki je 3. novembra leta 1992 sprejela sklep, da je potrebno spoštovati ustavo in veljavno zakonodajo, tako »da se postopki vodijo in obrazci izdajajo vsem prebivalcem narodnostno mešanih občin v obeh uradnih jezikih«. Takšnemu stališču je s pravnega vidika težko oporekati. Mar naj bi sklenili, da ni potrebno dosledno izvajati zakonov? To bi bilo nesmiselno. Da je potrebno izdajati dvojezične dokumente vsem prebivalcem v občini, pa je najbrž lapsus (napaka), ki je nastal pri zapisu sklepa oziroma stališča. Mišljeno je namreč narodnostno mešano območje, saj bi morali sicer izdajati dvojezične dokumente tudi prebivalcem Odranec, Črenšo-vec, Turnišča, Bistric itd. Ko so od začetka lanskega leta morali sprejeti dvojezične dokumente (potni list, osebno izkaznico, vozniško dovoljenje idr.), če so jih hoteli imeti, vsi prebivalci narodnostno mešanega območja, je prišlo pri večini Nemadžarov do velikega nezadovoljstva (pritožb, protestov, negodovanj...). Začeli so tudi zbirati podpise proti obveznim dvojezičnim osebnim dokumentom in peticijo so naslovili tudi najvišjim državnim organom. Medsebojni odnosi med ljudmi pa so se dokaj skrhali. Zagovorniki trdijo, da je to pravilno, kajti tako je opredeljeno v zakonskih določilih, in zakaj naj bi se ljudje na narodnostno mešanih območjih ločevali po osebnih dokumentih na Slovence in Madžare. Ko bi kdo potoval na Madžarsko, bi tamkajšnji policisti in cariniki takoj vedeli, kdo je kakšne narodnosti, je bil eden od njihovih argumen- tov. Toda ali bi bilo to kaj slabega? Mar pripadniki madžarske manjšine pri nas ne želijo, da bi jih na Madžarskem prepoznali, da so del njihovega matičnega naroda? Na to bi bili lahko celo ponosni! Zdaj pa se dogaja, da Slovencem ne verjamejo, da ne razumejo madžarsko, saj imajo dvojezične dokumente, in zaradi tega je že bilo nekaj nepotrebnih problemov. Prav tako eden od argumentov je bil, češ drugje celo na denarju piše v več jezikih. Toda to ni ravno primerljivo, kajti denar je javna stvar, ne pa osebni dokument. Resnico na ljubo imajo tudi na nekaterih narodnostno mešanih območjih v Italiji dvojezične dokumente, vendar če jih pogledate pozorneje, lahko ugotovite, da slovenščina ni enakopravna z italijanščino, da se torej že na zunaj vidi, da je to manjvreden jezik. O kakšnih dvojezičnih osebnih dokumentih na narodnostno mešanih območjih v Avstriji ali na Madžarskem pa ni ne duha ne sluha. Porabski Slovenci doslej niti niso imeli pravice pisati svojih imen in priimkov v slovenski obliki (v uradnih dokumentih). Medtem je lendavska občinska skupščina na zadnji seji sprejela sklep, da daje »pobudo oziroma dopolnitev določil zakona, ki urejajo izdajanje osebnih dokumentov na narodnostno mešanih območjih občin v tem smislu, da se omogoči občanom, da se sami opredelijo do .tega, ali žele dvojezični dokument ali ne.« Zbori lendavske občinske skupščine še predlagajo, »da se tudi pripadnikom narodnosti zunaj narodnostno mešanih območij občine omogoči pridobitev dvojezičnih dokumentov«. Ne gre torej za nobeno zmanjševanje narodnostnih pravic. In res je škoda, da pripadniki madžarske narodnosti (večina, ne vsi) tako zelo nasprotujejo spremembi zakonskih določil, ki urejajo to področje, in še naprej vztrajajo pri doslednem izdajanju dvojezičnih dokumentov vsem prebivalcem na narodnostno mešanem območju. Zaradi tega ne bo njihov položaj prav gotovo nič boljši ali slabši. Razumevanje med ljudmi pa se ne izkazuje v pisni obliki, ampak v vsakdanjem življenju. In če nekoga v nekaj siliš, to zagotovo prinaša nejevoljo in odpor. Tako kot so Slovenci morali razumeti in podpirati upravičene zahteve pripadnikov manjšine do njihovih pravic, bi moral narodnostna skupnost tenkočutneje prisluhniti tudi želji Nemadžarov. JOŽE GRAJ stran 4 vestnik, 7JP!^ gospodarstvo Kaj bo premaknilo nezaposlenost V Nafti pripravili sanacijski program Rina Klinar je na poti v vlado ali na ministrstvo za socialo, družino in delo prisegala na usmeritev aktivne politike zaposlovanja ter zaposlovanja predvsem mladih. Državna usmeritev in opredelitev stare in nove ministrice za aktivno zaposlitveno politiko je seveda sprejemljiva, vendar bi končno morali videti krizo zaposlovanja tudi v širšem kontekstu in soodvisnosti. Še tako dobro načrtovana aktivna zaposlitvena politika je lahko samo potreben blažilnik razmer in spodbujevalnik, medtem ko pomembno in hitro trga delovne sile ne more premakniti. Tudi skladi, v katere bi se stekal denar za reševanje nezaposlenosti, torej za spodbujanje zaposlovanja, so po učinkih na trgu zaposlovanja lahko zanemarljivi v primetjavi z učinki premikov v gospodarstvu. Ti edino lahko pomembno poženejo v gibanje ponudbo in povpraševanje po delavcih. Vsaj tega bi se v nekajletni zaposlitveni krizi pri nas in v Evropi morali naučiti. K slednjemu lahko pripišemo tudi ugotovitev ekonomskega inštituta pravne fakultete: Število prostih delovnih mest je tudi novembra lani, podobno kot v vseh mesecih od junija 1993, to je v obdobju hitre gospodarske rasti in pospešenega zmanjševanja zaposlenosti, živahno povečevalo. V tem mesecu je bilo 10328 pro-stoh delovnih mest, njihovo število je naraščalo po 3,11-odstotni stopnji mesečno in bilo kar 90 odstotkov večje kot pred letom. Slednje je znak, morda tudi začetek gibanja na trgu delovne sile. Izračunana stopnja fluktuacije je bila v novembru nekaj več kot desetodstotna, torej je deset odstotkov od vseh vpisanih na zavodu za zaposlovanje (novembra jih je bilo 136 tisoč) prišlo ali odšlo s seznama nezaposlenih, je torej bilo v »gibanju«. Čeprav je bilo število na novo vpisanih za skoraj tisoč oseb večje od tistih, ki so odšli, pa je vendar pomembno, da se je začela oboje-smerna fluktuacija. Ob tem pa vendar ne smemo prezreti, da fluktuacija skoraj gotovo ne bo taka, da bi zanihala pomembni del čakajočih na delo. To pa pomeni, da velja za našo nezaposlenost vse manj trditev, da je ciklična, in se pridružujemo tistim, ki ugotavljajo, da postaja vse bolj trajna. In slednje bi morali upoštevati tudi pri državnih ukrepih ali zaposlitveni politiki. Visoka stopnja nezaposlenosti, ki jo poznajo tudi visoko razvite evropske industrijske države, bo in je tudi naš problem. Po ocenah OECD-ja je v Evropski uniji več kot 40 odstotkov brezposelnih že več kot leto dni brez dela. Brezposelnost je torej tudi največji problem Evrope, o čemer so na pomladnem srečanju govorili odgo- vorni ministri evropskih držav. V OECD-ju napovedujejo, da bo število nezaposlenih v evropskih državah štelo že okoli 35 ali celo 36 milijonov za delo sposobnih ljudi, stopnja nezaposlenosti pa bi se v Evropi povzpela na 12 odstotkov (Japonska ima 2,6-, ZDA pa 6,5-odstotno stopnjo nezaposlenosti). Izračunana stopnja brezposelnosti za Slovenijo je bila novembra 15,2-odstotna, s 14,7- odstotno stopnjo se nam približuje Poljska, Madžarska je ima 12,6- in Slovaška 12,5-odstotno. Zato se bomo morali v državi poleg ukrepov aktivne zaposlitvene politike spomniti (ali prevzeti) nečesa, kar bo »premikalo« dolgo-(trajno) nezaposlenost. Bolj kot pogostnost brezposelnosti je namreč trdovratna armada dolgoročno nezaposlenih. MAJDA HORVAT Naročnikov Vestnika v Afriki je nekoliko manj. vrnile. Reševanje podjetja ni preprosta križanka Ne moremo (še) zapisati, da je za lendavsko Nafto sprejeta pomembna odločitev, še manj, daje Nafta rešena, sploh bi slednje lahko bila le aprilska šala, saj reševanje pojetja ne more biti in ni preprosta križanka, ki bi jo izpolnili v enem dnevu. Ta čas pa je za usodo podjetja pomemben predvsem zato, ker se vodilni iz podjetja morajo pogovaijati in pogajati, in prav od teh pogovorov je odvisna nadaljnja pot za lendavsko občino tako pomembnega podjetja. Najpomembnejše je, koliko so jih partnerji pripravljeni poslušati, pa tudi vlada, in kaj jim ljudje iz Nafte pripovedujejo, kaj in koliko prepričljivo, z argumenti napovedujejo in tudi obljubljajo, upoštevajoč seveda obojestranske interese. Če bo vlada dala jamstvo za posojilo za surovino... Začasni direktor Nafte, diplomirani inženir strojništva Jože Hozjan (v časopisju je tudi že bil objavljen razpis za direktorsko mesto Nafte) je probleme podjetja razdelil v kratkoročne in dolgoročne. Najpomembnejši kratkoročni problem podjetja je zagon dveh najpomembnejših enot, petrokemije in rafinerije. Delo slednje je seveda odvisno od tega, ali bodo imeli denar za nakup surovine. Naftaplinu so velik dolžnik in pri njem so se že zadolžili za več, kot imajo zavarovanih posojil. Rafineriji v Lendavi najpomembnejši do- bavitelj surovine ne namerava več dajati na up, dokler ne bodo poravnali vsaj tistega dolga, ki je nad zavarovalno vsoto. Iz Nafte so se obrnili na vlado, da jim da jamstvo za pridobitev bančnega posojila, ki bi ga seveda namenili za plačilo dolga, kar bi pomenilo, da bi rafinerija spet imela surovino za predelavo. Ti postopki pri vladi pa trajajo. Petrol je za predelavo v lendavski rafineriji v Rusiji kupil surovo nafto, ne pa tudi plinskega kondenzata pri Naftaplinu, ki ga potrebujejo za mešanje s težko rusko nafto. Petrokemija ne dela že od februarja, kupci surovine, predvsem lesna industrija, pa del bo državi ( znano, saj odloCih stva še ni, imenovan«P . jim dogujejo pet milijonov dolarjev. Brez jamstva kupcev za plačilo proizvodov ne nameravajo več delati in tudi ne morejo, saj za to nimajo denarja, zato razmišljajo o tem, da bi svoje storitve ponudili na trgu, predvsem tujim partnerjem. Torej bi opravljali storitve za druge, kar bi pomenilo imeti delo, dejavnost podjetja pa več ne bi stala. Naftaplin v lendavski Nafti »Naftaplinu je potrebno najti ustrezno mesto,«je rekel vršilec dolžnosti direktorja v Nafti, ko je začel predstavljati drugi sklop problemov, in sicer dolgoročno. To pa seveda ne pomeni nič drugega kot vprašanje lastninjenja podjetja in kot lahko razumemom, bo pri tem tudi Naftaplin. Seveda pa bo prostor, položaj Naftaplina v Nafti odvisen ali jasen, ko bo znano državno lastninjenje dela Nafte. Sedaj je namreč dokončno rečeno, da bo del podjetja podržavljen. Kolikšen vladna komisija. j Slednja vala analizodejavn ’ , pripravili v Na»; predstavili vlden,enr—f i »prečiščenih« Pr^ jr novnih dejavno«1' ^ napovedujejo, da ^ jedro« in b!^W kar pomeni, da ni rdečih številk. Jo P ko zgodilo le, stara bremena. * U velika. Gre za J menitve in tel] .¿^19 nančni sklop P« vprašanja ljud1’ . imeli možnosti Vršilec dolžnos' Nafte torej ni g° nih delavcih au presežkih, amps*/ Z poslenih delav svoj prispevek / katere se pote.| i skupaj z njimi i j. gajo nove pod’ . / v samozaposluj programih, k ^ svoj prostor inibdel>' v nekaterih cah. . lu noveli Poročilo o del stva podjetja cije leriegaje «^ delavski svet mu sanacije P šitve nujno pove a, lom, ^^Ž« podjetje ne ¿¿c jo je ugotavljal m_ riirrktona J0// Politično uničenje slovenskega gozdarstva občutijo najprej pridelovalci sadik, saj morajo sadike unič^ V službi gozdov Že od nekdaj je geslo pridelovalcev sadik in semen »V službi slovenskih gozdov«. 39 zaposlenih v treh velikih drevesnicah v Mengšu, Radvanju-Markovcih ter na Tišini upa, da se bodo razmere v slovenskem gozdarstvu uredile in da bodo spet sledili temu svojemu geslu. Sicer pa je tačas najpomembnejša naloga mlade strokovne ekipe pod vodstvom direktorja dipl. inž. Jožeta Panjana prodor na tuje tržišče, kamor so v letu 1992 prodali kar 95 odstotkov pridelanega semena in okrasnih storžev. Če imajo v Postojni, Kočevju in na Muti po 200 tisoč sadik preveč, imajo v Mengšu kar milijon sadik presežka. Vse tri drevesnice spadajo v Proizvodno podjetje SEME-SADIKE MENGEŠ. V Drevesnici Tišina vzgajajo sadike na 11,3 hektarja, v Radvanju in Markovcih na čez 13 in NOVO NOVO NOVO pietiijstvo 0 brezo trgovina BOOM SHOP v prvem nadstropju trgovine BOROVO Slovenska 38, Murska Sobota Æ^ bombažne nogavice, ženske hlačne nogavice, moško, žensko in otroško perilo, žabice, trenirke, spalne srajce, bluze, T-shirt majice, puloverji in še marsikaj OTVORITEV V SOBOTO, 9. aprila, ob 8.00. Aprila dobi vsak kupec darilo! Odprto od 8.00. do 19.00. VABLJEN! SMO ZA 20 - 70 % CENEJŠI v Mengšu na več kot 31 hektarjih. Skrb za obnovo gozdov je v Sloveniji stara že nekaj stoletij; prve pisne vire o tej dejavnosti zasledimo že v listinah iz 15. stoletja, prva javna drevesnica pa je bila ustanovljena 1869. leta. Leta 1907 so bile na Kranjskem štiri državne gozdne drevesnice, ki so s sadikami oskrbovale male gozdne posestnike, vsa gozdna veleposestva pa so imele tudi svoje drevesnice za vzgojo sadik za lastno porabo. Seme gozdnega drevja so dobivali iz domačih gozdov. Ena večjih slovenskih drevesnic je bila tudi v Mengšu, kjer so poleg gozdnih sadik vzgajali tudi sadike okrasnega drevja in grmovja. Z odločbo takratnega ministrstva za gozdarstvo in kmetijstvo je bilo leta 1948 ustanovljeno podjetje Gozdna semenarna in drevesnice, ki se je leta 1963 preimenovalo v SE-MESADIKE. Ob ustanovitvi v šitiridesetih letih je bilo podjetju dodeljenih 40 gozdnih drevesnic po vsej Sloveniji s skupno površino 30 hektarjev in 150 zaposlenimi, večinoma v sezoni. Neusklajena pridelava sadik v številnih manjhnih drevesnicah ni bila racionalna in ne dovolj strokovna, zato je podjetje že leta 1949 vrnilo večino lokalnih drevesnic prejšnjim upravljalcem. Proizvodnjo sadik so organizirali v sedmih večjih drevesnicah na 14,6 hektarja, kjer je bilo mogoče vzgajati sadike za vsa klimatsko, geološko in geografsko različna območja Slovenije. Do leta 1968 so površino povečali na več kot 55 hektarjev v treh že omenjenih drevesnicah. 1951. leta so v Mengšu končali gradnjo nove semenarne, i ce jim je dovoljeno 1962. pa še hladilnico za shranjevanje največ 20 ton semena. V minulih desetletjih so imeli dobre stike z gozdarji s celotnega območja nekdanje Jugoslavije, ki je bila s pestro sestavo gozdov bogato surovinsko zaledje za obnovo gozdov doma in v tujini. Zaradi ustanovitve velikih drevesnic v Bosni in Srbiji se je pojavila potreba po novi sušilnici za še večje količine semena. V letih od 1951 do 1973 je bilo za predelavo 1000 kilogramov storžev potrebnih 23 ur, po letu 1974 pa potrebujejo za obdelavo enake količine v novi sušilnici tunelskega tipa s horizontalnim transportom storžev le 7 ur. Storži se pri sušenju manj poškodujejo, zato jih lahko prodajajo kot okrasne storže. Največja pridobitev pa je vsekakor 1979. leta zgrajena hladilnica za sadike s prostornino 1000 m3, temperaturo zraka 1 OC in ustrezno rela tivno vlažnostjo; ob njej so zgradili še hladilno komoro za dolgotrajnejše shranjevanje semena pri temperaturi -10 stopinj C. Skupaj z Inštitutom za gozdno in lesno gospodarstvo so oblikovali kriterije, ki ustrezajo standardom EGS-a, posebno ponosni pa so na uspešno organizacijo svetovnega kongresa trgovcev z gozdnimi v tišinski 51i< redno zap°gW5 cev. Ko j® b ¡«¡At posilil vec o 8° t cev, i«1"-^^ bližnjih vasi. biemi s P^Jv/J (na zalog« ««¿eke Ji ličine sd^^edte^L letnih j^ “z0“Si^ morah / ko delov« X bili dva ah tn sece doma- « D l s » D II n P Drevesnica na Tišini, kjer je tačas veliko dela, je bila nekdaj last Bathanjjeve grofice, vendar ni bilo nobenega zahtevka po vrnitvi premoženja. V Mengšu bo moral Sklad kmetijskih zemljišč (ki je lastnik) reševati številne zahtevke. Fotografija: Nataša Juhnov ti d d & semeni v le« uspehom P jajo2 vesničarji n mi težavami. 3j: nja?.n?.ffl&^m A svojitvijo Sl jjgtj/; l«L lost pred Z velike teža±a tržili Z jugoslovanske^ terega smo s®«1 4000 kil°g> cev, so pr£V 5 zmogljivosti pf^ Hladilnice ¡gla^ tje S tl le St ta 81 Pi fe Želah vedan. P°Ps|>i= .*5 ’^7 gredo sadike gozdove v i |if« j j končajo v remo jih P žejc. k j dar naš zas 3tjiK- m čenih milijo« vzgajajo P t6j fl^ O »sadike v k° dre/ ke okrasne? ce /^ ja, za ožele« sOv'« J protivetrmh P pr berNA^17 v« *¡1 Pi Pij hi SLL aprila 1994 stran 5 gospodarstvo pralni direktor Radenske Herbert Šef er o konkurenci brezalkoholnih pijač in mineralne vode v Sloveniji ^ -- ^^^^•^•^^^ nuuimi ^111,1 eri ^4,141 rvuiiun uit jjijwl, iii iiiiu^i ciui^ viru*, v ^iisr liniji «o novi deit kopija Radenskinega šuma? Herb i ^di ponovneea ^n®ra'n* direktor Radenske, se ne vznemirja ®°™ejše konkitrol?0 oravMje na slovenski tre, niti zaradi vse 3a®e,dajerario? j2?"?1 brezalkoholnih pijač v Sloveniji. M osnova za stil a- ^^ najboljša mineralna voda, ta pa je ’^•ale z raziskovani m sw™8’ njihove brezalkoholne pijače so ^a prednos» ^“’domačega laboratorija. In kar je njihova bin> ki ga midl drU8,mi: na * imajo naravni CO2 iz gabijo za pijač? 'i? v Precej večjih količinah, kot ga sami • Snii se njihov ga ^ko tudi prodajajo. V nasprotju J^i^trga že nn/™0?-?6”6^^ povečuje, tako da so si po » glavni oskrhJI0^'ln.Pr'dobili nova tržišča (v preteklosti rjacamivtufjsti" ., 1 / mineralno vodo in brezalkoholnimi «Ji^dka doleol?t„Cent?1 ob Jadranski obali). Ti uspehi pa so drf^’ ne ntedt Žarskem in Ne«ian?dtem ko sta l^ne e tega tiče- po-Studit nam N uspeh Ta e.mbalaža-« i^iji? J konkurenca manj J^vodev^ iZTOz rab da 1D>am0 or-AVstnJ°- Ve-. W V°de v ®°ZU mine- ^^podjetnosti nost blaga zelo visok. Nam ’ konkurirajo štirje vrelci, poleg rogaške se pojavljata še julija-na in zlata kapljica, uvožena mineralna voda je le ena 1 v Ljubljani, drugih pa zaenkrat 1 še ni.« Nekateri menijo, da bi radensko ogrozila že velika in cenejša konkurenca iz sosednje Radgone? »Mislim, da se to ne bo zgodilo, ker ima cena svojo mejo. Mi smo sposobni vso opremo, ki smo jo kupili v zadnjih letih, tako izkoristiti, da v cenah ne bo bistvenih razlik. Naša prednost je še v prevozu. Sicer pa cena ni najbolj bistvena.« Tudi razne raziskave pomagajo prodajati izdelke; v reviji Natur iz leta 1987 so bili objavljeni podatki o raziskavah ^ - puajetnosti — Rafije ustavile elektrarno Mi?^'"tela n-’ Wtd^ je bil lesen. Od nje gaje J je dedek »IdH da' T‘z'datL Z8radil tudi Jez’in «Mia, v uPravlian^ade .v vodo 'n se utopil. 1929. leta pa je izboljšav?6-^^l?3 °eeta. Z bratom Ferijem sta v ’eloti zidan « m Prizidala še ostale stene, tako da je k^'^Ve^ Prebrali, Sc® v i n'ku 19?4 ’«c. Ludvik £e Predstavil »Ni ^mS1^ za ne energi- mlinu’ J” 4¿akrat k° «o NtO^taili sm’te8nili Še Zapornice na jezu ob Šadlovem mlinu oziroma elektrarni so dvignjene, da lahko fekalije in druga nesnaga, ki priteka iz Murske Sobote, prosto odtekajo po poglobljenem koritu Ledave proti Lendavi. V potoku seveda zdaj ni več življenja (rib). Ob zapornicah pa se ustavljajo razni večji plavajoči predmeti, zlasti plastična ambalaža, ki jo neosveščena »raja« mdče v potok. - Fotografija: Š. S. Sv i dukeiiah ?mo biii «¿Sla'’ naŠi hiŠijnbi-a -¿Xa PkšČ t^1 pa |e L?JegovaLud-t «s »H ^?XnQ^k za „ eta ne nanr posta' n t Ve<< (kot • Potokurej jc?u in Ledava. K’ »Hum ""‘“o (št bcine .. odločba HviJk^ Murska So. á55~3/87^) o začasni ustavitvi, in sicer dotlej (kot piše v odločbi), »dokler se stopnja onesnaženosti vode v Ledavi ne bo zmanjšala na nivo, ob katerem bo zajezitev Ledave možna iz biološkega vidika«. V odločbi še piše, da je voda močno onesnažena (4. kakovostni razred) in da zaradi tega obstoji epidemiološka nevarnost ogrožanja življenja ljudi. Kaj pa zdaj? Šadlova sta vse, kar sta imela, naložila v elektrarno. Čez odločbo sta se pritožila na ministrstvo za varstvo okolja, ki je pritožbi ugodilo, torej razveljavilo soboško odločbo o začasnem zaprtju. To je bilo za elektrarnarja ugodno, ko ne bi v taisti odločbi še bilo odločeno, da se razveljavi tudi soglasje, ki sta ga Šadlova dobila od občine za postavitev elektrarne. Odločba iz Ljubljane je bila torej »smrt« za elektrarno na potoku Ledava v Ivancih. No, resnici na ljubo pa moram zapisati tudi to, kar vseh mineralnih vod v Evropi, v katerih so radensko odsvetovali kot pitno vodo? »Te raziskave je treba upoštevati iz takšnih in drugačnih vidikov.. .dejstvo je, da radenska danes ustreza vsem evrop- To je v bistvu enaka pijača kot naš šum! skim normam, se vklaplja v EGS in z vstopom nekaterih dežel v EGS ne bomo imeli več problemov s posebnimi dovoljenji. Če prodajamo našo mineralno vodo danes na zahtevnem nemškem in italijanskem trgu, to pomeni, da ustreza vsem predpisom. Odvisno je, katere elemente iščemo, vendar imamo zagotovo eno najboljših vod v svetu in Evropi. Mi smo eden redkih mineralnih vrelcev, ki imamo svoj lasten CO2. Takih vrelcev je v Evropi izredno malo. To je naša prednast, ki je drugi ne morejo nadomestiti. Na primer julijana ne more imeti naravnega CO2, ker ga nima!« Poseben problem pa je verjetno pretiran uvoz brezalkoholnih pijač? »Pri brezalkoholnih pijačah se je konkurenca v Sloveniji strahotno povečala. Povečala se je zaradi množice novih pijač, ki so se pojavile v Sloveniji v zadnjih letih. To ni nič narobe, vsaka firma ima svojo po- je navedeno v tretji točki: investitorja imata pravico do denarne odškodnine, za katero pa se je treba dogovoriti na matični občini. Po dalj časa trajajočem »dogovarjanju« sta marca lanskega leta prejela od občine Murska Sobota sporočilo, da bodo za nedoločen čas mesečno nakazovali tolarsko odškodnino v protivrednosti 642 nemških mark. Odškodnina sicer zdaj prihaja, vendar bi bilo Šadlovima mnogo ljubše, ko bi lahko spet spustila zapornice, da bi se nabrala voda, ki bi poganjala turbino, ta pa električni generator. Prav gotovo bi Sčasoma oživil tudi mlin, v katerem so še vsi stroji in oprema, le zrnja je treba nasuti in po žlebu bi pritekla moka. O vsem tem (ne pa prepovedi obratovanja) sta »sanjala« Ludvik in Marija, ko sta garala v tujini, da bi s prihranki usposobila mlin in elektrarno. Želje, ki sta jih pozneje uresničila, so se nazadnje razblinile kot milni mehurčki. »Vodarji« dolgo časa niso bili naklonjeni zajezitvi Ledave in izrabi tako zbrane vode za pogon elektrarne oziroma mlina. Ob poglabljanju Ledave so slovno politiko in mislim, da se pri delu novih pijač spoštuje slovenske normative, zakonodajo in pravilnik o brezalkoholnih pijačah. Po drugi strani se pojavlja velik in nekotroli-ran uvoz brezalkoholnih pijač, saj se ne spoštuje naših predpisov. Res je tudi, da je velika razlika med standardi slovenskih in nekaterih tujih polnilcev. Mi naše pijače polnimo brez konzervansov. Najdite mi še eno firmo s paleto izdelkov brezalkoholnih pijač, ki jih polni brez konzervansov. Vse naše pijače, razen pepsikole, so Herbert Šefer, generalni direktor Radenske, noče komentirati nekdanjih poslovnih odločitev Radenske niti sedanjih poslovnih odločitev Kaje. menda celo hoteli njen tok preusmeriti mimo mlina. Šadlova sta se temu uprla, saj bi nova struga šla po njunem sosednjem zemljišču. Kako naprej? Vzrok za zaprtje prve zasebne elektrarnice v Prekmurju je onesnaženost Ledave. Če voda stoji, je nevarnost okužbe še večja kot sicer, zato je »dobro«, da fekalije in drugi smrad, česar ne očistijo v soboških »čistilnicah«, čimprej stečejo po Ledavi proti Lendavi, kjer tekočino še »obogatijo« (tam čistilnih naprav sploh nimajo!), nakar gre snov svojo pot dalje in se izlije v Muro, ta v Dravo in tako naprej. Šadlova si ne delata iluzij, da bodo v Murski Soboti prenehali puščati v Ledavo umazanijo in bo potok spet čist in primeren za zajezitev. Verjamem Ludviku, da mu je ljubše, ko ga nihče ne ogovarja z vprašanji o elektrarni in mlinu, saj ga s tem samo vznemiri. Na vprašanje, ali ne bi morda kazalo odpreti mlina, ki bi ga poganjala elektrika iz javnega omrežja, pa je odgovoril, da si ne more privoščiti nove naložbe (potrebno bi bilo zgraditi nov transformator). »Ludvik me je popeljal v mlin. Seveda, to je še kar v redu mlinsko poslopje, pa tudi stroji bi še nekaj let rabili svojemu namenu. V mlinu sta dva enojna valja, eden dvojni, potem je tu še kamen, dve ,ro-ranci’ (napravi za phanje kaše) in še drugi stroji oziroma naprave,« sem zapisal ob mojem prvem obisku v tem mlinu. Zdaj bi lahko enako, saj je vse na svojem mestu. Ludvik Šadl, ki je kot mladenič uspešno opravil izpit za mlinarja, v zrelih letih pa še izpit za upravljalca male elektrarne, kar je bil tudi pogoj za pridobitev dovoljenja za elektrarno, se zaradi »višje sile« zdaj ne ukvarja ne s prvim ne z drugim, ampak s tretjim: živinorejo. Nekaj pač moraš delati, če že ne moreš tistega, kar bi rad in kar ti je v krvi. Ostaja pa grenak priokus. Š. SOBOČAN narejene na osnovi mineralne vode. Zato se kakovost naših pijač - ki pa se v ceni ne pozna - ne more primerjati z drugimi brezalkoholnimi pijačami, predvsem uvoženimi. Pri uvozu želimo le spoštovanje enakih predpisov kot veljajo za domačega proizvajalca. Sprijazniti se pa moramo s tem, da bodo meje odprte.« Imate kakšno združenje, organ, ki bi predpisoval osnovne kriterije, ocenjeval? »Imamo samo združenje mi-neralcev, vendar je polnilcev brezalkoholnih pijač v Sloveniji več. Združenje živilske industrije pa je preširoko. Problem niso domači izdelovalci, ampak uvozniki, kjer nadzorni organi ne zahtevajo, da veljajo za uvožene stvari enaki standardi kot za domače.« Kako je v Radenski odmevala novica, da se bo brezalkoholna pijača Deit ponovno pojavila na slovenskem trgu? »Vsako podjetje se odloča po svoje in ima svojo poslovno politiko, na katero mi ne moremo vplivati, niti ne želimo. To je širitev konkurence na slovenskem trgu. Maja bomo predstavili dve novi pijači in se bo s tem pač treba sprijazniti. Razlika med nekdaj in sedaj je Vsak izdelek enkrat odmre in tudi pri brezalkoholnih pijačah je normalno, da kakšna pijača pride in izgine. samo v tem, da je bil prej tukaj trg z 20 milijoni prebivalcev, zdaj pa z dvema. Mi smo v preteklosti deit prodajali od Ljubljane do Beograda. Skratka, razmere so danes drugačne in tudi konkurenca pri brezalkoholnih pijačah je večja kot pred dvajsetimi leti. Upoštevati je potrebno, da se je na trgu pojavila nova nizkokalorična pijača.« Vseeno naj bi bil novi deit Posvet o turizmu v Gančanih Murski park je dolgoročna vizija razvoja O možnostih razvoja turizma v prihodnji občini Beltinci je bil govor na posvetu predsednikov svetov krajevnih skupnosti in turističnih društev v Osnovni šoli Gančani. Posveta se je udeležil tudi sekretar Pomurske turistične zveze Štefan Dravec, ki je poudaril, da se tudi pri njih pripravljajo na spremenjene razmere delovanja v okviru nove lokalne samouprave. »V zvezi s tem bomo imeli več posvetov na posameznih področjih, zlasti tam, kjer je ravno turizem lahko pomembna razvojna dejavnost krajev in občin. Eno takih območij je gotovo beltinsko, ki se že zdaj ponaša z vrsto kakovostnih prireditev in celostno turistično ponudbo. Menimo, da bi ravno turizem lahko postal pomemben dejavnik hitrejšega gospodarskega in siceršnjega razvoja tega območja. V turizmu pa je tudi veliko podjetniških možnosti za posameznike, saj je prav tu veliko naravnih prednosti, ki bi jih lahko koristno uporabili za kakovostno turistično ponudbo. Za beltinsko področje je namreč zelo zanimiv tudi t. i. Murski park, ki se razteza od Bakovec do Hotize, kar bi bila osnova za razmah turizma v vsej regiji. To je vsekakor dolgoročna vizija razvoja, zato bomo kmalu sklicali vse odgovorne dejavnike v krajih ob Muri od Gornje Radgone do Hotize.« Predsednica sveta Krajevne skupnosti Gančani Anica Bugar pa je na posvetu omenila domačo kulinariko, kjer so se uveljavile kmečke žene, ki se na raznih razstavah, ki jih pripravlja pospeševalna služba Živinorejskega zavoda za Pomurje, predstavijo z značilnimi izdelki te pokrajine, kot so kruh, vrtanki, potice, šunka in klobase. Pri tem razmišljajo, da bi svoje izdelke tudi prodajali, saj se dobro zavedajo, da dobiva turizem na podeželju vse večjo veljavo. Zato bodo skušali turistom ponuditi čimveč, z raznimi prireditvami pa omogočiti prikaz značilnosti tega področja. Pri tem je imela v mislih zlasti postavljanje mlaja v Gančanih, folklorni festival v Beltincih, pletenje slame v Lipovcih; Krumplovo noč v Lipi, Biiraške dneve v Ižakovcih, Ciglarske dneve v Melincih, medtem ko se v Dokležovju ponašajo z zelo bogato kulturno in športno dejavnostjo. Iz razprave na posvetu povzemamo, da obstajajo na beltinskem območju neizčrpne možnosti za razvoj mehkega turizma, posebno zato, ker že obstajajo nekatere dejavnosti, ki bi ob nadaljnji širitvi kakovostne turistične ponudbe, kot so lov, ribolov, vodni športi, prikaz domače obrti in dobre gostinske storitve, in medsebojni povezanosti prispevale k uspešnejšemu vključevanju v širše turistične tokove. Zato si v okviru Pomurske turistične zveze prizadevajo, da bi v prihodnje še tesneje povezali turistična društva, ki bodo v novih občinah tudi nosilci in načrtovalci razvoja svojega območja. Na beltinskem območju delujejo trenutno tri turistična društva, in sicer v Beltincih, Gančanih in Ižakovcih, na ustanovitev TD se pripravljajo v Lipovcih, zainteresirani pa so tudi v Lipi in drugih krajih. MILAN JERŠE nekaj posebnega - menda bo brez kalorij? »Če vam lahko izdam skrivnost: naš šum je že sedem let na trgu. Posnemali so ga. To je v bistvu enaka pijača kot naš šum! Nič ni novega, to je kopija našega šuma, z enakimi vsebnostmi. In moram reči, da se zelo dobro prodaja.« Torej so stil, šum in eksotik tako uveljavljeni, da jih deit ne bo mogel ogroziti? »Mi se bomo morali v hiši samo dogovoriti o prihodnji strategiji, prodajo katere vrste ali blagovne znamke bomo spodbujali. Vsak proizvod enkrat odmre in tudi pri brezalkoholnih pijačah je normalno, da kakšna pijača pride in izgine. Pepsikolo normalno polnimo, smo zelo uspešni in na drugem mestu pri pijačah kola v Sloveniji. Iz te skupine imamo še mirindo, kmalu pa bomo začeli polniti tudi tretjo pijačo.« Morebiti računajo na ponovno prodajo deita na nekdanjem jugoslovanskem trgu? »Tudi mogoče. Izkušnje pa kažejo, da je izvoz brezalkoholnih pijač čedalje težji. Zato je boljše, pijačo polniti v deželi, kamor izvažaš, kot plačevanje carine. Pri mineralni vodi je to bistveno drugače, ker se je ne da narediti v drugi deželi; na primer radenske ne moreš narediti na Madžarskem. Stil pa lahko polniš pri vsakem mi-neralcu. In tu je ravno moč radenske v naslednjih 150 letih: to je zelo dobra mineralna voda in zelo uveljavljena blagovna znamka. Tu je naša prihodnost v strategiji. Tudi pep-sikola in kokala se polnita na ta način v vsaki deželi posebej.« Boste imeli v prihodnje takšno strategijo? »Mislim, da ja, čeprav je naša osnovna preusmeritev mineralna voda v tujini. Menimo, da imamo tukaj še ogromne možnosti.« BERNARDA B. PEČEK stran 6 vestnik, 7. aprila^ o tem in onem O gospodarstvu in lanskoletnem gospodarjenju v številkah Za obmursko gospodarstvo je to bilo leto ... za nekatere neuspeha, druge uspeha Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Murska Sobota je pripravila poročilo o značilnostih pomurskega gospodarstva v lanskem letu. Zasebnih podjetij je več Struktura podjetij glede na lastnino se spreminja, so ugotavljali v samem uvodu, saj je prav v lanskem letu število zasebnih podjetij najbolj poraslo, in sicer v primerjavi z letom prej za 231. Tudi število zaposlenih pri zasebnikih se je od lani povečalo. Predlani je bilo pri zasebnikih zaposlenih 5,9 odstotka vseh zaposlenih v naši pokrajini, lani pa že 7,2 odstotka. Te strukturne spremembe so seveda pomembne, predvsem pa ugotovitev, da je nekaj več kot 7 odstotkov zaposlenih v gospodarstvu ustvarilo kar 17,2 odstotka celotnega prihodka (leta 92 12,4 odstotke). Število zaposlenih v družbenih podjetjih se je tudi lani zmanjševalo, prihodek, ki so ga ustvarili v teh podjetjih, pa je predstavljal nekoliko manj kot 67 odstotkov vseh prihodkov. Na bolje gre ... .. .pri industrijski proizvodnji Četudi podatki govore o tem, da se upadanje umirja, velikega zadovoljstva v pomurskih podjetjih še ne more biti. Sploh si moramo vso statistiko, ki govori o gospodarskih gibanjih in značilnostih pomurskega gospodarstva, razlagati in razumeti v povezavi z uspehi in neuspehi naših velikih podjetij. Padec industrijske proizvodnje je bil v primerjavi z letom prej nižji, in sicer za 2,7 odstotka ( prej 12,2 odstotka), na rast industrijske proizvodnje v gornjeradgonski in soboški občini pa so vplivale naložbe v proizvodnjo ter povečanje števila zaposlenih v Muri. ... pri izvozu-uvozu Podjetja so lani izvozila več, kar si lahko razlagamo s tem, da so si našla nova tržišča. Za prodano blago in storitve so v tujini iztržila 24,9 milijarde tolarjev, kar je skoraj za 20 odstotkov več kot leto prej. Izdelke in storitve obmurskih podjetij so kupovali največ v Nemčiji (48 mio USD), Hrvaški (23 mio USD), Madžarski (21 mio USD), pa tudi v Italiji in Avstriji. Največji izvoznik je Mura, ki je svoj izvoz lani še povečala, sledita ji Nafta ter ARCONT Gornja Radgona, v tej družbi pa sta tudi Radenska iz Radenec in Varstroj iz Lendave. Lani je bil tudi za manj kot devet odstotkov višji uvoz, vendar predvsem na račun uvoza Nafte za lendavsko Nafto. Pri vsem pa ni toliko pomembno, koliko je večji, ampak, kaj so uvažali. Prevladuje uvoz reprodukcijskega materiala (surovin), skoraj 80- odstotno, manj zadovoljni so lahko z uvozom blaga za splošno porabo (12,8 odstotka), nekoliko več kot sedem odstotkov uvoza pa je bilo namenjenih za nakup opreme. Podjetja največ kupujejo v Avstriji, na Madžarskem in v Nemčiji, pa tudi na Hrvaškem in v Italiji. ... pri ustvarjenem prihodku Prihodki podjetij so bili lani višji za skoraj 27 odstotkov, saj sojih podjetja obračunala skoraj za 130 milijard. Višji je bil domači izkupiček (za 33 odstotke) in tuji (za 18,8 odstotka). Večje bilo tudi odhodkov, predvsem poslovnih za materialne stroške in amortizacijo, med poslovne odhodke pa spadajo tudi plače. ...pri plačah Povprečna bruto plača zaposlenega v gospodarstvu je lani bila 72 419 tolarjev, kar je’?a 36,4-odstotno povečanje. S plačami so najbolj zaostali v ljutomerski občini, saj je njihovo povprečje nekaj več kot 63 tisočakov. ... pri bruto dobičku Obmurska gospodarska podjetja so lani ustvarila 1,9 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je za 7 odstotkov večji znesek kot leto prej. Dobiček je imelo 599 podjetij. Slabše je... .. .ker je izguba trikrat večja od akumulacije Največji znesek izgube je ustvarila Nafta v lendavski občini, kar je pomembno vplivalo na to, da se je celotni znesek izgube v regiji v primerjavi z letom prej povišal za tretjino in znaša 4,6 milijarde tolarjev. Največje izgube imajo poleg Nafte še podjetja Mesna industrija, Radenska Steinle Radenci in Elrad Gornja Radgona. .. .ker je za javno porabo šlo tretjino več Podjetja so lani za javno porabo obračunala 11,8 milijarde tolarjev, kar je za 32,7 odstotka več kot leto prej, za prometni davek pa so dala še 3,3 milijarde tolarjev, kar je več kot 50-odstotno povečanje. ... ker je naraščalo število podjetij z blokiranim žiroračunom Naraščalo je predvsem število zasebnih podjetij, vendar njihovi blokirani zneski niso bili visoki in tudi število zaposlenih ni bilo veliko. Letos februarja je imelo nad pet dni blokiran žiroračun 101 podjetje, znesek pa je bil 430 milijonov tolarjev. V teh podjetjih je bilo zaposlenih 4595 delavcev. Za izboljšanje plačilne sposobnosti so opravili 12 pobotov, znesek pobota pa je bil 4 milijarde tolarjev. Poboti v Pomurju so bili torej uspešnejši kot po podatkih za Slovenijo. ... ker narašča število nezaposlenih Stopnja brezposelnosti za Pomurje je bila lani 16,9-odstotna, leto prej pa 15,2. Število zaposlenih se je zmanjšalo predvsem v družbenih podjetjih, Mesni industriji, Nafti, Elradu in Tehnostroju ter še v nekaterih gradbenih in trgovskih podjetjih. MAJDA HORVAT pamflet Vsak svojo brv na NereW Sistem se organizira sam. To naredi tako hitro, da njegove strukture ne zaznamo, potem pa nas preseneti s konsekventnostjo delovanja in odzivov. Kar se nam je do včeraj zdelo kot pijana spekulacija, kot gledanje, ki vseposvsod vidi zaroto, se nenadoma razkrije kot (dobro) organiziran sistem. Še včeraj smo mislili, da je udbomafija samo napihovanje skrajnežev, danes pa se nam pokaže kot čvrsta realnost. To je ena stran zadeve. Drugo Stranje mogoče povzeti zelo na kratko: Kogar je kača pičila, tisti se boji zvite vrvi. Udbomafije ni, komunisti so se prenovili in postali demokrati. Svojo spremembo so med drugim dokazali med tako imenovano desetdnevno vojno za Slovenijo... Za kaj gre tačas v Sloveniji? V resnici obstaja nekaj takega kot organizirano prizadevanje starih sil, ki hočejo obnoviti Dolomitsko izjavo in si še enkrat prisvojiti vso oblast? Ali gre dejansko za ponovno sestavljanje mehanizmov stare oblasti, ki nas namerava spraviti nazaj v »navezo s silami stare države», kakor pravi teolog Janez Juhant? Se v primeru Janez Janša v resnici zrcali usoda kratkotrajne slovenske samostojnosti? Če je tako - če je bil odhod komunistov z oblasti zgolj aplikacija nekega Marsovega stavka, po katerem se dajo revolu-cionarji treščiti ob zemljo samo zato, da se napijejo novih moči in vstanejo močnejši - potem je, v jeziku jugoslovanske mi-tomanije, vso reč še najbolje imenovati »zvijača most na Neretvi«. Tito naj bi dal most na Neretvi porušiti zato, da se je s partizani rešil prav na kraju, kjer je most stal, čeprav je bilo iz razstrelitve sklepati, da se hoče umakniti na nekem drugem mestu. Slovenski komunisti so porušili mostove do srbskih in se preimenovali ter nakazali, da hočejo ponovno začeti drugače. So naredili to samo na videz, samo zato, ker hočejo ob ruševinah mostu zgraditi brv do starih prijateljev? Torej prav na kraju, kjer se najmanj pričakuje. So komunisti sestopali zato, da bi se ob kratkotrajni izgubi oblasti, v času, ko je padal berlinski zid, izognili pregonu? Je šlo samo za jemanje zraka in zaleta? So po sestopu skrivoma strnili vrste, si za novi družbeni red in novo jugoslovansko zavezo prisvojili ekonomsko moč in vstajajo zdaj iz navidezne poraženosti močnejši kakor prej? Je odstranitev Janše prvo očitno znamenje političnega oživljanja komunistične vladavine? Ali pa so vsi tisti, ki v odstavitvi Janeza Janše vidijo tak scenarij, zgolj travmatizirani s spomini na Dolomitsko izjavo? Gre tukaj za prestrašence, ki povsod vidijo zaroto? Za karkoli gre, bodisi da imajo travmatiziranci prav in gre v resnici za žilavo samoorganizacijo komunističnega sistema bodisi da nimajo, zadeva postaja kočljiva. Tudi če gre namreč za blodnje ljudi, ki so Kako razdeliti sindikalno premoženje: Skupina trinajstih sindikatov, med njimi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov Slovenije 1990, Neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov in Policijski sindikat, se ne strinja z 42. členom vladnega predloga zakona o političnih strankah. Omenjeni člen se nanaša na premoženje nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, med drugimi tudi Zveze sindikatov Slovenije. Skupina sindikatov meni, da vladni predlog podr-žavlja sindikalno lastnino. Protestirajo tudi proti Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Skupina 13 sindikatov bo zato sestavila svoj predlog spornega 42. člena zakona o političnih strankah, pa tudi svoj predlog zakona, ki bo zadovoljivo razdelil premoženje nekdanje Zveze sindikatov Slovenije med vse zdajšnje sindikate. MJ Vsak sistem je obsojen na izginotje, na svoje počasno iz-dihovanje. V skladu s to »sistemsko teorijo» in ne glede na intrinsično ideologijo komunizma, ki je zase verjel, da je dokončna rešitev za vse sisteme, da je Sistem sistemov, je bil komunizem določen za to, da izgine. Toda, ali s tem morajo izginiti tudi komunisti? Sistem preživijo samo tisti, ki ga kršijo. V politiki in pravu se temu reče, da ga preživijo tisti, ki prekoračijo zakon. Prejšnji sistem, ki je imel svoje zakone, je nadomestil drug sistem, ki ima drugačne zakone. Sistemski zakoni nikoli ne izključujejo pravice do preživetja. Pravica do preživetja se vedno piše za nazaj. Poglejmo si neki »nedolžen« primer. Pojdimo na področje evolucije. Nedolžen mu pravi- zastrašeni s posledicami Dolomitske izjave, je najverjetneje, da ti ljudje ne bodo hoteli pred zgodovino, pa četudi samo fiktivno, kakršno so si zbledli v resentimentnih dušah, še enkrat stati kot poraženci. Ostra-šenost se bo sprevrgla v obup in obup v revanšizem. Vendar pa! Če jim grozi revanšizem, tudi če komunisti niso ničesar krivi, ali nimajo potem pravice, da se ponovno organizirajo? Naj se mar dajo kar tako pobesiti na kandelabre? Sploh pa, ali nimajo te pravice tudi sicer? mo, ker evolucija, v primerjavi z revolucijo, deluje mehko. Neki vrsti grozi, da bo izumrla - po zakonih evolucije. Če je po zakonu, čisto v redu, mar ne? Seveda. Toda v evoluciji oziroma v življenju šteje samo tisto, kar preživi. Preživijo pa tisti posamezniki iz vrste, ki kršijo sistem in ne izumrejo. Evolucijski nauk potem že naredi svoje in vse skupaj razglasi za naravno selekcijo. Če se bo zgodila restavracija komunizma, to torej ne bo noben čudež in sploh ne nič nenaravnega. Komunisti imajo evo- lucijsko pravico, o*6 ^ Da se tokrat vrg^j brez revolucije. K deli, je teoretskih P tega procesa dovolj S°Zato je nabolje-po vzoru avantgat ho gradi brv ob mostu čez Neretvo-prehod nekoč, povečini J ^1 pričano, že prej* pričano, že bili- Ob' za javnost pa se še šajmo tranzicijsko-bo za nas opravl. Brez (zgodovin na staro tudi leg j^i ■ preišli na svoje-. jugoslovanska o njena vojska, 1 ga. BorštnegaJ?X la. S tem naj bi Ja temelje samost , ki jo je sam mj' . ;e 1^ Takšno sklepj> Zaradi vmešavanja vilne zadeve, kar « ko kršenju ni vzpostavljen^^ stojne države ' Janše ne moremo merjati s primerom S čisto igr^gM če bi se SlovemJ . JtL ne bi smeli razb'« > 1 žave. Z upoštev flJ^o| stema gne se ¡z J spremeniti ne Legalisti, ki/». 1 izjave proti daI bi Pij njega odbora aInos''°l vedeti, da so z y zapustili sistem-bile s tem, da J . vala Janšo zap $ ¡tt11 » vekove pravic^ jajl osamosvojitve J fOti J . nje nično, s,ste vstopa W mu so takrat n katerinm s0. šo in druge iz jce b < Človekove pra bj tu a J zemanja za Ja galist' jen odstopiti. ^ trudiM’ rajo potemtak jstop1 orei To, daje?0 prejšnji sistem- ^na ^ njihova zmaga ^ za P y Ali ni torej državo najbo J ■ „jo y čez Neretvo« der je kazalo, ^niti- j^ varno nikoli Legalisti, ki Vsi bi radi bili velita V največji pomurski občini, to je murskosoboški, bi po novem torej imeli kar 22 referendumskih območij. Ta številka je gotovo presenetljiva, saj je bilo po prvotnem predlogu strokovne komisije na republiški ravni predvideno le deset oziroma šest novih občin. Pri tem so seveda upoštevali tudi prednosti in slabosti novonastalih občin, predvsem pa uveljavljanje lokalnih interesov. In zdaj lahko zgolj govorimo o blišču in bedi novih občin, ki se bodo pač morale kaj kmalu znajti v povsem drugačnih razmerah. Tako imenovane mini občine s komajda 500 ali več prebivalci se bodo gotovo znašle med kladivom in nakovalom številnih obveznosti, ki jih čakajo v prihodnje. Seveda pa so se tako odločili na minulih zborih občanov. Izgovore strokovnih organizacij, češ da niso hotele vplivati na odločitve ljudi pri oblikovanju novih referendumskih območij, bi morda še lahko nekako razumeli. Tega pa ne bi mogli sprejeti za drugo stran, saj se politične akcije niso spomnili niti politiki, kaj šele stranke. V takem ozračju so se ljudje ob vseh skromnih informaci- jah, ki so jih imeli takrat na voljo, pač znašli tako, kakor so vedeli in znali, ter se s pomočjo lokalnih veljakov odločili povečini za svojo občino; pa kar bo, bo! Zato ni nič čudnega, če so se šele potem začeli spraševati, zakaj so se sploh morali ločevati. Dejstvo je namreč, da imajo t. i. mini občine bolj malo možnosti za preživetje, da o razvoju in niti ne govorimo- pi kot da računajo- ° radodarna do ob j drugi strani Pa J usta*/ tudi težnja P^čin6’,,: Jff' močne mestne¡o vsaj na ta načm>> lik°r tolik^o ^ gajalci z držav° pjoto tb-čine z občinS ol-aka epi vsakem drugemS6jat> L tdP rej ne morejo bistvenega nap1 jiJL pi pa zaradi ««'S^ marsikje tud’ Xjti * p J1^ so znali izk .¿nosi1- j K0 danosti in P^ p^el / imajo. In t° zOova Pp, s zakleto vedno2 p0 J Ija- Da b° 5« marsikje ne : gel® niti med sabo-se šli lobiranj ■ , 1 t k t< « ? yggtnik, 7. aprila 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo Oporečna hrana V tem primeru pa je velika nevarnost za ljudi, če meso gre v prodajo brez veterinarske kontrole.« Glavni izvor infekcije s salmonelami je torej živalsko meso, tudi perutnina ter ogroža zdravje jajca, kreme pa so najboljša gojišča zanje. in soodvisnosti, Hrana in človekovo zdravje v svoji po'^“^ večjemu zan',na Mjub številnim že znanim zakonotostrm r . «e nespoznaneg • »ju ra te vezi, še vedno Piedstav.’J“ aAne torej razkriva m™ 4 Vedno novo vedenje o vezeh zdravja m ta -irina lahko ra večino tudi dokaj neznan svet. In ve vprašanja, koliko J manjših delov, iz vsakdanjega življenja p rejne hrane, kaj naše zdravje neposredno ogroženo žara * ¿no hrano, koliko sami naredimo za to, da bi uzdi n l Vse drugo je prej: skrb 'za lastno zdravje in zavedanje te-la, da je naše zdravje odvisno W od tega, da si damo na krožnik neoporečno pripravljeno hrano, potem skrb in znanje Proizvajalcev, predelovalcev tw prodajalcev hrane, delo sanitarne, veterinarske, tržne in-’Pekcije ter drugih služb, odgo-rornih za to, da je hrana čim-. 1 neoporečna in taka ponu-Pna na trgu, in šele na koncu, je nesreča že zgodila in je ™° do infekcije s hrano, so na vrsti zdravniki infektologi. »In v naših statistikah to Podstavlja zelo veliko prime-v- Vse črevesne infekcije so J®®.Poledica uživanja hra-v ie oporečna. Te pred-°^ ^ do 20 odstotkov n'kov. ki so hospitalizirani "našem oddelku,« je ugotav-^"^lojnik infekcijskega soboške bolnišnice ?ni dr. Jože Bedernjak. mar v naši pokrajini, povsem zaradi načina pre-Ch’Vkater'prev'adu^° bal; mesn* izdelki toliko m2?^tOzen’’ kakšna je pri-Jdragimi Pokraj‘- 'v Sloveniji? za Pomurje po te m1'^ Podatkih bistveno 'nudin ^i° od Slovenije, statistika nezane- sljiva, saj ni znano, koliko ljudi se zdravi doma in ne obišče zdravnika. Govorimo o salmonelah in stafilokoknih infekcijah. Lani, sploh pa zadnji dve leti ugotavljamo naraščanje obolelih zaradi infekcij. To naraščanje, epidemije obolelih, pa ne gre na račun klanja doma, ampak zasebnikov. Ti namreč pri proizvodnji hrane presegajo zmogljivosti hladilnikov, hladilnic.« (prim. dr. J. Bedernjak) Lani na primer se je v Krogu z oporečnimi slaščičarskimi izdelki zastrupilo več kot dvesto ljudi, in to prav zato, ker je zasebnik sprejemal naročila za pripravo slaščič, ni pa premogel za vse pripravljeno dovolj hladilnikov. Termična obdelava hrane in shranjevanje v hladilniku, abeceda prehranjevalne kulture Bakterijske okužbe s salmonelo moramo po pomenu postaviti kar na prvo mesto. »Vse druge infekcije so zanemarljive,« ugotavlja primarij dr. Jože Bedernjak. Prvo, pomembno, kar je pri tem treba vedeti.»Na videz po- zunaj in kot jo ocenjuje človek, ki jo krmi zase ali za prodajo. Bolezen ali okužba s salmonelo pri živali lahko poteka kot pri človeku s črevesno infekcijo. Takrat je pri zakolu zelo pomembno, da blato ne inficira mesa. A četudi pride do okužbe, je ta le na površini. Tako meso, če se pravilno termično obdela, seveda ni nevarno. Salmonele propadejo že pri temperaturi 60 stopinj Celzija, zato je termična obdelava mesa zelo pomembna. Do infekcije z mesom pa pride vedno takrat, ko to ni dovolj dobro termično obdelano, naprimer z ražnjiči, čvapčiči, tatarskim biftekom. POmembno je tudi vedeti, da okuženost kar v 95 odstotkih ne dosega kritičnega praga, kritiči prag pa je nekaj milijonov salmonel na kubični centimeter. Če tega ni, razen pri otrocih in ljudeh, ki so bolj občutljivi, ne pride do nastanka infekcije. Pri tem pa je pomemben tudi čas, saj se salmonele, ki so v hrani, morajo razmnožiti. Ne razmnožujejo pa se pri temperaturi pod pet stopinj Celzija. »Če hrano pripravimo in je takoj ne zaužijemo, jo moramo dati v hladilnik. To je kultura, ki bi jo moral vedeti vsak in bi morala biti pomembna kot predmeti, ki jih učijo v šoli,« poudarja dr. Jože Bedernjak. Drugače pa je, kadar je žival bolna in so salmonele že vdrle polnoma zdrave živali so lahko' v kri. V tem primeru je meso klicenoske ali celo zelo bolne. Ta pojem zdrave živali je veliko bolj relativen, kot se vidi na zelo okuženo. »In potem nekateri poskušajo tako bolno žival prodati, tudi po nižji ceni. V drugo skupino po pomenu ali število črevesnih obolenj pa sodijo infekcije s stafilokoki Bakterije izločajo tudi določene strupe, kar pa je manj izraženo pri salmonelah. Stafilokoki pa izločajo strup, ki deluje na črevesje ter povzroči bruhanje. Inkubacija ali čas od zaužitja hrana do znakov okužbe je tu zelo kratka, medtem ko je pri salmonelah več kot dvanajst ur. Tu pa je pomemben vir infekcije človek, ki ima te klice v nosu. Stafilokoki se razmnožjejo pri bistveno višjih temeraturah kot salmonele, nad 20 stopinj Celzija, zato so okužbe s stafilokoki pogostejše poleti. Klostridiji so paličaste bakterije, ki se razmnožujejo brez kisika. Razvijejo se lahko v konzervah, ki niso termično obdelane. Izvor je poleg mesa še rastlinska hrana. »Te zastrupitve pa so lahko življenjsko nevarne in se lahko končajo s smrtjo. V našem prostoru pa so zelo redke.« Parazitarne bolezni metlja-vosti pri ljudeh na infekcijskem oddelku soboške bolnišnice že nekaj let niso ugotovili, pri živalih pa je še vedno zelo pogosta. Z govejo trakulja se človek okuži, če zaužije termično neprimerno obdelano meso, ki je okuženo s paraziti. »Z ultrazvokom ugotavljamo večje število starih okužb, zlasti s pasjo trakuljo.« Tuberkuloza, ki se prenaša z živali na človeka, v Evropi upada. »Pri nas je na infekcijskem oddelku še nismo ugotovili,« je ugotavljal prim, dr Jože Bedernjak. MAJDA HORVAT Dvojezična OŠ II Lendava skuša kar najbolj pomagati mladi generaciji z lažjimi duševnimi in telesnimi motnjami v razvoju Kdaj jih bo spet obiskal Miklavž? Čeprav je delovanje osnovnih šol s prilagojenim programom nekako v ozadju rednih osemletk in o njih tudi le redkokdaj slišimo, pa so to ustanove, na katerih prav tako veliko in zavzeto delajo tako učitelji in drugi zaposleni kot učenci. In tudi oni dosegajo dobre rezultate, ki so kajpak na ravni njihovih možnosti. Te dni smo obiskali lendavsko »posebno« osemletko, ki predstavlja dokaj topel drugi dom 43 učencem iz različnih krajev v občini. Nismo kar tako zapisali besedo topel, saj so otroci tamkaj zares deležni posebne topline. In tako kot na vseh drugih šolah, so tudi tukaj nekateri odličnjaki, nekateri dosegajo prav dober uspeh, eni dobrega in le malokdo je nezadosten. Če pa bi ti učenci obiskovali redne osemletke, bi jih bila večina med najslabšimi na šoli. Doživljali bi v glavnem same neuspehe in njihovi sošolci bi jih večkrat gledali po strani. Najbrž bi tudi učiteljem povzročali nejevoljo. Zato bi bili najbrž velikokrat nesrečni. Seveda pa je odločitev staršev, da bi vpisali svojega otroka na »posebno« šolo zelo boleča. Težko se je namreč sprijazniti z dejstvom, da je tvoj otrok drugačen, da ni »primeren« za obiskovanje osnovne šole kot skoraj vsi drugi v tistem okolju. Zato se tovrstne šole vedno znova bojijo za svoj obstoj. To velja tudi za DOŠ II Lendava. Ampak tokrat nismo bili v gosteh pri njih zaradi tega problema, ampak predvsem zaradi spodbudne novice. Končno jim je namreč uspelo odpreti v eni od šolskih učilnic tudi varstveno-delovni center za 5 deklic, ki so že končale njihovo šolo in se niso oziroma ne bi mogle zaposliti v normalnih razmerah. Zdaj lahko še naprej hodijo v šolo, vendar ne k rednemu pouku, ampak le v delavnico, kjer se praktično usposabljajo za tekstilke. Obenem pa so tudi v varstvu. ^ zdrava usta in lep nasmeh ^°Mttto •dan zdtavia, ki je 7. aprila, je zdravje, m pretehtajo, kaj in koliko naredimo za lastno ka?am" 7 zdravjem v širšem pomenu v ok<4p’ Kakicn je ^ rt* “redne«a pomena za splošno zd J • živnenja in ^’vilno k zdravja, kaj naredimo za zdrav < oremišljeno W del<' ehrano? Ali je pri vsem tem pravilno "Ivanje? ^neišT0, skora’ naiP°' ^'terU, 7 na^a ’nformira-^tede?,^ tovan)e' odgovor-S^itev \an'e za krepitev in v01 ikdra> Vse to je ^'tee na$e zdravstvene ^ nam biti vse-a )e naša podoba S?2stek spomnimo, S «"^ dejanj ? >e Sami zasd 7 etošnjega dneva ’aWh. Zdrava usta za lep “Kovana usta kar 7 ^a8'nJe m samo-7 ^° X?' °'aiMe komu- usti °Ve§ke odnose, h?'^ sproatavaih ne®a Pomena po- Ied"a m prali ¿®T obiskovanje P" “tni higieni, b’ z prv'h zobkov, obrisal110 Pa^ko otroku od obloge, V teh obir, ’ 'n bakterij. obl°gah prihaja do po- sebnih procesov, ki pripeljejo do gnilobe zob in drugih težav. Odraščajočemu otroku pomagamo in ga učimo ščetkanja, okrog petega leta starosti pa že sam uporablja zobno ščetko. Ta mora ustrezati ustni votlini. Zobna ščetka je pripomoček pri ustni higieni in naj bi jo uporabljali pravilno ter najmanj dvakrat dnevno, pri čemer je pomembnejše večerno umivanje. Obstajajo tudi drugi pripomočki za ustno higieno, kot so razne prhe za usta in zobe, ki pa nikakor ne morejo nadomestiti zobne ščetke, ker pri uporabi odstranjujemo večje in manjše delce hrane, ne pa tudi zobnih oblog. Potreben pripomoček pa je zobna Zdrava usta za lep nasmeh! SVETOVNI DAN ZDRAVJA « 7. APRIL 1994 nitka, ki je skoraj nenadomestljiva za medzobno čiščenje. Vse te pripomočke je možno kupiti z ustreznimi navodili in zaželjeno bi bilo, da jih ima vsaka družina oziroma posameznik. Cilj naj je torej, s preventivnimi ukrepi se izogniti boleznim obzob-nih tkiv, ki se začno z rahlo krvavitvijo iz dlesni. Zaradi tega, predvsem strahu ob krvavitvi z dlesni večina ljudi potem opušča umivanje zob. Prav v takih primerih je potrebno intenzivirati higieno ter poiskati pomoč in nasvet pri zobozdravniku. Le tako, da bomo iskali pomoč v zobnih ambulantah in upoštevali vse dejavnike, ki vplivajo na stanje oralnega zdravja, bomo dosegli, da se bo zmanjšala obolelost zob in obzobnih tkiv. Strah, ki ga je čutiti ob obisku zobne ambulante, je nekoliko prevelik, o čemer se bomo lahko sami prepričali, če se pravočasno odpravimo k zobozdravniku, že pri prvih znakih rahle krvavitve z dlesni ali začetne bolečine in občutljivosti zob. Zobna gniloba, bolne dlesni, majavost ter izguba zob so posledica zanemarjanja higiene ter zdravljenja zob in dlesni. Poznejše zdravljenje in nadomestitev manjkajočega zobovja vsekakor popravita naše psihološke občutke in fiziološke funkcije, toda vrednost lastnih zob je nenadomestljiva. Ukrepi zobozdravstvene službe so naravnani preventivno, se pravi za ohranjanje zdravih ust in zob. In v tem se morajo združiti napori vseh nas. Naj bi se razveselili vsakega zdravega nasmeha znanih in neznanih ljudi, kakor se razveselimo jasnega, rosnega jutra, prekrasne večerne zarje, ki sta čudovit nasmeh narave. Naredimo torej največ, kar se da za zdravje in lepoto nasmeha, lastnega in vseh ljudi. Hija Lukač, dr. stom. Dvojezična osnovna šola II Lendava je naposled lahko organizirala tudi neke vrste poklicno usposabljanje učenk z lažjimi motnjami v duševenem razvoju. Za šivalne stroje stroje je poskrbel Miklavž iz Nemčije, o katerem smo že pisali. Fotografija: J. G.) Da so ta oddelek lahko odprli, pa je eden od »krivcev« tudi tisti Miklavž iz Nemčije (poslanec hessenskega parlamenta in predsednik Hessensko-slovenskega društva Wiesbaden), ki jih je obiskal lani decembra in jim prinesel oziroma poslal darila v vrednosti čez 24.000 mark. Šlo je tudi za 4 šivalne stroje in denar za nakup stroja za entlanje. Ministrstvo za delo in socialne zadeve Republike Slovenije pa je zagotovilo denar za delovanje tega posebnega oddelka, tako kot prispeva tudi sredstva za osebne dohodke 2 zaposlenih v varstveno- delovni enoti, ki deluje že več let v prostorih nekdanjih zaporov v Lendavi (prizidek sodišča). Tam je vključenih 16 varovancev (invalidnih oseb), ki se usposabljajo za delo oziroma tudi opravljajo nekatera pogodbena dela za Ilirijo, Elektrokontakt, Kovinoplastiko Ketler idr. Po besedah ravnateljice DOŠ II Lendava ANGELE ŠČAP bi kazalo tamkaj urediti tudi vsaj 3 garsonjere za stalno bivanje najbolj ogroženih varovancev. Poleg tega bi bilo nujno obnoviti celotno stavbo. Kdo bo poskrbel za to? Bo to spet kakšen Miklavž? JOŽE GRAJ Osmi april - svetovni dan Romov Dr. Pavla Štrukljeva je zapisala naslednjo legendo, ki jo je slišala med Romi. Eva in Aadam sta imela veliko otrok. Obiskal ju je Bog in ju vprašal, kje so otroci. Adama in Evo je bilo sram, da ima toliko otrok, zato sta jih skrila in Bogu pokazala le nekaj. Bog ju je vprašal, če sta pokazala vse otroke, onadva sta pritrdila. Nato jima je rekel. Za otroka, ki sta jih pokazala, bom skrbel, za druge, ki sta jih skrila, bosta skrbela sama. Ti bodo postali Cigani in bodo živeli po gozdovih in ne bodo imeli hiše. Nekdo jo je pred leti tudi zapisal. Zakaj se tej indijski etnični skupini, ki pomeni posameznike z živim čustvom, uporno odvzemajo vsi darovi evropske civilizacije in kulture. S prisilo sama zase vzgaja suženjstvo, ki postopno ruši njene izvore in pušča za sabo različne pečate iznakaženosti na lastnem licu. Slovenski Romi so že dolgo med nami, pa vendar ne del nas, in to je pečat naše civilizacije. V počastitev letošnjega svetovnega dneva Romov se slovenski Romi ne bodo srečali na doslej običajnih skupnih srečanjih. Tako bodo sedmega aprila novomeščanski Romi v novem romskem naselju Žabjek pripravili proslavo, kamor bo odšla tudi delegacija Romani union - Zveze Romov soboške občine. V Krškem bo društvo Rom pripravilo tekmovanje v streljanju z zračno puško, v naselju Kerinov grm pa bo kulturni program. V goste in na tekmovanje bo odšla tudi ekipa strelske družine Alija Kardoša s Pušče. Klub malega nogometa Asfalt iz naselij Vanča vas-Borejci pripravlja v soboto tradicionalni turnir v malem nogometu, katerega organizatorje Romani union - Zveza Romov. Slednja je tudi ob letošnjem prazniku izdala dvojezični časopis Romano nevijpe - Romske novice. stran 8 vestnik, ^aP! Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papitjev zajemalo obdobje med torkom 29. 3. 1994 in petkom 1. 4. 1994, torej bo krajše za en dan, saj je v ponedeljek 4. 4. praznik. Ljubljanska borza je 30. 3. objavila sporočilo za javnost v zvezi z zaustavitvijo trgovanja z delnico LEK (25. 3.) zaradi 30-odstotnega padca tečaja te delnice glede na tečaj 18. novembra 1993. V zvezi s tem je dala delniška družba LEK pojasnilo, da se od zadnje objave sporočila za javnost ni zgodil noben poslovni dogodek, ki bi lahko vplival na spremembo tečaja, razen uspešno zaključenih postopkov v zvezi z lastninskim preoblikovanjem, o izidu katerega je bila javnost obširno obveščena v dnevnem časopisju. Istega dne kot je bilo objavljeno sporočilo za javnost, se je z delnico ponovno trgovalo, njen enotni tečaj pa je porasel za 2,6 odstotka. 5. 4. je Ljubljanska borza ponovno objavila sporočilo za javnost, tokrat za delnico Rogaške, saj je le-ta 1. 4. 1994 dosegla 30-odstotni porast enotnega tečaja glede na 29. 3. istega leta. Rogaška ZET d.d. je s tem obvestilom za javnost obvestila, da v njeni delniški družbi ni prišlo do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja njihove delnice (kar je tudi razumljivo, saj se v treh dneh ni moglo zgoditi kaj pretresljivega). Kot je zapisano v obvestilu za javnost, so določili dan skupščine delničarjev, ki naj bi bil predvidoma 22. 4. Istočasno so obvestili javnost, da je bil v februarju zaključen pregled, inšpekcije SDK v zvezi z obračunom prometnega davka. V zapisniku SDK terja določene preknjižbe, ustreznejše načine vodenja dnevnih iztržkov in vodenja nočitev ter dodaten obračun in plačilo prometnega davka v skupnem znesku 37 mio tolarjev. Rogaška ZHT je v predpisanem roku podala argumentiran ugovor na prej omenjeni zapisnik. V tem tednu, natančneje na četrtkovem borznem sestanku, so v uvrščeni kotaciji I pričele kotirati državne obveznice RS II, izdane pa so bile za odkup terjatev do Iraka, Kube, Angole in Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega namena. Obveznice so anuitetne (z obrestmi se izplačuje tudi del glavnice, na le-to pa je dveletni moratorij) nominirane so na 1000 ecujev, obrestovane pa so s 7 procentno obrestno mero. Banka Slovenije je izdala drugo serijo tretje emisije dvodelnih blagajniških zapisov, katere je mogoče kupiti pri pooblaščenih bankah od 30. 3. letošnjega leta dalje, v izplačilo pa zapadejo 16. septembra letos. Obresti na tolarske dele teh dvodelnih blagajniških zapisov so šest odstotne, na devizne dele le-teh pa 5,25. kar pomeni, da se od prejšnjih zapisov ne razlikujejo. V preteklosti smo se namreč ob vsaki novi izdaji dvojčkov srečevali z zniževanjem obrestnih mer. Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL I je' 29. 3. je iz 103,1 porasel na 103,4, C«rt« prvih borcev H. Bretlc« 682SO «0608 68-236 Telefaks: 0608 62-862 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 64 Ljubljana 6IOOO «061 131-ISS Telefaks 061 131-347 AOBIBMNUBCA MARIBOR Partizanska cesta 3-5. 62000 Maribor IT 062 29-460. Telefaks. 062 29-460 NOVO V CREDITANSTALT-NOVA BANKA d. d. TOLARSKA HRANILNA KNJIŽICA - namenjena varčevanju, - najmanjši znesek vpisa je 500,00 SIT, - obrestna mera na vložena sredstva znaša R (v mesecu marcu je to 1,3% mesečno), - pripis obresti trimesečno, - dvig hranilne vloge je možen v enotah CREDITANSTALT - NOVA BANKA v Sloveniji, - priporočamo jo: upokojencem, mladini, otrokom, društvom in ostalim občanom. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha ko je bilo za nekaj manj kot 27,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 103,6 pri skoraj 40,8 mio tolarjih prometa, v četrtek pa na 103,9 (nekaj manj kot 43,3 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj nekoliko padel na 103,7, prometa pa je bilo za skoraj 18,3 mio tolarjev. Po ponedeljkovem padcu enotnega tečaja obveznice RSL 2 za 3,6 odstotne točke (zapadel je namreč kupon, obresti pa so znašale 4,75 odstotka), je le-ta pričel v tem tednu ponovno naraščati. Na torkovem borznem sestanku je sicer še neznatno padel iz 112,9 na 112,8, ko je bilo le za malenkost manj kot 24,8 mio tolarjev prometa, v sredo pa je porasel na 113,1 pri 70,9 mio tolarjih prometa, prav tako pa tudi v četrtek in sicer na 113,2 (več kot 30,4 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 113,5, prometa pa je bilo za več kot 27,3 mio tolarjev. Za kar 3,0 odstotne točke je 29. 3. padel enotni tečaj obveznice RSL 2 in sicer iz 100,0 na 97,0, ko je bilo za 658 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne porasel za 2,5 odstotne točke na 99,5 pri prometu 190 tisoč tolarjev, v petek pa prav za toliko padel (97,0) pri 747 tisoč tolarjih prometa. Na četrtkovem borznem sestanku je pričela kotirati obveznica RSL II, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 102,1, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 81,9 mio tolarjev. V petek je njen enotni tečaj zdrsnil za več kot pol odstotka na 101,50, ko je bilo za nekaj manj kot 12,3 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo je v tem tednu v glavnem naraščal, z izjemo 29. 3., ko so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 1,5 mio tolarjev po tečaju 98,9 (-0,9 odstotne točke). V sredo je njen enotni tečaj porasel na 101,1 pri 720 tisoč tolarjih prometa, v četrtek pa na 102,0, ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa. V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 11,5 mio tolarjev po nespremenjenem tečaju. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo so bili 29. 3. prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 523 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa je padel za kar 2,5 odstotne točke (111,0). Na tem nivoju se je nato zadržal tudi v četrtek, ko je bilo za 261 tisoč tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 111,3, prometa pa je bilo za nekaj več kot mio tolarjev. Uvrščena kotacija II - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana je po ponedeljkovi zapadlosti kupona še kar naprej padal (prav obratno kot pri obveznici RSL 2, kateri je istega dne zapadel kupon). 30. 3. je tako iz 104,2 padel na 104,0, ko je bilo za 437 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 103,8, pri več kot 1,1 mio tolarjih prometa. Tudi v petek je njen enotni tečaj padel, tokrat na 103,4, prometa pa je bilo za 626 tisoč tolarjev. V prejšnjem tednu, ko je bila obveznica SKB 1 uvrščena v borzno kotacijo, je njen tečaj nihal, v tem tednu pa padal. 29. 3. je tako iz 108,0 padel na 107,6, ko je bilo za nekaj več kot 2,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 107,2 pri nekaj manj kot 7,6 mio tolarjih prometa. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj rahlo padel, tokrat na 107,1, ko je bilo za 43,2 mio tolarjev prometa in se na tem nivoju zadržal tudi v petek (nekaj manj kot 4,4 mio tolarjev prometa). Prosti trg - obveznice Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu nihal. 30. 3. je iz 103,1 padel na 102,5, ko je bilo za več kot 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 103,5, pri več kot 1,9 mio tolarjih prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti več kot 1,4 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 101,5. 7 . obveznico LEK 2 se je v tem tednu trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj je porasel za 0,3 odstotne točke na 106,3, prometa pa je bilo za 751 tisoč tolarjev. Z obveznico Občine Šmarje so bili tako v torek kot v sredo sklenjeni aplikacijski posli, skupna vrednost poslov je znašala 1,9 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 90,0 (-0,1 odstotno točko). V četrtek se je njen enotni tečaj vrnil na ponedeljkov nivo (90,1), ko je bilo za 460 tisoč tolarjev prometa, v petek pa se zadržal na istem nivoju (več kot 1,1 mio tolarjev prometa). Tudi v začetku tega tedna je enotni tečaj Občine Zagorje naraščal. 29. 3. je tako iz 77,3 poskočil na 78,1, ko je bilo za več kot 14,7 mio tolarjev prometa, v čertek pa na 78,5 pri več kot 2,4 mio tolarjev prometa. V petek so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 998 tisoč tolarjev po tečaju 78,2. Z obveznico PTT Celje so bili 29. 3. sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti 286 tisoč tolarjev po tečaju 107,0, naslednjega dne pa v vrednosti 738 tisoč tolarjev, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 106,2. V četrtek je njen enotni tečaj porasel, ko je bilo za 143 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil prijavljen aplikacijski posel po tečaju 107,0 (29 tisoč tolarjev). Z obveznico PTT Ljubljana se je v tem tednu trgovalo šele v četrtek, njen enotni tečaj se je izoblikoval na 105,7 (+1,6odstotne točke), prometa pa je bilo za 551 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT Gorica je v tem tednu naraščal. 30. 3. je tako iz 122,0 porasel na 122,2 pri 192 tisoč tolarjih prometa, naslednjega dne na 122,5, ko je bilo za 721 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 122,9 (362 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je 30. 3. porasel za 0,5 odstotne točke na 100,3, ko je bilo za 827 tisoč tolarjev prometa, v četrtek na 102,0 pri nekaj manj kot 2,8 mio tolarjev prometa, v petek pa na 10,4 (149 tisoč tolarjev prometa). Prosti trg - redne delnice V tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas nihal. 30. 3. je tako iz 225668 porasel na 229286, ko je bilo za 41 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 226455 pri nekaj manj kot 76,8 mio tolarjih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj ponovno porasel, tokrat na 228077, ko je bilo za več kot 40,1 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 223745 (več kot 58,8 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj redne delnice Fin-media je na torkovem borznem sestanku porasel iz 119108 na 119390, ko je bilo za več kot 5,8 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 121088 pri nekaj manj kot 10,8 mio tolarjih prometa. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 120534, ko je bilo za več kot 1,9 mio tolarjev prometa, v petek pa na 119869 (10,3 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice LEK je 30. 3. iz 10105 porasel na 10368, ko je bilo za 467 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 10487 pri 975 tisoč tolarjih prometa. Nihal je v tem tednu enotni tečaj delnice MK Založba. 30. 3. je tako iz 8750 porasel na 8865, ko je bilo za več kot 30,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 8592 pri 38,2 mio tolarjih prometa, v četrtek pa porasel na 8830 (več kot 52,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 8800, prometa pa je bilo za več kot 11,1 mio tolarjev. Naraščal je tudi v tem tednu enotni tečaj delnice NIKA. Na torkovem borznem sestanku je tako iz 113571 porasel na 116066, ko je bilo za nekaj manj kot 23,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 117112 pri nekaj manj kot 21,8 mio tolarjih prometa, v četrtek na 118387 (več kot 5,4 mio tolarjev prometa), v petek pa na 120159 pri nekaj manj kot 35,1 mio tolarjih prometa. Tudi enotni tečaj delnice Pro-banke je v tem tednu naraščal. 29. 3. je iz 21134 neznatno porasel na 21152, ko je bilo za 26,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 21165 pri nekaj manj kot 15,7 mio tolarjih prometa, v četrtek na 21430 (nekaj manj kot 18,8 mio tolarjev prometa), v petek pa na 22007 pri 27,2 mio tolarjih prometa. Tončka Božinovič Bodo carinske olajšave pri uvozu strojev in material izenačile slovenske in tuje izvajalce Boj se začenja Podpisane so prve pogodbe za začetek gradnje avtoceste zahod-vzhod. V letu 1994 bodo začeli graditi 9 odsekov, prihodnje leto pa še preostalih 11 odsekov avtoceste, to je skupno 318 kilometrov dvopasovnic in štiripasovnic. Ta največji gospodarski projekt mlade slovenske države naj bi povečal slovenski družbeni proizvod za 3 odstotke, to pomeni sedem tisoč novih delovnih mest, realno pa naj bi ti trije odstotki predstavljali 13 tisoč delovnih mest. Navadne državljane zanima predvsem, kdaj in kako dobro bodo zgradili avtoceste, ali se bodo hkrati dovolj dobro vzdrževale magistralne in regionalne ceste, večja podjetja pa se že danes sprašujejo, ali bodo res slovenska podjetja pobrala največji delež zaslužka ali pa je Evropa zainteresirana za sofinanciranje gradnje cest v Sloveniji predvsem zato, da zaposli svojo gradbeno operativo? »Realno gledano se bo že letos slovenski družbeni produkt povečal tako, kot če bi bilo na novo zaposlenih 13 tisoč ljudi. Drugo leto bo tega Se več. Se pravi, da je optimizem na mestu tudi s strani gospodarstvenikov, ki željno pričakujejo začetek del. Seveda pa ta optimizem preveva tudi nas, ker smo prepričani, da smo v Sloveniji sposobni speljati ta projekt, da imamo dovolj strokovnjakov, dovolj znanja in poguma, da bomo uspeli tudi v mednarodni konkurenci. Razpisi in prijave konec lanskega leta in letos kažejo, da morajo naši izvajalci konkurirati kompletni mednarodni konkurenci. Z znanjem in sprotnim usposabljanjem bomo dokazali, da smo sposobni konkurirati, in se potem zavihteli na druga evropska tržišča,« je karseda optimističen državni sekretar za promet in zveze Marjan Dvornik. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance: »Nadzornik na gradbišču bo imel veliko odgovornost. Nadzorovati bo moral kakovost materiala, ki ga bodo pripeljali na gradbišče, koliko ga bodo porabili, registrirati pa bo moral tudi stroje in vozila.« Po nekaterih podatkih naj bi Slovenija že v prvem letu zaposlila celotno gradbeno operativo pri gradnji avtoceste in sprejemanje tujih izvajalcev ne bo le nuja, ampak tudi obveza (zaradi posojila). Delo bodo torej dobili številni avtoprevozniki, lastniki težke mehanizacije, železarne, betonarne, kamnolomi, gramozne jame... Slovenija nima dovolj gradbenega materiala, strojev in druge potrebne mehanizacije, zato bo marsikaj potrebno kupiti v tujini. S posebno uredbo bodo zaščitena domača podjetja, ki izdelujejo ustrezne stroje ali reprodukcijski material (največji slovenski izdelovalci strojev so Strojegradnja Trbovlje, Pionir Novo mesto, Metalna Maribor), hkrati pa bo omogočen brezcarinski uvoz vseh strojev, mehanizacije in materiala, ki ga bodo uporabljali pri gradnji avtoceste in ga ni mogoče kupiti v Sloveniji. Vsa podjetja, ki nameravajo konkurirati na razpisih za pridobitev del, bi se morala že sedaj povezati s čim širšim krogom podizvajalcev. Za vse, ki bodo (želijo) pridobili delo pri gradnji odsekov avtoceste kot izvajalci ali podizvajalci, ne glede na to, če gre za pravne osebe ali podjetnike, je pomembno, da si natančno preberejo Uredbo o določitvi carinske stopnje »prosto« pri uvozu blaga za gradnjo avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list Republike Slovenij, št.l, 8.1.1994), ki sta ji priložena dva seznama: seznam opreme in seznam reprodukcijskega materiala, ki se lahko uvažata brez carine. Ker pa ta seznam ni dokončen (pravzaprav država nima popolnega nadzora nad tem, kaj se v Sloveniji izdeluje) in se bo najverjetneje spreminjal, bo vsak interesent moral pridobiti še dodatno potrdilo ustreznega združenja Gospodarske zbornice SLovenije, da določene opreme ali materiala v Sloveniji ne izdelujemo. Namen te uredbe je, da bi država Slovenija karseda po- cenila nakup opreme in s tem pocenila gradnjo avtocest. Hkrati naj bi bil to nekakšen način varovanja domačih izdelovalcev opreme, ne pa tudi domačih izvajalcev. Ugodnosti pri uvozu opreme so namenjene tako tujim kot domačim izvajalcem, torej tistim, ki bodo predhodno že pridobili delo. »Upravičenci morajo predložiti potrdilo gospodarske zbornice, da se stroj ali material ne proizvaja v Sloveniji. Zahtevek za takšno potrdilo vloži pri splošnem združenju za določeno opremo. Drugi dokument, ki ga morajo predložiti organom, je potrdilo ministrstva za promet in zveze, da je določena oseba ali podjetje izvajalec ali podizvajalec del na določenem gradbišču ali odseku avtoceste. Na ta način bi se zagotavljal nadzor, da bi uvozniki to opremo tudi v resnici uporabili v namene, zaradi katerih se uvaža. In tretji dokument, ki ga mora predložiti upravičenec, je njegova lastna izjava, da blago potrebuje pri gradnji avtoceste. Strog nadzor je potreben zato, da se ne izniči namen, zaradi katerega je sprejeta ta uredba. Tudi investitor mora predložiti pristojni carinski izpostavi predračun, koliko materiala je bilo dejansko porabljenega, ki se potem primerja z uvoženimi količinami. Da bi bil nadzor nekoliko olajšan, se bosta material in oprema za določeno gradbišče uvažala samo preko ene carinarnice, ki jo bo določil direktor Republiške carinske uprave,« je povedala Mateja Vraničar z Ministrstva za finance. Obveznost plačila carine preneha po petih letih; kdor bo potrebo- Drago Gostiša, jaki so veliko ?a L^i mači. »bremei^Z bičku, ki pa g8' „odno*11^ 1 Imajo pa mnog r «L j stvih svojih možnosti pri n J za s smo podpisali 27 bill v tem času sm« težak boj za f. „nipo1^/; nes v nezavidlji. načii«y radi, da se ne pa da bi g««® 10^ 7 ugodnostih. K aBi J ki bo pnsel * delal s tuja, M^’ s Slovenci. odnese domo * ^ i kov slovenskeg se moramo l".1^*' da bomo dobib« Vsi najo druge «8° optoO 80-ali50-odsto«°oW/ la carine ki se ne 'zd6 ^,^ pomembna!^ zuma o y Slovaške. Jože Brodnik, direktor DARS-a (družbe za gradnjo avtocest Republike Slovenije); »Zaščita domačih izdelovalcev je mogoča, ni pa možna zaščita domačih izvajalcev del, kajti Evropska banka za obnovo in razvoj svoje posojilo povezuje s tem, da ne more biti nobene prednosti za domače ponudnike. Skupaj z evropsko banko g^^V^Z Pesnica, 'r Blagovic^8*^ j Šentjakob m sto. Kjer g« denar, zbrani® cinskim t0,a?Înic ^JZ vlaganjem za gradnjo s 0 j8Ÿ^o Î laganem zak«« . so čilih določb«, d^ido ^ mači izvajale« ko f,i Z stoikov, vendar4 pi»^ ločitve, « do.^ati%ej^ ku ponudi alt« stane na cen ^opi ponudnika at Ube. Tuji ^“LHai« nostjo ustana'1 k M venske p*® ’JpoS^Lji f pridobili del njstcLj i ci - tako bod® , J istimi pogoj« tud' Z kombinacij ji^i f m» domačimi ® V dveh ah kon o javnih .^nir«' A bo natančno jh pÀ g/ I nosti slove , venS Merho^' val stroj na primer le eno leto na gradbišču avtoceste, potem pa ga bo uporabljal v okviru svojega običajnega dela, bo moral carino plačati pozneje. Kdaj je uvoznik dolžan plačati carino (čeprav je imel vsa predhodna potrdila), je določeno v 10. členu, in sicer če brez predhodnega obvestila carinarnice prenese opremo in reprodukcijski material z enega gradbišča odseka avtoceste na drugega; umakne opremo in reprodukcijski material z gradbišča odseka avtoceste; odtuji, da v uporabo drugemu ali kako drugače uporabi opremo ali reprodukcijski material za druge namene, ne pa za gradnjo avtocest, preden je obračunana carina, razen če to opremo oziroma reprodukcijski material proda, da v uporabo ali drugačno razpolaganje drugemu upravičencu; če je obveznost plačila nastala zato, ker je bilo uvoženega materiala več kot vgrajenega; ne omogoči carinskim organom pregleda opreme in reprodukcijskega materiala ali vpogleda v listine o uporabi blaga. avtoceste brez žav. O vestnik, 7. kmetijska panorama i ^ovor s poslancem Gezo Džubanom Koga je nategnilo kmetijsko ministrstvo? odb°ni WuXs°tt^ predcej strstva n k?etlJskega mini-sk°letneiXrab^^ lan' ^«»vili naPXaČUna- Kot s° stvu> niso usn°?°rU v ministr-700 milijonov tNP°rabitiokr°g "e bilo nič hnd° a^ev' To sicer tu ® & ne N vi a letošniem Vala»edstev,b i ada dodelje-Magi d^anX 6t°^e leto na od£n U porabl>nih, ■ie®*Sie?stev'Ta-,etijstvo * °’ bo ie rečeno ^JPrej zaradi?6110 dvakrat, ¡> uporabi fga’ ker ne bo > ^»Ijemh ?dvemil a^b° dobil° sko-™u sicermanj sredstev> Racije r,na °snovi in-v let°š-Z*ten0^ ?eje nam je n ^int? P°slanec in S»^“ “Minilo >* „? i”'‘“« »4 i *2^“?“ t Kin»glede h n'to k^‘ov J na stal i .^dt 1^ »s, ^etiKt,^' ft J: ob na»^ ‘° mal° Ualne proteste 4 %Te"w premal° We « ^otovitviin „ • letni kujati 7 0 se Je mo-da je 402 nočevanjih P° koalicij-sC^rdi tlh °®ejen na i Ta*red- porabi '^vV^0 9 4 mi--lanskem StRa i^Mov tl ®eni’ H h e,a ostal« t ?1ev “ * %]?kioSn:',ne,zM- !J r ^ijar&n^ 7 ^‘ev!*jst^ tomi-f ht jih .^<>raj toliko il J »Pri . P to Pomeni I ‘^R^D^ je » ??nski dJ'?1 Se mo-^ Ods^mistrstva e ez kmetij-S^inbi^ S^Me tofeHra,i d°biti “otrnaln ]em Ptora- 'S* m H“”""»« ^SnMa^ nekaJ k Mižiti ; Ï bl se si- I^Sv tolarjev za pokrivanje kmetijskih programov, če pa to ne bo uspelo, bo primankljaj visok 2,3 milijarde tolarjev. Po naši oceni s temi sredstvi ne bo mogoče začeti izvajati strategije kmetijske politike, ki naj bi jo začeli uresničevati v letošnjem letu.« Alije problem samo v sredstvih ali v birokratizaciji kmetijskega ministrstva, navsezadnje se iz meseca v mesec pojavljajo nove službe, ki požirajo nemalo denarja? »Tu smo si v odboru enotni in vaša trditev drži. V primerjavi s prejšnjimi leti se veliko proračunskih sredstev troši za financiranje teh služb. V državnem delu služb ministrstva so se plače povišale za 58 odstotkov in tudi na račun tega ostaja manj sredstev za finaciranje programov.« V zadnjem času je precej hude krvi med gozdarji, saj jim država zaradi pomanjkanja denarja zmanjšuje število delovnih mest od predvidenih 824 na 610 delavcev. Kje so razlogi? »V tem trenutku je aktualno financiranje javne gozdarske službe, o kateri imamo nekateri pomisleke. Tu mislim predvsem na organizacijo in to, da je organizirana znotraj kmetijstva. Ne gre za dilemo, ali je potrebna ali ne. Ko to službo primerjamo z državno svetovalno kmetijsko službo in s službami v preostalem delu ministrstva, vidimo, da kmetijska svetovalna služba in kontrola proizvodnje porabita malo več denarja, kot je predvideno za javno gozdarsko službo. Področje zahtevnosti dela pa po moji oceni ni primerljivo.« Za pripravo izvoza 940 milijonov Ugotovila sva, da ostaja za finaciranje programov zmeraj manj sredstev, kaj in katere programe se bo finaciralo, kje lahko tudi Pomurci računajo na svoj kos pogače? Pri financiranju programov je del sredstev namenjen regresiranju in subvencioniranju. Glavna proračunska postavka 1,5 milijarde tolarjev je namenjena izravnavi stroškov pridelave na hrobovskih in višinskih kmetijah. V tem delu proračuna Pomurje ni zajeto. Možnost, da bomo deležni večjega kosa pogače, je le pri pripravi izvoza, za kar je namenjenih 940 milijonov tolarjev. »V najvišjih proračunskih postavkah se najde Pomurje pri obnovi črede plemenskih krav, regresiranju plemenskih živali v prašičereji, regresiranju semen žit, pri regresiranju sladkorne pese, pokrivanju razlik v cenah, subvencioniranju obresti. Nič pa mu ne bo ostalo od najvišje postavke izravnave stroškov pridelave na gorsko višinskem območju. V ta namen naj bi šlo 1,3 milijarde tolarjev. Visoka je tudi postavka, kjer lahko kaj več iztržimo pri pripravi blaga za zunanji trg, za kar je namenjeno 940 milijonov.« Postavili ste tudi vprašanje divjadi in suše, ki ni bila tako sanirana, kot so kmetje pričakovali? »Vprašanje divjadi je enostransko rešeno in je usmerjeno samo za pokrivanje škode, ki jo naredita volk in medved. V ta del pa spada samo Kočevsko in kaže, da je predlog pripravilo Ministrstvo za obrambo. Vprašanje suše se pojavlja od jeseni, ko smo Prekmurci zahtevali celosten pregled nad pridobljenimi sredstvi in razde- litev v zneskih na posamezne občine in to, kar je bilo dano materialne in finančne pomoči v posameznih občinah. Do sedaj še nismo uspeli dobiti poročila o realizaciji sanacije suše.« Predcej je negodovanja nad cenami krme za sanacijo suše. »Na odboru smo po pavšalnih poročilih, ki so nam bila posredovana, ugotovili, da je bilo uvoženo 15 tisoč ton ječmena in potem še okrog 30 tisoč ton. Razpis, ki ga je objavilo ministrstvo za uvoz žita, ni uspel, ker je bilo premalo ude-ležncev, zato so potem dali iz blagovnih rezerv nekaj ječmena. Se zdaleč pa ni bilo realizacije v višini zagotovljenih sredstev, torej okrog milijarde tolarjev, torej za 110 tisoč ton. To bi pomenilo, da bi bila cena slabih deset tolarjev za kilogram. Vznemirja me, da celotna količina ni bila uvožena, in zaradi tega tudi delitev in koriščenje preostanka sredstev, ki niso majhna, saj gre za 1,9 oziroma 2 milijardi tolarjev, kar ni malo, nista bila ustrezna. Če bi se to porabilo za sanacijo, bi prizadeti to dejansko čutili kot pomoč, sedaj pa se je to porazgubilo po vsej Sloveniji in ne ve se, kako.« Zdi se mi, da z vključitvijo prelevmanov v integralni proračun kmetijstvo izgublja precejšen del sredstev, ki bi jih lahko učinkovito porabilo za pospeševanje in zaščito proizvodnje. »S tem se strinjam. Sedaj ni nobenih namenskih sredstev, ki bi prihajala na katero koli ministrstvo. Postavljenih je nekaj poslanskih vprašanj, ker se ne strinjamo povsem z odvajanjem vseh sredstev v integralni proračun. V smislu integralnega proračuna tako razen predvidenih proračunskih sredstev ni več nobenih drugih sredstev, ki bi bila na kakršen koli način dodeljena ministrstvu. Prelevmani in vsak drug tolar gredo skozi proračun in niso evidentni. Sicer je normalno, da gredo v proračun, toda ob tem je potrebno oblikovati uvozno in cenovno politiko, da bi se potem sredstva iz naslova uvoznih dajatev koristila za stimulacijo posameznih delov proizvodnje. Na sedanji način to ni možno, je pa možno ob pomoči postavk, ki so navedene v proračunu in sem jih že omenil.« Vrniva se h gozdarjem, kakšna so proračunska razmerja, ali so razlogi samo v zmanjšanju števila zaposlenih v javni gozdarski službi? »Realno smo nekje kot v lanskem letu ali imamo celo nekaj manj. Konflikt je med gozdarji in kmetijci, ko gre za zmanjšanje predvidenega števila zaposlenih v gozdarstvu. Za potrebe ministrstva in financiranje programov bi v proračunu potrebovali 14,5 milijarde tolarjev. Če bi bila poraba sredstev v lanskem letu normalna, bi iz proračuna morali dobiti 12,5 milijade. Zaradi neporabljenih sredstev v lanskem letu smo tako pristali na 10,6 milijarde tolarjev. Tako je za kmetijstvo namenjenih le dobrih 13 odstotkov več sredstev kot v lanskem letu. Če nam manjkajočih sredstev do predvidenih 12.5 milijarde tolarjev ne bo usoelo pridobiti, verjetno ne bo mogoče uresničiti programa namakanja, za katerega je namenjenih 500 milijonov tolarjev. Pri namakanju so bila za Pomurje predvidena malenkostna sredstva, pretežni del sredstev je bil namenjen za dva večja projekta v Mariboru in nekje v osrednji Sloveniji. Gozdarji za nastali položaj niso krivi. Očitajo državnemu sekretarju, da ni naredil vsega potrebnega za ustanovitev službe, delovanje ter financiranja. Nekatere zadeve, ki bi jih bilo potrebno speljati, stojijo. Problem je vsekakor tudi v denarju, saj so zahtevali 1,8 milijarde tolarjev, realizira pa se 1,25 milijarde sredstev. To pa je kljub vsemu bistveno višja postavka v primerjavi z lanskim letom, saj gre za povečanje za okrog 700 milijonov, in to v škodo kmetijskega proračuna. To pa ponovno pomeni znižanje kmetijskega dela proračuna za nekaj sto milijonov, kar bo zniževalo učinkovitost proračuna v kmetijstvu. Sred- Od previdenega uvoza 110 tosoč ton nadomestne: < - : :<■ ■ _ . : suše jc bilo uvoženih le nekaj več kot hi. Zato ni jasno, kako je bi) izkoriščen preostanek sredstev, namenjen za odpravo posledic suše, saj je šlo za okrog 2 milijardi namenskih sredstev. stva za gozdarstvo bi se morala zagotavljati posebej, to je med drugim tudi sklep iz proračunskega memoranduma.« Iz namakanja ne bo nič zaradi površnosti ministrstva Vzporedno z vsem tem je odprto vprašanje programa namakanja, Pomurje se pripravlja na nekatere poskusne projekte, ali pri tem lahko računa na pomoč države? »Letos ostaja vprašanje projekta namakanja, saj v je v vsoti 1,9 milijarde tolarjev predvideno za namakanje 500 milijonov. 1,9 milijarde je razlika med normalno predvideno proračunsko postavko in sedaj dejanskimi sredstvi v proračunu. Mislim, da nam te razlike v proračunu ne bo uspelo dobiti. V odboru glede podpore namakanju ni pomislekov. Glede na limit v proračunu je težko pričakovati, da bi ta sredstva pridobili. Prioritete niso dane Pomurju, razen malenkosti. V prioriteti je Maribor in še eno območje v Sloveniji. Mislim, da pri teh projektih sodeluje stroka in da ne gre za politične odločitve. Pomurje bi glede na pogostost suš moralo biti na prvem mestu, čeprav ne samo Pomurje, ampak vsa Slovenija.« Lansko leto ste ob sprejemanja proračuna močno lobirali, da bi pridobili sredstva za posodobitev sistema za obrambo proti toči, ali je sistem še živ? »Obramba proti toči v sedanjem stanju ne more biti učinkovita in nima prihodnosti. Problem je že pri raketah, sedaj naj bi jih uvozili. Sistem tehnično ni bil dopolnjevan. SGP POMGRAD ABI d.o.o. SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42 474,42 403 Največja izbira betonske galanterije v Pomurju: betonske cevi od 0 12,5 do 0 250 premera, betonska opeka, goveje in svinjske rešetke, vinogradniške sohe, vse za ureditev okolice... Prodajamo pa tudi ves drug gradbeni material ter termo- in hidroizolacijski material: - tervol-trdi že od 232,60 SIT/m2 -stiropor že od 69,10 SIT/m2 - bitumenske trakove že od 2.188,00 SIT/zavitek - lepenko že po 846,00 SIT/zavitek Posebno ugodne možnosti plačila. S prenosom sistema v osrednjo Slovenijo se je obramba razširila. Problem je, da so vsa strelna mesta vodena od enega radarja in je prihajalo do prepočasnega reagiranja, zaradi tega je sistem neučinkovit. V programu je bila tudi priključitev Primorske, kjer je predvidena namestitev novega radarja. Toda zaradi zapletov okrog Slavnika oprema že nekaj let leži v skladiščih. V načrtu je bila tudi ponovna postavitev radarja na Žikarcih, v tem sklopu naj bi prišlo tudi do izboljšav centralnga sistema na Lisci. Posodobitev je bila načrtovana s kreditom, da ne bi obremenila proračuna. Za funkcioniranje obrambe bi bilo potrebno v lanskem letu 140 milijonov. Z amandmajem sva s Protnerjem dobila dodatnih 80 milijonov, vendar smo jih po usklajevanju izgubili. Omenjena sredstva so žal zagotavljala samo životarjenje v lanskem in podobno je v letošnjem letu, saj je za ta namen predvidenih 90 milijonov tolarjev, kar pa ne bo dovolj za normalno funkcioniranje. Prišlo pa bo tudi do organizacijskih sprememb. Hidrometeorološki zavod, ki je bil do sedaj nosilec obrambe in strokovnega dela, naj bi ostal nosilec strokovnega dela, medtem ko bo izvedbo prevzela neka druga organizacija.« Družbeni sektor pomemben v prehranski bilanci Precej prahu se je dvignilo okrog družbenih kmetijskih posestev, kakšno je vaše stališče do tega problema, se je politika kaj omehčala v svojih stališčih do dužbenih posestev? »Politika in tudi cilji so bili, da se ta posestva ukinejo. Toda gledano skozi prehransko bilanco imajo pomembno vlogo zaradi stalnosti, pridelkov na enoto površine in tehnološke prednosti. Po uresničtvi zakona o denacionalizaciji bi na preostalih površinah morala preživeti. Vprašanje pravilnosti o prenosu zemljišč v sklade je odprto, toda glede na zakonodajo je to dejstvo in pri tem se odpira vprašanje najemnin, ki se pojavijo kot strošek družbenih posestev in v perspektivah lahko ogrozijo rentabilnost poslovanja. Mislim, da se bodo strasti umurile in da bodo imela možnosti za normalno poslovanje kot druga podjetja. In dokler se ne bo uveljavil neki drugi koncept, verjetno ni bojazni za njihovo preživetje.« J. VOTEK Geza Džuban. Fotografija: N. stran 10 vestnik,7JPÍ¿ odsevi mladosti Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega vprašanja je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti) Tokrat ste skoraj vsi pravilno odgovorili, da je črna vdova, ki ne žaluje, pajkovka, ki se imenuje tudi latrodec-tes. Svojega ljubega namreč po ljubljenju celo poje. No, tega pa ne bo storila z DAMJANOM GAŠPARJEM iz Šulinec, ampak bo celo prejel nagrado našega pokrovitelja. Čestitamo! KUPON št. 31 Ali veste, kako se je imenoval apostol, ki je bil z žrebom namesto Jude Iškarijota prištet k dvanajsterim? Odgovore pričakujemo najkasneje do 13. aprila. K našemu nasalovu pripišite še geslo »ALI VESTE«. Obiskala nas je pomlad Topli spomladanski vetrovi so pregnali dolgočasno zimo in v deželo pripeljali pomlad. Sonce je ogrelo zemljo in zrak, tako da se je narava končno prebudila. Na travnikih in gozdovih so na plan pokukali zvončki, norice, trobentice in tudi mačice je že opaziti. Z juga so se pričele vračati ptice selivke. Z bližnjega polja in gozda se slišijo čudoviti spomladanski napevi, ki nas vabijo v naravo. Pridne gospodinje so se odpravile na vrtove, jih okopale in zasejale prve vrtnine. Tudi na cvetličnih gredicah je zrahljana zemlja in iz nje kukajo pisani krokosi, tulipani in narcise. Kmetje so se odpravili v gozdove, na polja, v vinograde in sadovnjake. Na njivah so zabrneli traktorji, ki so začeh orati in sejati prve posevke. Iz bližnjega gozda se slišijo motorne žage, ki nas opominjajo, da si gospodarji pripravljajo drva za naslednjo zimo. Pomlad prebuja naša čustva, zato ne pravimo zaman, da je to čas ljubezni. V teh mesecih zažari veliko nove ljubezni in prijateljstev. Starejši se temu našemu početju radi nasmehnejo in pravijo, da so se enako obnašali kot sedaj mi. Pravijo, da nas »razganja«. Pomlad je zame čudovita, saj vem, da bo za pomladjo prišlo poletje, ki ga imam najraje. NINA KOCBEK, 6. a OŠ Veržej Pomlad Prišla je pomlad. V gozdovih in na travnikih so se prebudile vse spomladanske cvetlice. Počasi nas že greje toplo sonce. Zunaj se je lepo igrati. Hodimo v gozdove in nabiramo zvončke, trobentice in vijolice. Tudi jaz sem s starši v nedeljo hodila v gozd pri reki Muri. Nabrali smo velike in majhne zvončke ter trobentice. Potem smo šli domov. Nekaj zvončkov in trobentic, ki smo jih izkopali s koreninami, sem posadila. S pomladjo se tudi vse prebuja. Drevesa bodo pognala lepe zelene liste in tudi druge cvetlice se bodo prebudile. Ptički bodo peli in zopet bo vse veselo. Pomlad je lep letni čas. MATEJA DOMINKO, 3.raz. OŠ Odranci Dan odprtih vrat Tudi naš razred je imel na programu v mesecu marcu DAN ODPRTIH VRAT. Pogovarjali smo se, kako in kdaj ga bomo izvedli. Izbrali smo datum.25. marec. Starši so bili točni glede prihoda v šolo. Pa še dve babici in očka so bili med njimi. Pozdravili smo se nekoliko drugače. Učenci in gosti smo se prijeli za roke in s stiskom desnice pošiljali pozdrav naprej. Na začetku programa smo pritegnili k sodelovanju tudi njih. Učiteljica je začela s predstavljanjem: »Jaz sem Jožica in imam rada živali.« Nadaljevala je mama Branka: »Ti si Jožica in imaš rada živali, jaz pa sem Branka in imam rada muco.« Radi imajo: otroke, svoje može, banane, koze, prašiče... Učencem so žarele oči. Sedaj pa smo bili na vrsti mi. Tjaša in Zinka sta se predstavili ob plakatu »Vse o mami«. Peli smo, igrali na instrumente in dramatizirali po berilu Fižolčki. Pa še na nageljčke in kavico nismo pozabili. Staršem smo pokazali, kako pisno seštevamo, odštevamo in spreminjamo mere. Ko ne moremo odšteti enic, prištejemo k zmanjševancu deset enic. Da pa se razlika ne spremeni, še prištejemo k odštevancu eno desetico. Tako radi pozabljamo prišteti tisto desetico oziroma stotico. Pred nami je tudi praktična vožnja s kolesi. Dogovorili smo se, kako bi čim varneje izvedli kolesarjenje. Tjašina mama je predlagala, da bi kolesa puščali v šoli. Tudi starše skrbi varnost otrok! Učenci in učiteljica upamo, da ste bili z obiskom v šoli zadovoljni. Učenci in učiteljica 3. razreda OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Imeli smo naravoslovni dan o prehrani. Pekli smo tudi kruh. Moko smo dali smo primešali vodo, kvas in sol. To smo potem zamesili m naredili hlebčke. vese|jeiB J dali vzhajat. Čez čas pa smo obiskali našo kuharico, ki nam jih je spekla. odnesli domov pokazat in poskusit, kar smo spekli. Še prej smo se vsi skupaj (LEO TUŠEK, 2. a, OŠ Grad) Srečanje mladih literarnih ustvarjalcev Knjiga je moja najljubša prijateljica. Kadar sem žalostna, me pomirja. Po vsaki prebrani knjigi je moj besedni zaklad bogatejši. Na svoji knjižni polici imam veliko knjig. Veselje do kmjige me je pritegnilo k sodelovanju v lite-rarno-dopisniškem krožku na naši šoli, katerega mentorica je učiteljica Justina Horvat. S svojimi literanimi prispevki sem sodelovala na raznih natečajih. V Mariboru sem se uvrstila med nagrajence letošnje prireditve OTROK IN UMETNOST. Ko mi je mentorica povedala to novico, sem bila zelo vesela. Ko sem prejela priznanje in knjižno nagra do, pa sem bila zelo srečna. Prireditev je popestril Peter Andrej, mariborski pevec, kitarist in pesnik. Slišali smo tudi nekaj besedil z natečaja. To srečanje je bilo zame nepozabno doživetje. Tudi moji starši so bili veseli. Ta dan je bil hkrati naš družinski praznik. Na poti domov sem razmišljala, kako lepo je biti človek, ki mu kultura nekaj pomeni. Odločila sem se, da bom svojo začeto literarno pot nadaljevala. KARMEN NOVIČ, 5. b OŠ Turnišče Pomlad Zvonček kraSul pomlad je 0^. ’ je sonce prinese in zimo odnese • Bomo roz ce s^' se z nimi veseli se z rii"" .,-jih v vazo nosi" , Novice od tu... Tudi slovenske so po vzoru tujih glasbenih skupin začele ustanavljati svoje fan klube, kjer lahko njihovi oboževalci dobijo fotografije s podpisi, posterje, majce, kasete in ves drugi propagandni material. Tokrat objavljamo dva naslova. Skupini Avia band ima svoj fan klub na naslovu Tadeja Somrak, Preglov trg 12, 61000 Ljubljana. Naslov fari kluba skupine Spin pa je Belinda Lovrenič, Veliki ban 18, 68310 Šentjernej. ...in tam Skupina The Eagles se je odločila, da se bodo nekdanji člani znova združili za svetovno turnejo, ki se bo začela 27. maja v Kaliforniji. Popularni band iz 70-tih, zanan po uspešnicah Hotel California, New Kid In The Town in drugih, se je raz- šel v 80-tih, ko so člani začeli samostojno kariero. Band sestavljajo Don Hanley, Glen Frey, Joe Walsh, Don Felder in Timothy B. Schmit. * * * Neil Young je po 25 letih sodelovanja odpustil svojo spremljevalno skupino Crazy Horse. Eden od članov te skupine naj bi dal oboževalcu ročno napisane naslove in celotna besedila skladb z novega albuma. Oboževalec pa je gradivo razmnožil in ga razpošiljal, poleg tega se je pojavilo tudi na elektonski pošti. * * * Organizacija, ki se bori za ohranjanje pragozdov in jo vodijo Sting, njegova žena Tru-die Styler in brazilska domorodna plemena, bo praznovala 5-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo v New Yorku organizirali dobrodelni koncert, kjer bodo sodelovali še Elton John, Tammy Winette in Luciano Pavarotti. Bo Janet Jackson j zasenčila brata Mic^ Po tem ko je Michael Jackson padel v milost in nemilost zaradi obtožbe, da je zlorabil 13-letnega dečka, je njegova mlajša sestra vedno boljša. Janet, ki je vedno bila v senci svojega brata, se za svoje nastope zelo temeljito pripravlja in ničesar ne prepušča naključju- Letos je tudi dobila gram-myja za najboljšo ritem in soul pesem That’s The Way Love Goes. Njene koncerte pa spre-mlajo spektakularne plesne točke, saj je Janet tudi zelo dobra plesalka. Ob tem pa pravi, da vse to dela samo za svojega brata in roti publiko, naj moli zanj. Rick Dufay- P^a^^' stric Jona Bon , ovij. Njihova zve^ p Zgodba skupine Aerosmith se začne poleti leta 1970, ko sta se srečala Anthony Joseph Perry, ki je bil takrat prodajalec sladoleda, in Steven Tallarico. Oba sta že prej igrala pri raznih lokalnih bandih, Steven je posnel celo malo ploščo. Perry ga je povabil, naj pride poslušat Jam Band, kjer sta igrala z basistom Tomom Hamiltonom. Pridružili so se jim bobnar Joey Kramer in kitarist Raymond Ta-ban, katerega je kasneje zamenjal Brad Whitford. Fantje so se zelo hitro ujeli, preselili so se v stanovanje v Bostonu, poslušali svoje vzornike in precej trdo delali. Kmalu so že imeli svoje prve nastope. Vendar so zaradi finančnih težav vsi hodili še v službe - Perry je delal kot vratar v. sinagogi, Steven je bil pek... Na koncertu v znanem njujor-škem klubu Max’s Kansas City jih je opazil predsednik gramofonske hiše Colombia Record, s katero so Tudi preostali člani so se vedno li še sodelovanje s Columbia Re-cord. Pred tem so izdali še Gre- se je ponesrečil in je moral kar Whitford, poleg tega pa so prekini-nekaj časa ležati v bolnišnici. " ” ■ ■ ■ ~ • - ■ - ... - . atest Hits in album Rock In The slabše razumeli, band je zapustil še Hard Plače, kjer se jim je pridružil potem podpisali pogodbo. V začetku leta 1973 so izdali prvo ploščo Z naslovom Aerosmith in doživeli velik uspeh. Za ta uspeh pa se lahko zahvalijo njihovemu uspešnemu managerju Franku Connelvu. Prve uspešnice so bile balada Dream On in Mama Kin. katero so kasneje predelali še mnogi bandi. Njihov naslednji album, ki so ga izdali 1974, je bil Get Your Wings. S hiti, kot so Walk This Way, Sweet Emotin in drugimi, ki so jih izdali na albumu Toys In The Attic, so postali zelo popularni. Album Rocks je dosegel platinasto naklado. Njihova popularnost in slava sta hitro rasli. Vse to pa prinese tudi veliko slabega. Kot vsi slavni pevci in bandi se tudi Aerosmithi niso mogli izogniti drogam in alkoholu. Še posebno Steven in Perry sta se pri tem »dobro izkazala«. Zato pa jima je šlo vedno slabše na odru, pri naslednjih albumih Draw The Line, ki je nastal 1977, in dve leti kasneje, ko so izdali še koncertni album Live Bootleg je v skupini že precej škripalo. Pri naslednjem albumu Night In The Ruts je Aero-smithe zapustil Perry. Lead kitaro je igral Jimmy Crespo. Steven pa zahajala. t Vendar Je/Zalb^^ 1987 so se vrnili z^ nent ^ V^ed^ih/ kar so bih Pr®J' jeni. s' z še boljši in prer<^ cun Jamie’s G«* A Pump in števi i^’pZii skega kompaktno jve, M plošče Classics \ ^0^' ^ s« a pesmi, ki jih J ^^4. od leta 1977 do I b.» tudi . rock izvedbo ^ 3 *( ki na Ae Z K ""?• SP°' b°rsdki Bom„"Ja. vo®l mari- *a m Aec’ ^godovi. ^Xfe^ Fujs ,n Prof. T^ega o velikih tUdl mučno. Sanioznano vnehg0V0ri-i^izasho-Vellkl možje si ^e aneVa ^stvo potre-?in° bolj zalOt,čne8a’ da si ? '^ko Drugače ¡^'nice do ohieVa V dan> od ’Vs^an§.Veliko vzel° zase 2 tujino izdatni ? nasl«v. L na Slov^f >>doke^oli se nebo P1™- S ga S °' Sl°^ko S ^m^a. ved™ v do-^'■^sve^ca 8a Skoro bi VP°StenP dr-li ? Tožef k v?vKuzmiču go-Pa ga ¡uta J^inu? v- as lako čvrsto ^ imetij Pa! Pa bi ga ?at0 ’ Prav gotovo. 8 ^Potrebno"va veličino '"slavj ob'dajnikZnamalega ^PodgovŽi^ointe-^kor uen/c?.’ . subdi-te Pod? ^ Soci’ < kar naPneT*“’ iz Mi ’ O2ironia ° bo rečeno ^i^tlo, oskrb b' Spl0h aaimaiije Oskrbuje vsako O Miklošu Kuzmiču trača v klasičnem pomenu ni. Če ga je kdaj kaj bilo, je že zdavnaj zasut z naplavinami pozabe. Kar je mogoče o njem, njegovem času in ljudeh »živahnega« reči, je tisto, kar razberemo iz njegovih pesmi in pesmi njegovega prijatelja Simona Čergiča. Kar se njegove uradne osebe in veličine tiče, je potrebno na mestu o Kuzmiču povedati vsaj tole. Narodil se je v Dolnjih Slavečih, 15. septembra 1737. Po osnovem šolanju je hodil v jezuitske šole, dobro je bil izobražen v klasičnih učenostih, filozofijo je študiral v Gyoru, teološke študije je končal leta 1763. Tri mesece je potem kaplanova! v gornjelenadavskem gradu, od 17. oktobra 1763. pa do smrti 11. aprila 1804. je bil župnik pri Svetem Benediktu, po domače »pri Benediki«, v Kančevcih. Tam v Ivanovksem dolu je spisal sedem knjig, ki jih je izdal v letih od 1780 do 1796. Največkrat je bila ponatisnjena Knjiga molitvena, kar 27-krat, in velja za največkrat natisnjeno slovensko knjigo. s pregovornim luteranskim imenom, vendar pa prvi katoliški pisec slovenskih prekmurskih knjig. Očitno ga je pri tem spodbudila prednost, ki jo je imel zaradi zgodnejših tiskov v jeziku ljudstva prekmurski protestantizem. Danes je ob cerkvi zgrajena nova stavba, tako imnenovani duhovni cen- Med ekumenizmom in protireformacijo Na kančevskem griču sta danes »varuha Kiizmičevega groba«, kot pravi škof dr. Smej, patra kapucina, župnik Stanko Matjašec in mag. Stefan Balažič. Mogoče je reči, da sta obenem tudi varuha kančevskega katolicizma, saj je Balažič voditelj tamkašnjega duhovnega centra. Kraj, kjer stoji cerkev sv. Benedikta, je simbolen in razmejevalen. Tam je župniko-val Mikoš Kuzmič, človek V cerkvi sv. Benedikta v Kančevcih je prvi prekmurski katoliški pisatelj in verzifikator Mikloš Kuzmič štirideset let pel mašo, včasih bolj lačen kot sit. ter regionalnega katolicizma, čeprav je, po vsem sodeč, večina ondotnega prebivalstva evangeličanske veroizpovedi. Med lakoto in muzami ^«S“.^““M Slovenije iz Maribora je * x « farske razstave likovnih ljubite-’ptik ’"’»rime I)ni Ven^e' Razs|avo so odprli 23. marca Svoja d 8# V Mariboru in bo na ogled do 13. V tud' ^an’ skupine LIKOS iz ^Ser^Oovič Sagadin, Lojze Veberič. ^ ti^a Škano 8en ^llan’ ^°3Z Rous, Ernest Brans-» aPrilaGrauf. ^?a °8*ed slikarska dela skupine r» tem APavH)onu zavarovalnice Triglav v So-Toni ma'a’ Pa v razstavišču hotela AJDA tak« PP^ili trije novi ljubitelji likov-S® neka' ^ ^c sedaJ dvaJset- Letos imajo 1 razstav v okolici Sobote, jeseni pa Prem?-86 odeva v bogat barvni spekter. To ^Qričkem \na P,atna v slikarskih kolonijah po 1 ,n se kje. w Vilko G. ttS°B°TA- v M.Ponedeljka razstavi^u Pokrajinskega muzeja je b °erla. V č»trt 1’ .od '^ do 12. ure na ogled razstava ^tv^NC[. e odprta tudi popoldne od 16. do 18. ^¿‘^.^ *” h°“la AJd" ^•^Ka ¿jre Petek 'Kl!! sa,onu galerije Medikoss je na ogled Qske kk?°BOTA. xPanilaP10hla- (ob Ce ie na V .^tudijskem oddelku Pokrajinske in ^- at>T:Pdetnici rok.0®?" razstava Književno delo Josipa » Pa je na« ?} OdP«a b° do 22. aprila. bibliofilomd' razstava odpisanih knjig, ki je Mhko aa ogted razstava Znane osebnosti bkovnih fo^ stalno razstavO del doseda-"ravka Jerkovi* ^teja Trstenjaka je na ogled razstava °dprta bo do 20' aprila’ . ni. r°v. Sodelovat"')? j° srečanje otroških in mladinskih 1 bodo pevski zbori vseh osnovnih šol Kako pa je naše ljudstvo njega dni na sploh živelo, se da veliko zvedeti iz Kuzmiče vili in Čergičevih pesmi. To je mogoče razbrati z ravni, ki bi jo v primerjavi z znanstveno, to je z ravnijo, na kateri se o Kuzmiču navadno govori, smeli imenovati tračarska. Simon Čergič je bil Miklošev pesniški ter stanovski prijatelj. Škofu Smeju se njegov vpliv na Kuzmiča zdi tako pomemeben, da je v knjigi z naslovom Muza Mikloša Kuzmiča objavil tudi tri Čergičeve pesmi. Iz ene Čergičevih pesmi v madžaršči- ■■V spomin Dini Titan ni, ki jo je, tako kot vse Kuzmi-čeve, napisane v tem jeziku, prevedel dr. Smej, zvemo, da je bil »bedenički« hrib v tistem času porasel s trto in da se je v Kiizmičevi fari dobro pilo, saj, tako v tej pesmi Čergič, če bi lahko prišel Mikloša pozdravit za god, tam »veliko bi jedel in pil«. Čergičevi farani pa so njemu, Čergiču, kradli vino, meso in pečenko. V času, ko bi moral Čergič biti pri svojem prijatelju Miklošu na godovanju, je sam imel v hiši goste. Pesnik je plemenito iskren v sodbah o svojih gostih. Ljudi, ki so »privreli« k njemu s Hodoša, ima za surovine, »na pol le ljudje kot bukev surovi«. Ima jih za nespodobne, saj so nesramežljivi (v prispodobi pravi, da so tako sramežljivi kot spolni nagon v telesu) in nezmerni v pijači. Pravi, da so kot Bakhus na sodu. Blebetajo grdostije in se pri tem potijo, kot bi kopali gorice. Kvantajo o fararjevi ženi, tistega, ki se trikrat na dan dodobra ne opije, imajo za slabiča. Pijani se valjajo po snegu kot svinja pd blatu, vendar ne pomrznejo, ker jih vino greje. Od časa do časa se obrcajo v zadnjo plat, potem popadajo pijani okrog cerkve, gospodar pa se boji, da mu ne bi, ko se zbudijo, zažgali hiše in pokradli vsega, od trinožnika do čebra masti. Mikloš Kuzmič je bil po blagostanju svoje župnije nekje sredi med Čergičevo v Dolencih in marijansko, ki jo je vodil »rdečelični«, kakor mu pravi pesmik, Mihael Gaber. Čergič je zavidal njemu, Kuzmič pa Mahaelu, ki ga v neki pesmi prosi »prosim, pošlji kruha mi kolač«, spet drugič pa »kruh domači pošlji mi v zameno«. Sploh se pisatelj Mikloš Kuzmič razkriva kot dober poznavalec kuharskih dobrot, o katerih pa sicer v svojem Ivanovskem dolu več sanja, kot jih dejansko uživa. Včasih pa se mu je vendarle primerilo tudi kaj nenadejanega. Takole pravi v eni od pesmi: »Močno v skrbeh, zamišljen, kaj bo za kosilo,/ želel sem si pogač in milo se mi jesto-rilo:/ Glej, deva z jerbasom na glavi/ iz Sobote prihaja z darilom in pozdravi!« Dalje potem pravi: »...mlatil sem jih s tekom in se čudil, če dobroče te sem res zaslužil«. ŠTEFAN SMEJ Nikjer v tej pokrajini ne raste tak kovačnik kakor ob stebru pred vhodom v hišo Dinija Titana v Kupšincih. Težko je enostavno povedati, kakšen pomen ima kovačnik v vrtu. Reči, da ima na sebi nekaj aristokratskega, je mogoče preveč naravnost povedano. Recimo, da v teh naših krajih pomeni neko aspiracijo do aristokratskega. Čeprav je tako rekoč navadna gozdna ovijalka, zaznamuje, prenesena v vrt, neko poznavanje, nekaj literarnega. Na primer da malo spominja na romane sester Bronte. »To je nekoč prinesel iz gozda in je tako zrastlo,« pravi Dinijeva žena Zora. Letos bo kovačnik posebno zgodaj omledno dišal, vendar ga Dini ne bo vohal. Dini, s polnim krstnim imenom Dionizij Titan, je umrl 25. marca 1994. Dopolnil je štirinsedemdeset let, hišna knjiga vtisov Z naslovom Pri Titanovih v gosteh, v katero so se vpisovali mnogi gostje, je izpisana samo do polovice. Dini Titan jo je začel postavljati pred prijatelje in povabljence leta 1954. Koliko prijateljev! Dini Titan se je rodil 25. avgusta 1919. leta v Kupšincih. »Kupšinski Titani so luterani,« je nekoč rekel. »Bil je širokogruden kristjan, evangeličan s smislom za ekumenizem, s škofom Smejem je bil v zelo dobrih odnosih,« pripoveduje vdova. Njegov oče je bil učitelj z veliko nagnjenostjo do kmetovanja. Dini je najpej v Čakovcu obiskoval trgovsko akademijo, po vojni je študiral agronomijo v Mariboru. Bil je zaprt, ker je »sabotiral proti oblasti«, kakor se je glasila takratna obtožnica. Gostje v knjigi vtisov so ga imenovali »prekmurski kralj na Betajnovi«, »Martin Krpan«, vendar je bil Dini Titan predvsem to, čemur se reče gospod. Gospod, to pomeni, da imaš duha, da si dober z otroki, da si izobražen, čuten, skeptičen in odprt za dobre stvari iz širnega sveta. Dini Titan je bil’ustvarjalec javnega mnenja in Prekmurec s formatom. Š. SMEJ Za zeleni jezik (59) V prejšnjem sestavku smo vprašanje tujk osvetlili z zornega kota sporočila (tč. 2), tokrat pa nam preostane še tretji osnovni člen v sporočanjski verigi, to je 3. naslovnik. Vemo sicer, da vsa sporočila niso nosilci dobesednega, premega pomena, ampak da ga nekatera, npr. umetniška, presegajo zaradi svoje posebne pomenske strukture/sestave, druga pa se mu iz različnih razlogov izogibajo ali pa ga preprosto zgrešijo. Vendar tokrat izhajamo iz predpostavke, da sporočevalec želi da bi njegovo sporočilo naslovnik - preprosto povedano - razumel. V tem primeru bo upošteval tudi naslovnika. Kakor se nam zdi samo po sebi umevno, da delovanje npr. avtomobila otroku razložimo drugače kot tehnično razgledanemu naslovniku, tako bi bilo tudi v drugih sporočanjskih položajih več kot koristno, če bi sporočevalci upoštevali naslovnikovo starost (otrok, mladostnik, odrasel človek), izobrazbeno stopnjo, splošno razgledanost, življenjske izkušnje ipd. Upoštevanje naslovnikovega duhovno-izkustvenega obzorja namreč pomaga sporočevalcu oblikovati sporočilo tako, da je za naslovnika dojemljivo, da usmeri njegovo pozornost na čim večji del sporočila in ga vzpodbudi k željenemu odzivu. Marsikaj koristnega lahko o tem pove tudi psihologija, ki upošteva še naslovnikove psihične lastnosti, od njegovega značaja do čutno-zaznavnega sistema, s katerim zbira in »predeluje« informacije, ter drugih duševnih razsežnosti, ki ga bolj »odpirajo« enim in »zapirajo« drugim plastem sporočila. Uporaba temeljnih načel psihologije v praksi in sposobnost hitrega presojanja naslovnikovih duševnih lastnosti sta pri komuniciranju vsekakor nadvse dobrodošli lastnosti, značilni za tiste, ki jim pripisujemo govorniške (retorične) sposobnosti. Vendar naš namen ni razglabljanje o teh plasteh komunikacije, ali pa npr. o tem, kako s posebnimi retoričnimi sredstvi povečati učinek povedanega, ali kako naslovniku povedati to, česar ne želi slišati, tako, da bo zvenelo prijetno njegovim ušesom, ali kako nič povedati tako, da bo v njem vzbudilo občutek o pomembnosti povedanega. Preprosto želimo opozoriti na to, da upoštevanje naslovnika pomeni tudi to, da mu sporočevalec prilagodi zahtevnost sporočila in izbere tista jezikovna sredstva, za katera meni, da bodo njegovi starosti, izobrazbeni stopnji, razgledanosti in življenjski izkušenosti najprimernejša. Med temi jezikovnimi sredstvi je poleg besedilnih, zgradbenih, skladenjskih idr. vzorcev še posebej pomembno prav besedišče. Sestavni del le-tega so tudi tujke. Če načelo upoštevanja naslovnika prenesemo na ta del besedoslovne problematike, je mogoče zarisati vsaj dve vodili: 3.1. Tujko uporabimo takrat, ko smo prepričani, da jo bo naslovnik razumel, ali ko zaradi drugih razlogov sklepamo, da je njen pomen naslovniku znan. Pred tem tudi s stališča sporočevalca in sporočila premislimo, ali je tujka res potrebna. 3.2. Če sporočilo naslavljamo na naslovnika, o katerega duhov-no-izkustvenem obzorju ne vemo dovolj, in pri tem želimo, da bi bili razumni, izberemo domačo besedo. Zanjo namreč moramo upravičeno predvidevati, da je povprečnemu naslovniku bliže kot tujka. (Še posebej velja slednje za tista sporočila, ki so namenjena širokemu krogu starostno, izobrazbeno, izkustveno itn. različnih posameznikov, kakršna so npr. publicistična!) Seveda se ob teh dveh vodilih vsiljuje še vprašanje, kaj pa storiti takrat, ko domače besede ni ali je prevzeti izraz nujen iz drugih razlogov. Nujna pripomba, da v tem primeru ne gre za tujko, ampak bodisi za citatno ali polcitatno besedo bodisi za sposojenko, noče zanikati resnosti vprašanja, ampak skuša opozoriti na nujno terminološko razliko, ki smo jo sicer že bili pojasnjevali. Konkretni odgovor na zastavljeno vprašanje pa bi bil: če gre za dokaj razširjeno besedo, za katero predvidevamo, da jo bo naslovnik razumel, jo uporabimo brez dodatnih pojasnil, v nasprotnem primeru jo kratko pojasnimo, tako da bo omogočeno neokrnjeno razumevanje sporočila. Ta »pedagoški« pristop bi bil koristen tudi v marsikaterem besedilu, namenjenem mladim bralcem, saj tudi tam število prevzetih besed narašča. Da pa tudi naše besedilo ne bi bilo razumljeno napačno, čeprav smo se trudili, da ne bi uporabljali tujk, naj na koncu opozorimo na tole: načelo upoštevanja naslovnika ne pomeni, da mu sporočimo to, kar bi on po našem mnenju želel slišati/brati, ampak da v našem sporočilu izberemo njegovemu duhovno-izkustvenemu obzorju ustrezna jezikovna sredstva, ki bodo omogočila ustrezno razumevanje sporočila in odziv nanj. FRANCI JUST Vestnik: »Mi smo dobri, zato ne potrebujemo reklame!« Vestnik. IZŠLA je knjiga Vestnikovega novinarja Štefana Sobočana MOJA ŽUPNIJA NAROČILNICA Podpisani__________-------- kraj_____________ulica_________________________________ poštna številka-----------------pošta naročam knjigo MOJA ŽUPNIJA. Cena 1000 Sit + PTT-stroški Knjigo bom plačal po povzetju s priloženo položnico. Vestnik, Slovenska 41, M. Sobota. stran 12 vestnik, 7. agrf ne zgodi se vsak dan Nevarni asteroid Ameriški astronomi so te dni opazili asteroid, ki je letel mimo Zemlje bliže kot katerokoli enako veliko nebesno telo v zadnjem času. Majhno nebesno telo se je Zemlji približalo iz smeri sonca. Mimo nje je letelo oddaljeno le nekaj sto tisoč kilometrov, kar je v astronomiji zelo blizu. Astronomi pravijo, da bi zelo lahko tudi trčil v Zemljo. To bi bilo za tisto območje na Zemlji katastrofalno. Če bi treščil v morje, bi ga tako razburkal. da bi visoki valovi poplavili bližnje obale. Dodajajo še, da se je asteroid tako hitro bližal Zemlji, da ne bi bilo časa za vnaprejšnje obvestilo in opozorilo o nesreči, če bi kazalo, da bo trčil ob njo. Mini humoreska O pohvalah Ste že kdaj opazili, da se pri nas v nikogar pohvaliti. Nekomu, denimo, rečem;J’ gospod x) je pa zelo v redu človek.« Navzoči ( več) bodo redno protestirali. »Ne, to pa premalo poznaš.« »Kje pa, to se motiš!« "■N6, ’ dela se takšnega, v resnici je pokvarjena bo™ ' Tako sem spoznal, da pri nas ni dobrih da vlada takšna ’foušija’, da niti slučajno ne 9 $ hvaliti. Tistega, ki ni navzoč, lahko grajaš, ^ osiraš, bonton pa nikakor ne prenese ^i pohvale, tudi če ti je dotični rešil življenje, ■ -o mrtvih dobro, o živih nikoli! BOR^ Walvis Bay je bil do konca februarja del Južnoafriške republike, zdaj pa pripada sosednji Namibiji. Medtem ko so ljudje slavili, pa noji še niso vedeli, kaj jih čaka. Zdaj, ko so »državlja- ni« Namibije, jih bodo lahko izvozili kot meso, kar J njihovi prejšnji domovini ni bilo dovoljeno. Če bi to vedeli, bi gotovo zahtevali nojevski plebiscit. Nov ruski kozmodrom Angleški pustolovci, ki so hoteli po kopnem ° ^t? New Yorka prek Evrope, Azije, Sibirije, Aljaske1 -¡jasi* morali prekiniti svojo pustolovščino. Tako še ve® ¡o^ bodo dosegli tisto, kar so hoteli. Iz Anglije v Evf°P kopnem po novem predoru pod Rokavskim Pre '^¿¡i p0’1' govo ožino med Sibirijo in Aljasko pa so se prepeljati z goseničarji. Toda ko so bili na poti zajel ledeni vihar, tako da so jih morali reševati s jih odpeljati na Aljasko, od koder nadaljujejo p Vprašanje je, ali jim bodo priznali tudi tisti del potl’" so se popeljali s helikopterji. Rusija namerava na Daljnem vzhodu pri mestu Svobodni, blizu meje s Kitajsko, zgraditi nov kozmodrom. Po razpadu Sovjetske zveze je njeno najpomembnejše raketno in vesoljsko središče za izstreljevanje raket ostalo za mejami Rusije v novi državi Kazahstan. To je znani kozmodrom Bajkonur, ki ga še vedno upravljajo ruski vojaški in civilni strokovnjaki, saj Kazahstan nima ustreznega kadra in ne finančnih sredstev. Tako bo kozmodrom, ki je omogočil nekdanji SZ vodilno vlogo na več področjih vesoljskih raziskav, postopoma propadel ali postal mednarodno vesoljsko središče, ki ga bo Kazahstan oddajal v najem zainteresiranim vesoljskim državam. Kozmodrom Bajkonur leži v resnici več sto kilometrov od istoimenega mesta. Gre za dolgoletno prevaro zaradi znane vohu-nomanije«. Leži ob reki Sir-Darji, ki se izliva v Aralsko jezero. Pilot za bolne otroke Lipou se je vö ftegno moj pajdaš Bela v svojon doma pred televizoron, pa si Vüzmon njemi je sousid zažel ren, pa se je po dugon posti tüdi najo, se pravi, v sebš je skl holesterola, pa vdejno friški lüft domačoj šmarnici, pa po varnosti varnoga od tistoga mau, gda st podpisli na sedeži Nata okvirni dobro dobre čo dobro ki po vijolice Počdjti se foteli Pred debeli po ) naši pregnjejši dokument ka lejko bole i k Partnerstvi za mir. Ka njemi tüdi v ton časi de ešče obrambnega ministra, ešče pred ten so znižali za štiri procente, s ten i potrošnjo cigareklnof pa alkoja, pa njegovo zdravje. No, pa ka si lejko penzijo so njem. so njemi zmenša1i Kapetan Norman Britton, ki se lahko pohvali z rekordom za najhitrejši civilni let čez Atlantik s konkordom, maha na našem posnetku iz letalske kabine. Rekord, ki je znašal 2 uri, 54 minut in 32 sekund - za pot od Londona do New Yorka - še vedno velja za svetovnega. Na dobrodelno prireditev »Dremflight« (sanjski polet), na kateri so zbirali denar za bolne otroke, da bodo ti lahko šli na potovanje v Disney World na Florido, so povabili tudi letalskega rekorderja. Udeleženci so se pomerili v vlečenju »supersonic jeta«, kapitan pa jih je spodbujal skozi okno kabine. Samo na cesto more previdno pazati, I tak poskrbeli za ešče lepšoga želej' pa Pa stoupi ti, gda de odo ne stopi, nogou stere. Tou, či komi kaj fkradnejo ali koga oropajo domi koga bujejo, tou se pač zgodi. Ci je v pomagati. Glavno ga po more ka so ali pa na metropoli prometnega je, ka smo I Na varnon doma brart Džouži Ešče edno centralo, či mo v Natoji. trbelo z marmora zazijdati > velko ižo de poleg Janšove, po Natovsko podmornice,. za ove z Natoja, pa naše kadre zašolati, pa küjpiti, pa OVEN Ona: Predvsem strah pred posledicami ti bo branil, da bese . zapletla v neko nespametno avanturo. Prijateljica te bo sider > vneto nagovarjala, vendar le zato, ker so njeni interesi prav tam, kjer si trenutno ti sama. On: Na noben način ne boš privolil v kompromis, saj si. BIK DVOJČKA RAK Milijonar Sedemdesetletni britanski upokojenec Eric Lawes bo postal milijonar, ker je sodišče tako sklenilo glede rimskega zaklada, ki ga je možakar odkril lani v vzhodni Angliji. Do najdbe ima sicer lastninsko pravico finančno ministrstvo, vendar mora najditelju dati polno odškodnino. Lawes je ob tej odločitvi samo vzdihnil, da bi bil rad kakih 50 let mlajši. Bikov na pariških ulicah res ne vidijo vsak dan. Organizatorji vsakoletnega kmetijskega sejma so s pohodom teh korenjakov opozarjali na svojo prireditev, pariški mulci, ki domače živali vidijo le na slikah v šolskih učbenikih, pa so hitro ugotovili, da biki tudi na mestnem asfaltu niso povsem nekoristni. zvezde vam kažejo prepričan, da je tvoja pot edina pravilna. In finančni učinki tvoje lev ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščaj, ampak vztrajaj. Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo zelo pomagala pri tvojih ljubezenskih, načrtih. Vendar bo-bolje, če boš obdržala bistro glavo - prevroča čustva lahko vse samo . pokvarijo. On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo dodobra ' popravil tvoj finančni položaj. Je že res, da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal tudi kam drugam. Prav DEVICA prijetno boš presenečen. ■ ' Č Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere ogromno pričakuješ, vendar pa bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se raje posveti drugim, veliko realnejšim in do-segljivejšim ciljem. On: Izpolnila se ti bo dolgotrajna želja, toda nikar se ne prenagli, ampak poskus*obvladati svoje nagone. To se ti bo v prihodnosti še kako obrestovalo, tako na finančnem kot tudi popolnoma zasebnem področju. •■ a TEHTNICA Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obrnila hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal. On: Spoznal boš, da je za dober posel potrebno še kaj več kot samo trdo delo. Se nihče se ni obogatil le z garanjem in verjetno tudi ti ne boš prvi takšen primer. Razmišljaj raje malce drugače kot običajno. Ona: Kljub vztrajnim poskusom, da bi ti uspelo osvojiti staro simpatijo, se ti ne obeta prav nič dobrega. Ali bi ne bilo bolje, če bi se posvetila tudi komu drugemu, pri katerem imaš kaj več možnosti? On: V začetku tedna se ti obeta neprijetno spoznanje, da bi se vendarle uštel in se prehitro spustil v nekaj, o čemer si bil še nedavno povsem prepričan, da ti lahko prinese samo dobro. In nihče ti ne bo pomagal... Ona: Čustva ti bodo pokvarila načrte za konec tedna, vendar pa bo dolgoročno gledano to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopusti, da se ti vse skupaj izmuzne iz rok. Prijeten večer se bo prelevil v še prijetnejšo noč. On: Kljub odličnemu počutju se ti ne piše prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti bo pripetila nerodna nezgoda, ki te bo stala veliko več, kot si sposoben prenesti. Pohiti in reši, kar se še da. Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dolgo sanjaš. Toda kaj hitro boš ugotovila, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. Kljub temu boš preživela prav prijetne urice. On: Še vedno si nisi na jasnem, kaj si v resnici želiš: ali staro, ustaljeno ljubezensko zgodbo ali vročo avanturo. Jasno ti je le eno: na dveh stolih se ne da sedeti. Pohiti, saj bo kmalu prepozno! ŠKORPIJON Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo presneto uporabno. Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar pa ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu prevarana prav ti. On: Nikar ne postavljaj svojega ugleda na kocko, saj sedaj ni ravno čas, da bi se igrali s srečo. Poskusi raje z malo zanesljivejšimi naložbami, ki sicer prinašajo manjši, a zato zanesljivi dobiček. STRELEC Investiranje v zlato je sicer zanesljivejše, a platina postaja statusni simbol novopečenih kitajskih bogatašev. Za vsakega od teh platinskih prstanov z diamanti je treba odšteti okoli sto tisoč juanov (približno 11.500 dolarjev). Veliki večini Kitajcev so to le nedosegljive sanje. Če seveda njihove sanje, katerih skrajni doseg je bilo ne dolgo od tega navadno kolo, tako daleč sploh lahko sežejo. KOZOROG VODNAR RIBI iÄi ■e le tistfi .-a nosila na . - zabodel t priP^ec. sč šilingov ali ----------------------------^V Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš w imaš morebiti veliko več možnosti, kot si obisk pri zdravniku. . , pa 60 On: Poslovna kriza bo sicer minila, °L(|elo<"||jr priokus neuspeha. Najbolje se je zakopa« ^ o«5 najhitreje pozabil, kar se ti je pripet«0, prijetnejša različica... Ona: Ljubezenska avantura te bo dobe ¡n8slš °9kf8 Ijenega življenja, po drugi strani pa ti g0 li H® J srečo. Mogoče je ravno to tisto pravo, zat det V »srsu,«»o« ^•¿S’^ predvideval v začetku. Je že res, da boš k ^ krivde, vendar se bo splačalo... Vprašani ona... i’Ä Ona: Tvoji izgovori bodo precej Pro^°0|i, 23 nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav r3div i pa b°' ° -ete* skupaj na malo drugačen način, še napo j j odpoveš. „nV0Se..> On: S prijatelji se boste kar pošteno P° ^ta^ pa boš ponovno spoznal še zelo Pn’ gi pila ™ preteklosti. In oba bosta ugotovila, da st J všeč. . in leP'Ai I'.5 Ona: še vedno boš nihala med rea!rl°a pri b50^'51'1' in ravno zato lahko zamudiš lepo Pril°. ¡sj up#18 .csi’i vzbuja spoštovanje, vendar si nikoli n s PS ? karkoli več. . _ On: Pred teboj je uspešen teden, ki 9® 0per ¡p r njim poslovnim uspehom. Pa še prijeten ^npS ga že tako dolgo želel. Izkoristi ugodno p z uspehom. jetnik, 7. aprila 1994 stran 13 za vsakogar nekaj »Kar se psiček ne nauči...« ako vzgojiti psa v poslušnega sostanovalca Kuhajte z nami bavoS ^ mnogim v veselje, za-Siff^ in dedih r,8,W° ^PMsli ga hX ]emu >>v°dniku«, zaradi n Vzg°jimo 'ako, da vh^vs^narobenaVZOČnOSti ni da mu damiZa t0 pa Je seveda, H, kd« je: v F3^35110 vede-ne, si bo t dr.uzini »šef«. Če dobiti sam P°J0Žaj skušal pri-plesati kotb»^0 mOrali vsi psa - kot bo Z1vžgal flokl ' vendarle treh t^0 vzg°j'ti Meti, in sicPr b ° tudi zares kler je Še dol ^.^usno, do-? ^Primerno '^^nje in 0 v navado Neÿn(e ni pre' Začnem0 učiti Nf^01^ Ie > da ko S nmladlča kar dom. se Pnvadi na novi PfiS že ktemu d?h SVoji naravi teži 'a‘ako ugodil Tnečesa naučil d°loča tudf ur"*“' To pa i^oje - kadar b'k° njegove kar zahtevi naredl nekaj, Moramo n At?10 od njega, ga b S" v* «™ Æ ga hvalimo Ù ,Vamo ~ M ko "aučeno in’b J aibo zapomnil Prav>lno odzival' v Prih°dnje ^- usneù J na znane uka-^japakra-r0 še večji, čas S1? začiniliJ te bomo poh’ ^jajem. tUdl s slastnim >“?psaa ?ratno - kadar ^vanL"6 UStreza našim r' te* Pa vM-8aJOgrajamo-Cs Ie izredn Ja b’1' zmeren. azna nezad ° tenk°čuten in > glasu KeS° že po >0« takA^Že»progra-^ditLzadXda nam skuša ^uS^ da gaod-^^g^^ajno nauči fc^ člana ■ lakoj ko se zbudi- mo in po vsakem obroku nesemo mladiča ven in mu prigovarjamo, naj opravi potrebo, in ko to stori, ga izdatno pohvalimo. Po večkratnem ponavljanju pes dojame, da je opravljanje potrebe v dnevni sobi »fuj«, medtem ko je za isto početje v naravi pohvaljen. Če mu potem kljub temu še kdaj uide tudi v stanovanju, ga ne kaznujemo, saj tega ne bi razumel. Psa zlahka sami naučimo najpomembnejših ukazov, za »višje šolanje« pa so priporočljivi tečaji, kijih vodijo profesionalci. Te tečaje naj obiskuje tudi lastnik, saj bi bilo nesmiselno, da bi njegov pes ubogal tujca. S psom vadimo samo po deset minut na dan. To popolnoma zadošča in v tem kratkem času se lahko tako lastnik kot pes zares posvetita učenju. Pomembno je zlasti, da psa naučimo, kako mu je ime, in da pride na poziv k lastniku. Tega se bo najlažje naučil, če ga privežemo na dolgo vrvico, ga pokličemo in obenem rahlo potegnemo k sebi. Potem ga pohvalimo in pobožamo. Psa moramo naučiti tudi, da nečesa ne sme početi (na primer gristi copat). Odločno mu rečemo »ne« in neprijetni zven glasu ga bo odvrnil od neželenega početja. Če uboga, ga spet pohvalimo, če ne, pa si pomagamo tako, da predmet (ali psa) odstranimo z »nevarnega območja«. Vselej ponavljajmo iste ukaze, ki jih izgovarjamo čimbolj mirno. Na ukaz »sedi« psu rahlo potisnemo zadnjico k tlom. Podobno ga naučimo tudi ukazov »prostor« in »k nogi«. Predvsem slednji ukaz je zelo pomemben na sprehodih. Psa privežemo na kratek povodec in ponavljamo ta ukaz, dokler žival ne dojame, kaj naj stori. Po tej težki vaji - pes namreč zelo težko hodi tako počasi kot človek - ga še posebej pohvalimo in mu damo za nagrado tudi okusen grižljaj. Po mestu imejmo zaradi cestnega prometa na povodcu tudi najbolje vzgojene pse, saj se lahko zgodi kaj nepredvidenega - denimo, da pes zagleda na drugi strani ceste tekmeca, plane na cestišče in po- sledice so lahko katastrofalne. Pes na povodcu velikokrat vleče lastnika za seboj in sčasoma si lahko začne celo predstavljati, da ga on pelje na vrvici. Tega početja ga pravočasno odvadimo tako, da povodec na kratko, sunkovito potegnemo v nasprotno smer. Česa ne počnemo? Ne »dresirajmo« psa, ker to ni cirkuška žival. Učimo ga le smiselnih ukazov, ki so namenjeni varnosti ali sožitju. Seveda pa se s psom tudi igramo. Ob igrici »aport« se lahko na nedeljskih sprehodih (ne v naselju!) zabava vsa družina. Nikoli ne udarimo psa, saj se lahko začne mladič že zaradi enega samega močnejšega udarca bati roke in se tega strahu nikoli več ne znebi. Psa izdatno nagrajujmo, vendar ne s sladkorčki ali sladkarijami, ampak z dobrotami, ki so namenjene samo psom. Svetujemo Čebelji pik je dobra slaščica, sicer pa... Čebela piči le, kadar se počuti ogroženo, zato nikar panično ne mahajte okoli sebe, kadar vas katera obletava. Če pa vas je že doletela smola, položite na mesto vboda rezino čebule. Srbenje po piku preženete z nekaj kapljicami kisa. Glasbene ^ '^e } H SEDEM tu,,h skladb na murskem valu 3' Carey AlN'JanPkE-Prince Ital Joe Jackson ^^ÄÄ,-^ Heart C BUT Lovu - Bruce Springsteen 7\?TVICa ^-^Big 1 zabavne glasbe 4 MA^ Magnifico ■ ~ M A ~ "elena Blagne ~ Vita jMentony band 6 - V EShn a Mavrič S^OGl. band S^TVICa A~L“cni Franz t ^ftcEÄV^^ASBE Tki iN PA 7 mArelof 5 Motiv _ 2LJUB - Ans. Lojzeta Slaka 6 ^NTt^kTNlCA ~ Movenskogoriški kvintet 7 P^TvS*E OBI niS?1 instrumentalni ansambel fes« ‘“'k , MtEČE _ - Boris Kopitar 'Mo^"6 kupon ’)Venska 41, d® četrtka, 14. aprila 1994, na naslov: Murski urska Sobota, za glasbene lestvice. s^a-14 « t Za Catibo: ^ “^n. 'ein '°2abavna ’'‘"“‘te «o. Okenskih polic ne čistite prepogosto z vodo, ker se hitro zaprašijo in umažejo. Raje jih zdrgnite z loščilnim voskom. Obnese se tudi čiščenje s silikonskim sredstvom za nego pohištva. Ovseni kosmiči niso samo zdrava in okusna hrana, ampak tudi odlično lepotilno sredstvo. Dodajte jih vodi za umivanje (navadni ali prekuhani) in koža bo postala žametno mehka. Kava bo ohranila svojo čudovito aromo, če ji dodate ščepec soli, preden jo prelijete z vročo vodo. Okus okrepi tudi ščep kakava ali čokolade v prahu. Skutine »posolanke« 30 dag moke, 2 dag kvasa, 3 žlice olja ali masti, žlica sladkorja, malo soli, mleko. Nadev: 50 dag skute, 1 stepeno jajce, 3 žlice kisle smetane, 1 žlica ostre bele moke ali zdroba, sladkor po okusu, ščep soli. Premaz: 4 žlice kisle smetane za premaz pečene »posolanke«. Iz moke, vzhajanega kvasa in preostalih sestavin zamesimo mehkejše testo. Mesimo, da se delajo mehurji. Oblikujemo hlebček, ki naj pokrit počiva, da dvojno naraste. Lopar potresemo z mešanico moke in koruznega zdroba. Hlebček rahlo razvaljamo v približno cm debelo lepo okroglo ploščo. Počakamo nekaj minut, da testo ponovno vzhaja. Obložimo ga z nadevom in spečemo v krušni peči. Če krušne peči ni, posolanko oblikujemo v okrogli lončeni »tepsiji« ter spečemo v pečici. Nadev: Skuto na drobno zdrobimo z vilicami, dodamo stepeno jajce, kislo smetano, ostro moko ali zdrob, malo soli in sladkor po želji. Takoj, ko jo vzamemo iz pečice, jo namažemo s kislo smetano. Različice: Testo je vedno isto, razlikujejo se nadevi. 1. Pripravite 4 različne nadeve: mak, orehe, skuto in jabolka. Približno četrtino testa na posolanki obložijo z enim nadevom (Radovci, Kruplivnik). 2. Jabolčni nadev z orehi, pečeno premažejo s smetano (zahodni del Goričkega). 3. Bučni nadev: buče z rumenim mesom naribajo, malo solijo, ožmejo in malo sladkajo (Goričko). Cilka Sukič Srčni bolniki za volanom Na svetu je veliko ljudi, ki so jih operirali na srcu, vendar se vsi ne obnašajo tako, kot bi se morali. Dve tretjini bolnikov, ki so jim v ZDA vsadili srčne spodbujevalke, spet sedeta na vozniški sedež, čeprav vedo, da lahko omedlijo. Napravice, ki jih srčnim bolnikom vstavijo kirurgi, uravnavajo delovanje tega življenjsko tako pomembnega organa z rednimi električnimi dražljaji in tako varujejo ljudi pred nenadno smrtjo. Slaba lastnost pospeševalnikov pa je, da lahko prizadeti nenadoma izgubi zavest. Še posebno nevarno je, če se to zgodi v avtomobilu, zato so nekatere države, na primer Velika Britanija in Kanada, že ukrepale. Vsak, ki se mu naredi tovrsten poseg, mora vrniti vozniško dovoljenje. V Ameriki se zdravniki trudijo, da bi položaj izboljšali, vendar se še vedno dogaja, da bolnik, ki ga izpustijo iz bolnišnice, sede v avtomobil in se sam odpelje domov. Že kar baročno je okrašena ženska .zapestna ura, ki jo letos ponujajo itaiijanski stilisti. Številčnica je iz belega kamna, z zlatimi rimskimi številkami pa so označene le štiri glavne številke. Pas je iz bogatega krokodiljevega usnja, ki ga elegantno končuje pozlačena kovina. Zapestna ura je lahko tudi dragocen in lep nakit. RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Niste sami Vestnik je z vami! /144V Boj proti plevelu Plevel je tako rekoč vsaka rastlina, ki raste nenačrtovano tam, kjer bi vrtičkar ali vrtnar raje videla kako rožo ali povrtnino. Plevel delimo na kratko živeči, na enoletni in na večletni. Kratko živeči plevel se izredno hitro množi, saj je njegova življenjska doba krajša od enega leta. Odstraniti ga moramo, kar se da hitro, da se ne razširi vsenaokrog. Plevel v razpokah in fugah med talnimi ploščami je zelo grd na pogled. Odstranimo ga, kar se da hitro, da ne požene globokih korenin. Večji šop plevela zgrabimo za stebla, čim bliže koreninam in izpulimo plevel in korenine. Trdovratni plevel odrežemo z nožem. Rezano mesto potresemo z malo soli - s tem plevel dokončno zamorimo. Enoletni plevel živi sicer le eno leto, če pa odcveti in naredi semena, postane na vrtu trajnica. Plevel torej uničimo, preden utegne cveteti. Korenina odmre, če odtrgamo nadzemni del rastline. Ne čakajmo do cvetenja, da po zemlji ne raztresemo semena. Večletni plevel jeseni odmre, v zemlji pa ostanejo korenine z zadostno zalogo hrane. Ko pride pomlad, plevel spet odžene. Izpuliti moramo vsako rastlino posebej, kar se da temeljito. Če ostane v zemlji samo košček korenine, iz njega požene nova rastlina. Večletne plevele uničimo s prekopavanjem. Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija * Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon, cekron, pa z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih -13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVIL MARKO NAPAST IT. KOMEDIOGRAF (.LAŽNIVEC«) IDEJNI UTEMELJITELJ GLAVNO MESTO ČEŠKE ZELENA DREVESNA ŽABICA NEKDANJA RUSKA KMEČKA STRANKA REKA NA POLJSKEM, PRITOK VISLE SUKARSKA GALERIJA V LJUBLJANI ZIMZELENO DREVO, ZNAMENJE ŽALOSTI PO ABECEDI UREJEN SEZNAM NASLOVOV KEMIČNA SNOV, KI TIPIČNO REAGIRA NIŽJI GOZDARSKI USLUŽBENEC VERDIJEVA OPERA STAVBENIK ŠVEDSKI PESNIK HANSSON FILMSKA IGRALKA RINA JAPONSKA NAMIZNA IGRA RIMSKI HIŠNI BOG GRŠKA POKRAJINA (EUDA) ROBERT REDFORD KRAJ NA KRASU OGLEDNIK, ŠPiJON RIMSKO ŠTEVILO PETDESET DOKAZ ODSOTNOSTI ■ ^ GRŠKI BOG LJUBEZNI PROIZVOD IZ ČESA OSNOVNEGA ORANJE, ZORANA ZEMLJA FR. PIŠA-TEU, .OČE« SADIZMA MW ORGAN VOHA SOVI PODOBNA NOČNA PTICA IT. FILM. IGRALKA MIRANDA ČRNSKI JAZZ BOBNAR BLAKEY REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: rekviem, obresti, Teokrit, trg, aki, et, Dean, R, del, Dreiser, aids, MA, Mo, tron, Slokani, Kitajec, Ito, ata. stran 14 Alergija na gumo in njene sestavine Tabela 3. Vrstni red dokazanih standardnih guma-alergenov glede na spol v ob- dobju 1987-1991._ Carba-mix je izločen iz slovenske standardne serije. Tudi nekateri tuji avtorji (Chronin, Logan, White) z njegovo izločitvijo iz standardne serije ne vidijo zmanjšane možnosti odkrivanja senzibilizacije na gumo. To opravičujejo z istočasno alergijsko preobčutljivostjo bolnika na druge sestavine gume. Na osnovi belgijskih avtorjev Songa, Degeefa in drugih (1979), ki so dobili pri 55 testiranih bolnikih pozitivni epikutani test na Thiuram-Mix v 54%, Carba-Mix v 34,5%, PPD-Mix v 23,6% Mercapto-Mix v 18,6% in na Naftil-Mix v 7,2% ter naših rezultatov, ki večinoma kažejo monovalentno preobčutljivost na Carba-Mix, menimo, da je potrebno pri sumu na alergijsko preobčutljivost na gumo misliti nanj vsaj pri izbiri ciljanih alergenov. Thiuram-Mix so sledeče sestavine gume: Tetrametilthiurammonodisulfid (TMTD), Tetramethylthiurammono-sulfid (TMTM), Tetraethylthiuram-disulfid (TETD) in Dipentomethy-lenthiuramtetradisulfid (DPPD). V Black Rubber-Mix-u so: N-phenyl—N'-cyclohexyl-p-p-henylendiamin (CPPD), Nl-isopro-pyl-N'-phenyl-p-phen ¡lend ¡amin (IPPD) in Diphenyl—p—phenilen-di-amin (DPPD). Carba-Mix sestavljajo: 1 ,3 Diphenilenguanidin (DPG), Zn-Diethyldithiocarbamat (ZDC) in Zn-Dibuthyldithiocarbamat (ZBC). Mercapto-Mix sestavljajo naslednje sestavine gume: N-cyclohexyl-2-benzothiazol-sulfonamid (CBS), Mercaptobenzothiazol (MBT), Dibenzothiazoldi-sulfid (MBTS) in Morpholinomer- Vrsta poz. test poz. test poz. test Moški 1. Thiuram-Mix 14 Gum. rokavica 32 Gum. rokavica 40 2. Black Rubber-Mix 11 Thiuram-Mix 17 Thiuram-Mix 31 3. Gum. rokavica 8 Black Rubber-Mix 10 Black Rubber-Mix 21 4. Carba-Mix 7 Carba-Mix 8 Carba-Mix 15 5. Mercapto-Mix 2 Mercapto-Mix 3 Mercapto-Mix 5 nim delavcem, ki prihajajo v primeru bolezni s temi bolniki v kontakt. captobenzothiazol (MOR). Iz vrstnega reda dokazane kontaktne alergijske preobčutljivosti na gumo in njene sestavine je razvidno, da je pri moških na prvem mestu Thiuram-Mix, pri ženskah pa gumijaste rokavice. Iz pogostnosti lahko sklepamo, da je po Pertlu (1974) »gospodinjska roka« ugodnejši teren za penetracijo alergenov, da je ženska roka pogosteje v kontaktu z gumijasto rokavico, in da ženska pogosteje išče dermatološko pomoč kot moški. Tabela 3 nam narekuje, da moramo bolnika obvezno testirati s standardnimi sestavinami gume in prinesenimi gumijastimi rokavicami oz. predmeti. Kakor Černelčeva (1988) menimo tudi mi, da bi moral imeti vsak bolnik - alergik pri sebi alergološko knjižico z vsemi dokazanimi alergeni. Glede na vse večji pomen alergijskih reakcij ranega in poznega tipa na gumo in njene sestavine pozdravljamo s Fuchsom in Geigerjem pogost opozorila v novejših publikacijah, ki smo jih dolžni prenašati v slovenski prostor, na širjenje La-tex-a v vseh življenjskih okoliščinah. Po njunih izkušnjah priporočamo tem bolnikom rokavice iz sintetične gume: Elastyren (Styrol-Bu-tadien-Blockpolymer) in Neolon-R(NeopreneR), kakor tudi zdravstve- mag. sei. Karolina Godina dr. med. LITERATURA IN VIRI 1. Mala splošna enciklopedija I (A-C) Državna založba Slovenije Ljubljana, Ljubljana, 1973. 2. Knajtner 1.: Profesionalne bolesti kože. Medicinska knjiga Beograd-Za-greb, 1989. 3. Lunder M., Godina Karolina, Kora-žija J. in dr.: Najpogostejši vzročni alergeni pri kontaktnem alergijskem dermatitisu v Sloveniji (1984-1988). Zdravstveni vestnik, S9, 1990; 15—17. 4. Godina Karolina: Kontaktni alergijski dermatitis u svetlu profesionalnog oštečenja kože u široj celjskoj zdravstveno) regiji u periodu od 1975-1980. Magistrsko delo, MF Beograd, 1983. 5. Geiger J., Fuchs Th.: Kontakturtika-ria durch Gummihandsgcuhe. H+G Ze-itsch rift für Hautkrankheiten. 65. 3. 1990; 267-272. 6. Song, N., Degeef, H., Maugeuge, J., Dooms, Goossens, Olleffe J.: Contact Sensitivity to Rubber Additives in Belgi-um. Dermatológica, 1979; 158-163. 7. Pertl E.: Eczema. Zdravstveni vestnik. 43. 1974, 99-101. 8. Nutter A., F.: Conatct urticaria to rubber. Br. J. Dermatol. 101. 1979; 597-598. 9. Černelč Draga: Alergija. Založba Borec, Ljubljana, 1988. Register epikutano testiranih bolnikov (1978-1991) v ambulanti za poklicne bolezni kože in alergološkem laboratoriju na Dermatološkem oddelku v Celju. podlistki N O C 03 POT NA VZHOD - 13 PAKISTAN Sonce se je približalo najvišji točki na nebu. Meščani so našli zavetje in hlad med stenami svojih hiš. Pastirji, ki so bdeli nad živino in obširnih pašnikih v okolici mesta, so poležavali v senci bližnjih dreves. Vrvež na glavni ulici je počasi pojenjal. Opoldanski pokoj so motili le vozovi z žitom in delavci v pristanišču, ki so ravno tako raztovarjali rumeni tovor, pripeljan z rečnimi ladjami iz oddaljenih mest. Napol gole postave so neutrudno prenašale rumeno zlato v varna skladišča. Ta čas v letu je obljubljal blaginjo in mir ali pa grozil z lakoto in pomanjkanjem. Za zidovi utrdbe so svečeniki v posvečenem miru opravljali obredno kopanje. Oblečeni v bele tunike so se počasi pomikali po širokem stopnišču in se potapljali v sveto vodo. V prostoru, kjer je izvirala sveta voda, je sedel postaven si-vobradi moški. Njegovo tuniko je krasil ornament. Obleka, urejena pričeska, oblasten izraz na njegovem obrazu in bakreno okrasje so govorili, da je nekaj posebnega. Bil je on, vrhovni svečenik, mogočnik med mogočniki, vsemogočni vladar doline reke Ind. Vladarjev obraz so senčili oblaki skrbi, pravo nasprotje z optimizmom, ki ga je izžarevalo celotno mesto. Hkrati z dragocenim tovorom so z ladjami prispele tudi slabe novice. Arijske horde so zopet ogrožale posamezna mesta v zgornjem toku reke. Dovolj velik vzrok za skrb, kajti vladar je vse predobro poznal krutost in spretnost teh divjakov, ki so predano klali v imenu svojega boga, boga vojne Indra. Najbolj razširjena civilizacija starega sveta se je rodila v poljedelskih naseljih v plodni dolini reke, plodni, vendar močvirnati, obrasli z džunglo - leglom bolezni in divjih zveri - podvrženi strašnim in nenadnim poplavam. Narediti civilizacijo v tako težkih razmerah je bil podvig, ki je zahteval prirojeno sposobnost, znanje in navdih vodje ter neizmerno predanost podložnikov. Prav tako pa je reka s svojo muhavostjo naravnost določala življenje v svoji bližini z razvojem organizirane družbe, ki je znala prednost reke izkoriščati in se pred njenimi nevarnostmi tudi braniti. Civilizacija doline reke Ind je bila sodobnica egiptovske in mezopotamske kulture, ki sta se ravno tako porajali ob velikih rekah. Kdor pričakuje mogočne kamnite stavbe, svetišča, podprta z umetelnimi stebri, ogromne kipe bogov in boginj, veličastne piramide, tako dobro znane iz doline široke reke Nil, je ob vstopu v to mesto nemalo razočaran. Vse, kar je bilo zgrajeno tu in kar še obstaja v ruševinah, je zgrajeno iz žgane opeke točno določenih mer. Te mere so bile v vsej deželi ob Indu enake. Prav tako so bile usklajene med seboj po celotnem tudi vse druge merske ^ priča o temeljitosti P centralistično zelo dob se urbane civilizacije, za ' ^ zdi, kot bi bila d^p^sof* organiziranem načrtu, n , ^ ljučene na široke avemi P s0 bil vimi koti. Različne set $ predvidene za različne I administrativni sektor, ’ ^ četrt, delavski sektor, menjen različnim obrtn^ ^ Ko sva stopala po oiliieh' cah med nemimi, naPPk ^ mi zidovi so P^.iJede^' mojo pozornost. Bile s j$ bolj ohranjenih delov m kot celotno mesto, soo ^ iz dobre žgane °P^.Mdii^ čajo skrbno zgrajen/ o ^je nali. Zdi se, da so b e eStu^ v tem gosto naseljenem g3n ležne posebne skrbi. gre2pcii hiš je najprej odtekale vv 9 0 nato pa po opečnat* s robu ceste v rek0’,.^ nmogo^ odprtine na kanalih ^psld^ elegantno čiščenje u^ ' & je bila v tem mestu Pr 0^e ^ na stvar, nekatere prem pa so imele tudi prsi in svoj opečnati pof^ vodnjaki so me s s 1^v sedaj so namreč boli P na^ varniškim dimnikom, ^goio z začudenjem. Vendar I preprost. Mdr Nadaljevanje P TABELA 5: Viri pomoči Evropske skupnosti republiki Irski Transferska plačila Evropske skupnosti v obliki tako imenovane strukturne po- v % vir(*) 1991 TABELA 6: Strukturna pomoč Evropske skupnosti republiki Irski v obdobju 1989-1993 - po namembnosti ESF 35,5 ERDF 32,7 posojila 17,4 EAGGF 13,5 drugi 0,9 naslovnik delež v % industrija 29,4 izobraževanje 24,3 zmanjševanje perifernosti 19,2 kmetijstvo in gozdarstvo 18,3 turizem 5,6 zdravstvo 3,2 Skupaj 100,0 ESF - European Social Found ERDF - European Recultivation and Develope-ment Fund EAGGF- European Agriculture Guidance and Guarantee Fund Vir: Komisija Evropske skupnosti, 1991 Skupaj 100,0 Vir: Komisija Evropske skupnosti, 1991 moči so namenjena programom za izenačevanje gospodarske strukture v ES, kot so: gradnja cestne infrastrukture, pospeševanje industrijske rasti, razvoj turizma, varstvo okolja, izobraževanje kadrov in razvoj kmetijstva. Vendar pa se nezaposlenost na Irskem tudi po njenem »vstopu v Evropo« ni nič kaj dosti zmanjšala. V skladu s prioriteto irske vladne politike o zmanjšanju nezaposlenosti strokovnjaki Evropske skupnosti računajo, da naj bi strukturna pomoč Evropske skupnosti Irski do konca desetletja omogočila odpiranje novih 33 000 delovnih mest. Medtem ko so evropski integracijski procesi po eni strani pozitivni zaradi pošiljanja finančne pomoči za pospeševanje strukturnega razvoja industrijsko manj razvitih evropskih regij, pa po drugi strani prinašajo s sabo tudi kruto resnico o neusmiljenem konkurenčnem boju na evropskem trgu, ki lahko vsaj kratkoročno pomeni obvezno zmanjšanje uspešnosti izvoznega gospodarstva. Delovanje na konkurenčno izredno zahtevnem skupnem evropskem trgu, ki postavlja jasne meje regula-tivnemu, torej državnemu načinu ohranjanja konkurenčnosti določenih panog, zahteva večanje konkurenčnosti predvsem na račun manjše stroškovne postavke v ceni proizvoda, za omogočanje le-tega pa je potrebna moderna infrastruktura. Da bi argument geografske odročnosti Irske izgubil svojo težo v procesih odločanja o usmerjanju kapitalskih naložb, Evropska skupnost najprej posredno, preko sklada za strukturno pomoč s 562 milijoni, ter potem še neposredno, preko direktnih investicij v industriji z dodatnimi 861 milijoni irskih funtov, spodbuja gradnjo cest, železnic, morskih pristanišč in letališč. V okviru programa financiranja v obdobju 1989-93 kar 75 odstotkov naložb v gradnjo cestne infrastrukture in dve tretjini stroškov programov, ki jih organizi- rajo irski razvojni center (IDA), irska trgovinska zbornica (Irish Trade Board) in podobne inštitucije, pokriva ES. Kljub strahu pred zahtevno konkurenco pa je irsko izvozno gospodarstvo tudi po pristopu v ES svojo navzočnost na evropskem trgu celo povečalo. Medtem ko je znašal irski izvoz v dežele stare celine leta 1972 skromnih 17 odstotkov, pa dosega danes kar 40 odstotkov celotnega letnega izvoza republike Irske. K temu je seveda pripomoglo tudi nekaj tisoč tujih podjetij iz ZDA, Japonske in drugih čezmorskih dežel, katerih lastniki so se odločili, da bodo potrebe evropskega trga pokrivali ravno iz Dublina. Tako je nastalo več kot 90000 novih delovnih mest, tuja podjetja zagotavljajo letni izvoz v vrednosti 8 milijard IRP ter v irsko gospodarstvo investirajo dodatnih 3,6 milijarde IRP na leto. Po dvajsetih letih aktivnega članstva v Evropski skupnosti je konkurenčni položaj Irske na svetovnih trgih trden kot še nikoli doslej. SKLEPNA MISEL Iz pričujočega pregleda Irske poti do uspeha lahko iz navedenih narodnogospodarskih kazalcev razberemo, da ostaja poglavitni problem irskega gospodarstva in celotne irske družbe še zmerom velika nezaposlenost. Irski gospodarski politiki je sicer uspelo dosegati tolikšne letne stopnje gospodarske rasti, da lahko ob izdatni finančni pomoči iz Bruslja tako visoke stopnje nezaposlenosti tudi financira in s tem hkrati vzdržuje relativno gospodarsko stabilnost. Vendar pa sedanja ekonomska recesija nikakor ne govori v prid dolgoročnemu uspehu takšne gospodarske politike. Če iz našega prikaza izvzamemo (pre)visoke stopnje brezposelnosti, ki naj bi se prihodnje leto celo približale meji 20 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva, lahko s pomočjo predstavljenih narodnogospodarskih ka- zalcev, pa tudi predvidevanj nekaterih ekonomskih inštitucij sklepamo (glej tabelo 7), da bo irska zvezda suvereno sijala na evropskem nebu tudi v prihodnjih letih. Vprašanje, ki se seveda ob vsem tem zastavlja, je, kateri so bili tisti instrumenti ekonomske politike, ki so zaznamovali irsko pot do uspeha. Brez dvoma je res, da ima veliko zaslug pri tem irska davčna politika. Toda zgolj zmanjšanje nekaterih davčnih stopenj še ne bi bilo dovolj za tudi s precejšnjimi stroški povezano odločitev o selitvi kapitala in tudi določenega dela proizvodnje tolikšnega števila tujih podjetij na Irsko. Kljub določeni okornosti so namreč Irci tujcem ponudili tudi (in predvsem !) zadosti učinkovit sistem visoko razvite infrastrukture ter pravnoformalne varnosti. Vabilo za nastanitev v »deželi tisočerih možnosti« se je na zunaj sicer res kazalo predvsem v komparativnih prednostih, ki jih je ponujala irska davčna zakonodaja, vendar je bila pravnofor-malna zgradba irskega gospodarstva kot sistema razprav-Ijana in sprejeta v irskem parlamentu. Predvsem politično artikulirani strahovi o razprodaji TABELA 7: Napovedi OECD-ja o rasti bruto domačega proizvoda v nekaterih evropskih državah* država 1993 1994 Irska 2,6 3,4 Velika Britanija 1,8 2,9 Norveška 1.5 2,9 Grčija 1,1 1,7 Danska 0,7 2,8 Portugalska 0,6 1,9 Finska 0,0 1,7 Italija -0,2 1,7 Nizozemska -0,3 1.4 Švica -0,5 1,6 Španija -0,6 1,7 Belgija -0,7 1,2 Francija -0,7 1,5 Avstrija -0,8 1,5 Švedska -2,0 1,4 ZRN -2,4 1,0 * sprememba v odstotkih glede na prejšnje obdobje Vir: OECD, Wifo uspešnih nacionalnih P tij, pa tudi o tujih in^ .j [,i jih in njihovih firmah, naj začele tvoriti noVO’ čustvu odtujeno« intereso go-pino, so bili na zaie pfi-spodarskega odpiral jaf šotni tudi na Irskem-lahko iz primera č^jnjih skega razvoja Irske vz dveh ■ desetletjih razb trezne da je s sprejetjem a j6f gospodarske zakono poznavanjem d°* raz-strategije gospodarsK voj a mogoče doseči .^ odpreti vrata pr0®n'-ta]S|ti resom tujih kaP. biti družb, ki pa ne zgolj kratkoročnega P ¡ne ter hkrati zaščititi naci^ interese države. LITERATURA: „ Karl j - BOTTINGHEIMER, ds, (1985). Geschichte m Kohlhammer. Stuttgart Th - O’HAGAN, Joh” 7,1h Ma”86 Economy of Ireland . ment Institute, Dublin piOkv - SAMUELSON. P»" HAUS. William D - (19^' i^1 mics, McGraw-HuL New York ČASOPISI: . -ij, str- - Economist (1993). - CASH (1993). Den Klei . ^c etwas besser, st-28-teu^f - Handelsblatt. pusse!d setz«, 10. oktober 199^, VIRI Ann“31 Re - Bank of Irland (1992)- port 1992. Dublin ,^93). “ - Central Bank of Irland aterly Bulletin Sp"n8 ¿jeng<«. - CoUonia Konzern AK 1” haft (1991). Annual K F K01n „ De^ao, - Costume House Do info®1 ment Authority (b- ■ ’ Dublin „Hon 9etV - Irish Banks Informat Dublin 1992 Authority- ” - Irish Development GLEJŠE: , (bl)'™- - REHFELD. Markus V ternehmensformen 1 j blin rrmSi° - Survey of German 1.0,jrske {ßf objava mešane nem« zbormc p), strijske in trgovins ^ (u University College Dublin 1991 . rar De” - Steuerliche Anreize obja/8 ¡n Investoren m. ^ ¡.taustrÄ šane nemško-irske bdn 1 yb-trgovinske zbornice. . diistn, jje ’ ^99^ ^ G^' licy for the ^ «evie" Industrial Policy Dublin 1992 . gC MA i« - The Benefits of th on o pn- hip to Ireland. Comm off|Ce European Cummum«es blin. Dublin 1992 ^gstnik, 7. aprila 1994 stran 15 kronika Morilka je obsojena ^ Že P°roča,i- je bila 40-ktna Zinka Blažič iz svnioJč ~ ^ Ormožem in Ptujem) obdolžena umora prijatelja Marjana Kumra iz Desternika. Preiskavami ^nsie PriSel na Zinkino domačijo obrisali a» ^ 'n sklenili s*3’ da bodo sledi najtemeljiteje M« ^ Kumra “^ v k™^ P««- To so vest’ da je Marjan Kumer to spoznalr^« tbojl ia. Temeljno sodišče na Ptuju jo je te ^fcpomt^^0 2.čl,ane8aP dei8Wa in obsodilo na 10-m«ecev s en’ Kaznovana sta 35-letni Jože Cafuta (8 ^pora) In ® k* star Tranc Kumer (12 mesecev Zinka Blaži? k JC ^ ,izreku kazni upoštevalo, da je bila Revnosti m । . storltV| dejanja v bistveno zmanjšani pri-med drugim zaradi alkoholiziranosti. Š. S. Zgodilo se je... Čut do velike dediščine Do vozniškega Soljenja brez izpita f°®oči 05fj .uPrave za notranje zadeve Murska Sobota so ob ^deli, da ^ sekre*ar*ta za notranje zadeve Murska Sobota ®°®ajinec. ®ne® 0 ,em> da se več Romov s Pušče, iz Krašč in °Ptavili ¡»nit ponasa z vozniškimi dovoljenji, ne da bi pred tem «P«, niso iz trte zvite, rili, da^e7mnjem so u8°t0‘ p ial in dovolienja iz- iz Murske^T1 23'letni F-1)16(1 8. okMtS°bote’ ki K bil aPrilom 100^ 199°- ¡n 15. P* na eta začasno za-^jezad^m^u za no-^Ma Soh tskuPšč'ne občine °dsMent ta&s pa je na 'JU vojaščine. Izdanih to torej, da gre za resnico. naj bi bilo 14 ponarejenih dovoljenj. Da ponarejevalca ne bi odkrili, je za izdajo vozniških dovoljenj uporabljal evidenčne številke vozniških dovoljenj umrlih in številke tistih, ki so se preselili iz občine. No, vsemu je enkrat konec, pa tako tudi temu početju. Mladeniča so medtem že ovadili, prav tako pa tudi 13 doslej odkritih lastnikov ponarejenenih dovoljenj. Le-tem je bilo menda ljubše dati po 1.500 mark za ^Radkov! ponaredek, kot pa »izgubljati« čas z učenjem cestnoprometnih predpisov in se »zabavati« z inštruktorjem praktične vožnje. Š. S. Še vedno so ljudje, ki svoje avte »nastavljajo« tatovom. Zgled take »ponudbe« sta nezaklenjeno vozilo in ključi v ključavnici. Na tak način je svoj avto parkiral pred gostiščem tudi I. Z. iz Križevec, in sicer 28. marca, okrog 22. ure, čez čas pa je škoda izginila neznano kam. • V Lendavi pa je avto izginil, čeprav je bil zaklenjen. V noči na 31. marec je namreč nekdo vdrl v golfa, katerega lastnik je D. P. iz Lendave. Oškodovanec je imel srečo, saj so vozilo naslednji dan našli na avtocesti pri Alji vasi blizu Celja. Domnevajo, da so se z njim peljali romunski begunci. • In če smo že pri avtih, se moramo zavedati, da se le-ti tudi lahko vnamejo. Dokaz za to trditev je požar na hyunda-iu, ki ga je 31. marca vozil zunaj Kuzme avstrijski državjan Kurt B. Ogenj, ki se je pojavil v električni instalaciji, se je hitro razširil in naredil za 1.600.000 tolarjev škode. • V preteklih dneh na naših cestah ni bilo toliko nezgod, kot se jih ponavadi pripeti v neprazničnih dneh. 30. marca se ob 14.30 se je zgodila nesreča zaradi neprimerne hitrosti v Panonski ulici v Murski Soboti. Majda H. iz Gradišča je na prehodu za pešce zadela z osebnim avtom pešca Jožeta Šadla iz Murske Sobote. V bolnišnici, kamor ga je sama odpeljala, so ugotovili, da ima pešec hude telesne poškodbe. • 4. aprila je Darja C. iz Fikši-nec z osebnim avtom zunaj Skakovec zapeljala na levo stran ceste, nakar je trčila v betonski prepust. Zaradi hudih poškodb so jo prepeljali v bolnišnico. V soboto, 2. aprila, kmalu po polnoči je Janez R. iz Rado-slavec iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran magistralne ceste, ki pelje skozi Radence, in trčil v tovornjak s prikolico, s katerim seje pravilno po desni strani ceste peljal nasproti Trajan Drleski iz Makedonije. Voznik osebnega avta in njegova sopotnika Milan G. in Bruno Š., oba iz Ljutomera, so se hudo poškodovali in se zdravijo v soboški bolnišnici. Vlomilci nikoli ne počivajo, boste morda dejali, ko boste prebrali naslednje vrstice. Ljutomerski policisti so ugotovili, da je v noči na 20. marec doslej neznani storilec vlomil v leseno montažno skladišče orodja na gradbišču osnovne šole v Mali Nedelji. Odnesel je več orodja in električnih strojev in s tem povzročil za 200.000 tolarjev škode. Za dolgoprstežem poizvedujejo. Med 2. in 4. aprilom je bilo vlomljeno v vinsko klet Branka N. v Čentibskih goricah. Vlomilec se je najprej dodobra odžejal, nato pa pobral radijski sprejemnik in izginil neznano kam. Zaradi uhajanja plina iz je- klenke je 30. marca prišlo do ekplozije in nato do požara v stanovanju M. Š. v Serdici na Goričkem. Ogenj so pogasili lastnik in sosedje, kljub temu pa je škode za 300.000 tolarjev. Na Jeruzalemu, stičišču veli-konedeljske in ljutomerske dekanije, je bila na velikonočni ponedeljek velika slovesnost, saj so malo pred tem uredili zunanjščino podružnične cerkve žalostne Matere božje, zgrajene 1652. leta. Med svečano božjo službo je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil obnovljeno cerkev, nov daritveni oltar, obrnjen proti ljudstvu, in ambon (povišano bralno mizo). V nagovoru je pohvalil vernike in druge dobrotnike, ki goje ljubezen do svojega svetišča, imajo čut in odgovornost do dediščine, ki pa ni le materialna, ampak tudi duhovna, saj »predniki niso zapustili ne zlata ne srebra, ampak nekaj več: pustili so duha, srce, živo vero, ki ni izumrla...« Zahvalil se je tudi vsem, ki so pomagali obnoviti pročelje in streho cerkve, pa tako tudi skupščinam občin Ormož in Ljutomer, ki sta primaknili po milijon tolarjev. Na slovesnosti smo med množico videli tudi predsednika obeh občinskih skupščin in predsednika obeh izvršnih svetov. Sicer pa je bil poleg verskega obreda še »posvetni« program, v katerem so sodelovali: ljutomerski pihalni orkester, moški nonet iz Miklavža Poroke Franc Šebjanič, delavec, iz Šulinec in Jožica Bedek. tektil-na konfekcionarka, iz Sulinec; Vladimir Kikec, strojni ključavničar, iz Murske Sobote in Silva Felkar, logopedinja, iz Murske Sobote; Franc Kozar, delavec, iz Čepinec in Marija Svetec, šivilja, iz Martjanec; pri Ormožu, kamor sicer spada jeruzalemska podružnična cerkvica, član župnijskega sveta z nagovorom in zahvalo ter drugi. Po končanem programu Množica ljudi pred jeruzalemsko cerkvijo, ki so jo obnovili pod vodstvom arhitekta Aleksandra Šmidlehneija. - Fotografija: Š. S. so župljanke postregle s pecivom, ki so ga same pripravile, možje in fantje pa so prav tako brezplačno ponudili kozarčke vinske kapljice. Zares lepo in prisrčno, kar samo potrjuje pripadnost velikemu občestvu. Š. S. Boris Kos, kmetijski tehnik, iz Vanče vasi in Melita Vrečič, ekonomska tehnica, iz Černe-lavec; Milan Miiller, prodajalec, iz Murske Sobote in Josefi-na Kerec, medicinska sestra, iz Murske Sobote; Janez Šker-ban, soboslikar, iz Dokležovja in Lučka Pigac, upravna tehnica, iz Ljutomera. ČESTITAMO! Pomurska investicijska družba zbira certifikate prebivalcev občin Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Gornja Radgona. 2 naložbo certifikata v POMURSKO INVESTICIJSKO DRUŽBO postanete lastnik deležev več podjetij z obeh strani Mure. Takšna naložba je varna in donosna, hkrati pa skrbi za vsestranski razvoj naše regije. Bogastvo naj ostane tu, kjer je srce. naložba v domači kraj p°vača 32,7^ Pomurske banke že lahko na posebnih okencih Pomurske investicijske družbe oddate certifikate v hrambo: PE MURSKA SOBOTA 32-710, eksp.Beltinci 42-039, eksp. Kidričeva 32-710, eksp. Št. ^NjA Da^’ eksP- Lendavska 21-606, eksp. G. Petrovci 51-245, eksp. Grad 53-015, eksp. M. Toplice 48-694, agen. Rogašovci 57-005, agen. Kuzma 55-159, PE LJUTOMER 81-084, eksp. Križevci 87-390, PE aDG0|\|A 61-050, eksp. Radenci 65-050, agen. Videm ob Ščavnici 68-009, agen. Apače 69-402, PE LENDAVA 76-121. eksp. Turnišče 72-021. ekso. Črešnovci 70-303. eksp. Dobrovnik 79-291 stran 16 vestnik, Zaprilal^ šport Prva državna nogometna liga Potrošnik: Optimizem 6:0 (3:0) Beltinci - Igrišče Potrošnika, gledalcev 1.200. Sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelci: 1:0 Škaper llm (12), 2:0 Škaper (23), 3:0 Škaper (45), 4:0 Miloševič (47), 5:0 Nejman (50), 6:0 Škaper 11 m (89). Potrošnik: Irgolič 7, Godina 7, Šarkezi 8, Božič 8, Jengurazov 8, Nejman 8, Kosič 7, Hartman 7 (Medvedjev 7), Baranja 7, Škaper 9, Džafič 7 (Miloševič 7). Izola : Mura 1:3 (0:1) Izola - Igrišče Izole, gledalcev 450. Sodnik : Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 0:1 Belec (38), 1:1 Gregorič llm (72), 1:2 Brezič (84), 1:3 Suhov (89). Mura: Boškovič 7, Isaev 7, Slavic 7, Cifer 7, Ilič 7, Breznik 6, Jermaniš 6 (Krančič -), Brezič 8, Gliha 6 (Kokol 6), Belec 8, Suhov 7. Druga državna nogometna liga I. SNL Olimpija 20 MURA 20 Publikum 20 Maribor 20 Koper 20 Gorica 20 Živila 20 POTROŠNIK 20 Izola 20 Rudar (V) 20 Optimizem 20 Cosmos 20 Primorje 20 Mavrica 20 Istragas 20 Krka 20 II. SNL 16 3 1 59:13 35 14 4 2 41:11 32 10 9 1 34:12 29 10 8 2 32:15 28 8 7 5 28:24 23 8 7 5 24:25 23 9 4 7 24:26 22 9 3 8 34:28 21 7 6 7 35:29 20 4 7 9 21:36 15 5 5 10 18:37 15 4 6 10 17:33 14 4 5 11 21:35 13 3 6 11 19:37 12 2 6 12 10:34 9 1 6 13 8:32 8 Najvišja zmaga Potrošnika Nafta: Domžale 4:0 (1:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Medved (Kotlje). Strelci: 1:0 Herceg (30), 2:0 Hranilovič (51), 3:0 Rob (52), 4:0 Hranilovič (64). Nafta: Limani, Hozjan, Baša, Gaševič, Žalik, Drvarič, Hranilovič (Bukovec), Pal, Herceg, Zver (Ferletič), Rob. Beltrans : Medvode 1:0 (0:0) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 200. Sodnik: Horvat (Maribor). Strelec: 1:0 M. Osterc (75). Beltrans: Rajh, Slana, Posavac, Hošpel, Puklavec, A. Osterc, Vozlič (Novak), Stojko, M. Osterc, Z. Osterc, Kutuš (Brunec). (NŠ) Zagoge : RCS Gramatex 3:3 (2:2) Zagorje - Igrišče Zagorja, gledalcev: 400. Sodnik: Jakopiček (Maribor). Strelci: 0:1 Novak (15), 0:2 Ternar (31), 1:2 Holešek (38), 2:2 Holešek (42), 3:2 Petrušič (46), 3:3 Albin Lackovič (63). RCS Gramatex: Stamenkovič, Ternar, Albin Lackovič, Pucko (Lacko), Kbveš, D. Lebar, Dominko, Ropoša, Vori, Novak (Albert Lackovič), Vbrbš. Tretja državna nogometna liga Papirničar : Trgotrans 5:1 (1:0) Radeče - Igrišče Papirničarja, gledalcev 100. Sodnik: Novak (Maribor). Strelci: 1:0 Drobne llm (34), 2:0 Matanič llm (54), 3:0 Kačičnik (68), 4:0 Kirbiš (71), 5:0 Kirbiš (82), 5:1 Šebjan (90). Trgotrans Ižakovci: Maučec, Nedelko (Sreš), Forjan, Baša, Vučko, Zrim, Kolman, Vori, Gruškovnjak, Kerčmar (Zver), Šebjan. Gaj Korotan GRAMATEX NAFTA Piran 20 13 5 20 13 3 20 12 5 20 12 3 20 10 5 2 43:6 31 4 39:21 29 3 37:20 29 5 40:16 27 5 25:17 25 Šmartno 20 7 8 5 34:24 22 Zagorje 20 8 6 6 34:33 22 Steklar 20 7 7 6 29:25 21 BELTRANS 20 9 2 9 36:29 20 Dravinja 20 8 4 8 25:21 20 Domžale 20 4 9 7 19:29 17 Slavija 20 5 6 9 32:34 16 Rudar (T) 20 5 6 9 25:39 16 Št. pivov. 20 4 4 12 15:34 12 Triglav 20 0 9 11 15:54 9 Medvode III. SNL - 20 0 4 vzhod 16 11:61 4 Drava 15 9 3 3 35:18 21 Žalec 15 7 6 2 20:12 20 Kovinar 15 7 5 3 24:18 19 Aluminij 15 7 4 4 33:22 18 Papirničar 15 7 4 4 24:13 18 Kob Ford 15 5 6 4 21:19 16 Sl. Gradec 15 6 4 5 17:16 16 Svoboda 15 5 5 5 18:21 15 Dravograd 15 5 4 6 24:21 14 Rače 15 6 2 7 22:26 14 Pohorje 15 5 3 7 26:29 13 Impol 15 3 5 7 12:17 11 Pobrežje 15 2 4 9 14:33 8 TRGOTRANS 15 2 3 10 1 5:36 7 Nogomet---------------------------------------- Maribor v Turnišču Na velikonočni ponedeljek je v Turnišču gostoval prvoligaš Maribor Branik in v prijateljski tekmi premagal domači RCS Gramatex s 6:2 (1:1). Turniščani so bili v prvem polčasu enakovreden tekmec Mariborčanom, medtem ko so v nadaljevanju popustili in tudi zapravili nekaj lepih priložnosti za gol. Gola za Gramatex sta doseglka Ropoša in S. Lebar. Pred okrog 800 glealci je sodil domačin Balažič. V predtekmi so veterani Bakovec premagali veterane Turnišča s 6:3. Nagrado dobi Tilen Bakal V športni napovedi št. 5 je imelo pet reševalcev po 8 pravilnih napovedi. Med njimi so izžrebali nagrajenca. Nagrado dobi Tilen Bakal, Mladinska 10, Gornja Radgona. Pravilna rešitev športne napovedi št. 5: Izola : Mura 2, Potrošnik : Optimizem 1, Zagorje : Gramatex 0, Beltrans : Medvode 1, Nafta : Domžale 1. Bogojina : Tigop 2, Vesna : Serdica 1, Grad : Rakičan 1, Dobrovnik : Bistrica 1 in Kobilje : Odranci 0. ŠPORTNA NAPOVED I. MNL MS Rezultati -16. kolo Bakovci Emal 2:1 Bogojina Tigop 0:4 Cankova : Dokležovje 2:3 Vesna Serdica 4:1 Goričanka Čarda 4:1 Grad Rakičan 2:0 Bakovci 16 13 1 2 33:14 27 Remet-M.Sloga 16 9 5 2 34:19 23 Goričankaj 16 10 2 4 43:17 22 Tigop 16 7 6 3 26:20 20 Vesna 16 7 5 4 34:16 19 Serdica 16 6 5 5 24:23 17 Rakičan 16 6 3 7 30:26 15 Čarda 16 5 5 6 24:26 15 Dokležovje 16 4 5 7 20:26 13 Emal 16 5 2 9 17:30 12 Cankova 16 5 1 10 24:42 11 Bogojina 16 3 4 9 18:30 10 Gančani 16 2 6 8 14:31 10 Grad 16 3 4 9 17:38 10 V odigranem dvajsetem kolu prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi so pomurski predstavniki zopet navdušili nogometno javnost, saj so ostali neporaženi. Posebej sta navdušila prvoligaša. Potrošnik je v Beltincih kar s 6:0 premagal Optimizem iz Ljubljane in dosegel doslej najvišjo zmago. Beltin-čani so tokrat povsem nadigrali goste in bi njihova zmaga lahko bila še preprišljivej-ša. Čeprav je moštvo tokrat kot celota dobro igralo, se nam zdi, da je potrebno posebej omeniti Škaperja, strelca štirih golov, ter prvi zadetek ruskega igralca Nejmana. Štefan Škaper je tako skupaj z igralcem Olimpije Topičem s 15 doseženi goli prevzel vodstvo na listi strelcev prve državne nogometne lige. S to zmago so Beltinčani preskočili Izolo in so trenutno na osmem mestu ter počasi prodirajo na gornji del lestvice. Veliko veselje so svojim pri-stašen pripravili tudi nogometaši Mure, ki so v Izoli osvojili dragoceni točki. Sobočani so tekmo začeli odlično in bi lahko že v prvih dvajsetih minutah vodili s 3:0, a žal Jermanič (dvakrat) in Brezič nista izkoristilia idealnih priložnosti za gol. Dvakrat je žogi preprečila pot v mrežo vratnica. Svojo premoč pa so Muralisti vendarle kronali z zadetkom, ki ga je po lepem predložku Jermani-ša z glavo dosegel Belec. V drugem polčasu so domačini uspeli vzpostaviti ravnotežje na igrišču in po dosojeni enajstmetrovki rezultat izenačili. Zatem sta si obe moštvi prizadevali doseči še drugo točko. Dobra poteza trenerja Šoškiča, ki je v napad poslal Iliča, pa je Sobočanom prinesla uspeh. Po lepem predložku Iliča je mladi Brezič dosegel vodeči zadetek, končni rezultat pa je tik pred sodnikovim žvižgom postavil ruski igralec Suhov, kar je tudi njegov prvi zadetek. Mura je tako zanesljivo na drugem mestu lestvice. Med drugoligaši je prepričljivo zmagala lednavska Nafta, ki je doma premagala Na- Štefan Škaper (Potrošnik) - štige goli v vratih Optimizma. predek iz Domžal. V prvem polčasu so se gostje na razmočenem igrišču uspešno zoperstavljali domačinom, ki so le enkrat uspeli zatresti njihovo mrežo. V nadaljevanju pa so bili Naftarji precej boljši nasprotnik in si zagotovili vi- soko zmago. Nafta je tako, korak za prvimi tremi mo na lestvici in čaka le na nji spodrsljaj. Sicer pa če i^ memo zaostalo tekmo iz J senskega dela prve«8'? zGramatexom,jeNaftavP° mladanskem delu Prven.te osvojila vse možne to ■ Drugouvrščeni ^ramate Turnišča je gostoval na tleh v Zagorju in osvojijo ko, kar je uspeh. Žani pa je, da so Turniščani ze dili z 2:0, vendar so dovolj da so gostitelji do odmor zultat izenačili, v aa^l .j nju pa celo povedli. V pa je uspelo nogome Gramatexa rezultat 'zen. sodnik Jakopiček iz Man» pa bi lahko za Turniščane sodil tudi enajstmetr Nogometaši Beltransa iz žeja so na srečanju z za L. Medvodami osvojili pn® t vani točki, vendar tež|e> ■ je bilo pričakovati. Res J cer, da so gostitelji ve eli napadali, vendar pa s gostje v vratih dnjj je loženega Vidmarja. Sl tudi ubranil enajstm® 0a strelca edinega gola Osterca, ki jo je sodnij d vat dosodil deset minut P koncem tekme. ¡z Nogometaši ^g0”“?^' Ižakovec so zopet osta r^a nih rok. Na gostovanju dečah so nepričakovan bili, kar daje malo uPa«agoV-biteljem nogometa v cih, da se bo moštv L), vačeva (do 9 let), dek dečki), Mlinaričeva (" a (s Zrim (st. dečki), Hu klice), Vrečič Zdravčeva (ml- mla . pug^ (kadeti). Drugi so b1 dečki), Škandali štrunova (?*-./^abe^^ (ml. mladinci), ta Soz3 jp); mladinke). Tretja m .^ (st. d ^ Kovač (do 9 lej)’... ¿etri1 iel' Klemenčič (kadetih /pil- (a ki), Čeleš («1-|et) bila: TrajbariČ (do 9 W/p rič (st. dečki), (ml. dečki) in Sočič ( valcev in tekmovalk iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Lep uspeh so dosegli soboški karateisti, saj so zasedli več prvih mest in poštah Otvoritev kegljišča Kegljaški klub Nafta iz Lendave bo v petek, 8. aprila 1994, ob 14. uri pripravil slovesnost ob otvoritvi obnovljenega 4-steznega avtomatskega kegljišča v Lendavi. Program prireditev se bo začel že v četrtek ob 16. uri s kegljaškim turnirjem, na katerem sodelujejo Čakovec in Zalaegerszeg v moški ter Maribor in Zalaegerszeg v ženski konkurenci. Na dan otvoritve bodo na turnirju sodelovale ekipe Radenske in Nafte v moški ter Maribora in Nafte v ženski konkurenci. V soboto, 9. aprila, ob 9.30 pa se bo začelo dvodnevno mednarodno srečanje kegljaških reprezentanc Slovenije in Romunije. Škandali) vgstnik 7. aprila 1994 stran 17 sport Odbojka - play off------------— Olimpija premagala Vigros J , prvenstva ie Olimpija V drogi tekmi končnice državnega odbojkars eg. ^5-5, 9:15, 15:5, premagala Vigros Pomurje iz Murske Sob° titvi za tretje in četrto 15:11). Tako je rezultat izenačen in bo ° r vicros Pomurje: Manč, mesto odločila tretja tekma v Murski Sobo 1. B -popOvšek. Prša, Gobec, Kempa. Kerec, Bačvič, Novak, Poredoš, tuj Druga državna odbojkarska liga — Zmagi Sobočank in Beltinčanov V dvajsetem kolu prvenstva v drugi državni °d^ ^ s3;l (15:9, Claudia shop iz Beltinec v Novem mestu premaga c Marko Janža. G15, 11:15, 6:15). Claudia shop Beltinci: Mitja Janža, Klement, Balažič, Čeh, Krajcar, Gabor. Hoschsteter. jkarski bgi je V dvajsetem kolu tekmovanja v drugi državni ze ^5.3, 15:5, 15:0). ekipa Pomurskih mlekarn premagala ŠD T abor č ,. Kuhar, Tajn-Pomurske mlekarne: Forjan, Drevenšek, Zver, . $eL Čemela, Posavec in Casar. Odbojka - play out-------------------- Nepričakovan poraz Ljutomera v j s 10. mesta v prvi v nadaljevanju prvenstva za razvrstitev oo - ■ , 0 premagala državni moški odbojkarski ligi je Topolšica nepn Rainar, Berlot. Ljutomer s 3:1 (13:15, 15:11, 15:12, 15:7). Ljutomer- J §oStarič) Kavnik, Marič, Belec, Savič, Grut, Onišak, Zidar m Kauri . Tretja državna odbojkarska liga---------------- Zmagala le ekipa Žibrata L dvajsetem kolu prvenstva v tretji državni ™o5k’ °jg^Turbina pa p J premagalo RTC Kranjc iz Ljutomera s bi)a odigrana, dence s 3:0, medtem ko tekma Domžale : Pornurj ' iho;karski ligi ie , oseiinaistem kolu tekmovanja v tretji državni žens 1 ipa Žibrata iz Ljutomera premagala Vitanc s 3.1- II. DRL - moški Namizni tenis Odbojka Krško 22 18 1 3 501:417 37 Sevnica 22 17 1 4 491:420 35 POMURKA 22 17 0 5 525:410 34 Dobova 22 15 2 5 531:443 32 Ormož 22 11 2 9 466:449 24 Celje 21 10 1 10 510:517 21 Radeče 21 10 1 10 382:404 21 Zagorje 22 9 1 12 449:478 19 KROG 22 7 2 13 497:512 16 Hrastnik 22 5 1 16 431:510 11 POLET 22 3 4 15 454:515 10 RADGONA 22 0 2 20 449:585 2 Play out - moški Bled Žirovnica LJUTOMER Granit Topolšica Fužinar 23 12 23 12 23 11 23 23 23 7 5 11 44:42 24 11 43:46 24 12 44:43 22 16 32:59 18 26:49 3 20 25:63 14 10 6 II. DOL - moški Šempeter Olimpija 2 Kovinar Črnuče CLAUDIA SH. Izola Braslovče Salonit 2 Intes Pionir 2 Mežica Mislinja 20 19 20 17 20 16 20 15 20 11 1 58:5 38 3 55:17 34 4 51:25 32 5 49:21 30 9 36:34 22 20 10 10 38:34 20 Zmagala OSIC Ljutomert ^ Ljutomera pred OŠ Veržej in OŠ Križevci. g Križevci I- zasedla OS Ivana Cankarja iz Ljutomera preči Križevci II. Sodelovale so 4 ekipe. T. Ficko Taekwondo Črenšovci---------- Kavaš presenetil Ui]eS V P?6™ taekwondo turnirju za državno P^rezala ^"'^'driiri uplici pri Kamniku, sta se v borbah odlično od^ Msedja drugi ®ed mladinci in Anita Kociper med članicam • $ svojim ®asiSPk„ «to. Ziasb je prijetno presenetil Kavaš, vncj v kat. do Pokazal, da je med najboljšimi slovenskimi 1 B‘“lnmton ^O prvak ^*2^ prvenstvu CvenaSo. ^^'ovali Ljut0' ka. V ; ^kmovalci ci. R nak so se n- Kamenšča- T^Äer 2^S2:,)' Tone , Prvo ™ ln Zwinger Strelstvo Šah 20 20 20 20 20 20 9 11 38:36 18 9 11 29:39 18 6 14 25:45 12 4 16 18:48 8 3 17 13:53 6 1 19 5:58 2 Turnir v Radencih V nedeljo, 10. aprila 1994, ob 9. uri bo v restavraciji Vikend v Radencih sedmi tradicionalni konec-tedenski šahovski turnir. Vsi dosedanji turnirji, ki se prirejajo vedno v drugem kraju, so bili dobro obiskani. Tudi tokrat organizatorji pričakujejo množično udeležbo. Pomurka tretja V Murski Soboti je bilo strelsko tekmovanje za pokal MI Pomurke iz Murske Sobote za mlajše mladince in mladinke. Sodelovalo je 92 strelcev in strelk oziroma 22 ekip. Pri mlajših mladincih je zmagala ekipa Tabor Ježice s 543 krogi, ekipa MI Pomurke iz Murske Sobote je bila tretja s 535 krogi, Bakovci s 514 krogi peti, Varstroj iz Lendave pa s 491 krogi dvanajsti. Med posamezniki je zmagal Arh (Novalin) s 186 krogi. Najboljši domači tekmovalec je bil Kerčmar s 181 krogi, in to peti. Gomboši (Pomurka) je s 179 krogi zasedel deseto, Farkaš (Bakovci) s 176 krogi trinajsto, Balaško (Pomurka) pa s 175 krogi petnajsto mesto. Pri mlajših mladinkah je ekipno zmagala Zgornja Polskava s 507 krogi, med posameznicami pa Rabičeva (Kopačevina) s 178 krogi. Zverova (Varstroj) je s 155 krogi zasedla petnajsto mesto. (F. Matko) Strašek državni prvak, Horvat drugi Tretje državno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice, ki je bilo v odlični organizaciji N I K Potrošnik v Murski Sobotin ter pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav in LB -Pomurske banke, je pritegnilo 130 igralcev in igralk iz 20 slovenskih klubov. Igralci Potrošnika so dosegli velik uspeh, saj so osvojili eno zlato, eno srebrno in eno bronasto medaljo. Med posamezniki je bil presenetljivo najboljši domačin 13-lctni Gregor Kocuvan, ki je v šestnajstini finala presenetljivo premagal enega od favoritov, soigralca Straška z 2:1, in tako dosegel svoj največji uspeh. Mitja Horvat (neugoden žreb) in Matej Pctar sta se uvrstila med 16 najboljših. Kar je Strašek zamudil med posamezniki, je popravil v dvojicah, saj je skupaj z Reflakom (Olimpija) osvojil naslov državnega prvaka. V finalu sta premagala dvojico Rupar-Kastelic (Olimpija) z 2:0. Uspešna jc bila tudi dvojica Pctar-Horvat z osvojitvijo tretjega mesta. Med najboljših 16 sta se uvrstila Kocuvan (Potrošnik)-Simončič (Era) in Solar (Potrošnik)-Slatinšek (Era). Velk uspeh pa je dosegel Horvat v mešanih dvojicah skupaj s Halasovo (Šampionka), saj jima je za las ušel naslov državnega prvaka. V finalu sta v tretjem nizu že vodila z 19:14 proti dvojici Reflak-Dermastija, vendar izgubila »na razliko» Mešana dvojica Petar (Potrošnik)-Bajc (Šampionka) se je uvrstila med osmerico, dvojica Solar (Potrošnikj-Lukner (Radlje) pa med najboljših 16. M. U. Slovenija v prvi skupini V Birminghamu se je končalo evropsko člansko namiznoteniško prvenstvo, na katerem je Slovenija dosegla izreden uspeh, saj se je z drugim mestom v drugi skupini uvrstila v prvo skupino na naslednjem evropskem prvenstvu v Bratislavi med najboljšimi 12 evropskimi reprezentancami. K temu uspehu sta največ pripomogla pomurska igralca Štefan Kovač, ki je bil z rezultatom 8:3 najboljši v slovenski reprezentanci, in Robi Smrekar, ki je bil z rezultatom 7:3 naš drugi najboljši igralec. Lep uspeh sta dosegla v mešanih dvojicah - Kovač skupaj z Ojsterškovo, Šmrekar pa skupaj s Frelihovo, saj sta se dvojici uvrstili med 32 evropskih dvojic. Med posamezniki je Kovač izpadel v prvem kolu finanlne skupine, premagal ga je Italijan Nannonijo z 2:3, medtem ko se Smrekar ni uvrstil v finalno skupino. Slovensko reprezenatneo je vodil Sobočan Borut Veren, ki pa v reprezentanco ni povabil Boruta Benka, ki bi si z letošnjimi rezultati zaslužil mesto v reprezentanci. M. U. Strelstvo Državno prvenstvo v Turnišču Od 8. do 10. aprila 1994 bo v organizaciji SD Štefana Kovača iz Turnišča 3. državno prvenstvo s standardnim zračnim orožjem v mladinski in članski konkurenci. Na tekmovanju bo predvidoma sodelovalo 66 ekip in 103 posameznikov. Tekmovali bodo s pištolo in puško. Na prvenstvo bo sodelovalo 5 članskih ekip iz Pomurja: SD ŠK Turnišče, SD KF Tišina, SD Ljutomer, SD JJ Videm in SD MI Pomurka, v mladinski konkurenci pa SD MI Pomurka iz Murske Sobote. Med posamezniki pa bodo Igor Makari (Turnišče) in Simon Flegar (Tišina) pri članih, Manuela Rudolf (Ljutomer) in Jožica Verbančič (Varstroj) pri članicah ter Darko Horvat (Ljutomer) in Igor Makari (Turnišče) pri mladincih. Vodja tekmovanja je predsednik SD Stefan Kovač Turnišče Franc Koren. V ta namen so tudi izdali bilten s predstavitvijo kraja in strelske družine ter udeleenci prvenstva. Karate Jakovljevičeva tretja Na mednarodnem tekmovanju v katah Benetke 94 v Italiji je v slovenski reprezentanci nastopila kot edina v katah Sobočanka Sabina Jakovljevič in zasedla odlično tretje mesto. Na tekmovanju je sodelovalo 150 tekmovalcev in tekmovalk iz 8 držav. Ljutomerčanke četrte V Ljutomeru je bilo polfinale srednješolskega prvenstva Slovenije v odbojki za ženske. Med 6 ekipami severovhodne Slovenije je zmagala ekipa II. Gimnazije Maribor, ki je v finalu premagala Gimnazijo Celje center z 2:0. Za tretje mesto je ekipa Gimnazije Ravne premagala Gimnazijo Ljutomer z 2:0. Tako so Ljutomerčanke zasedle četrto mesto. (T. Ficko) Košarka Pomurje drugo V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski ligi so Jesenice v Murski Soboti presenetljivo premagale domače Pomurje s 70:53 (39:23). Treba pa je povedati, da je Pomurje nastopilo oslabljeno, brez Zadružnikove in Drožinove ter da tekma ni več odločala o ničemer. Sobočanke so si že prej zagotovile drugo mesto oziroma trinajsto v Sloveniji. Strelke za Pomurje: Pušenjak 3, Cer 18, Ivančič 9, Lang 10, Kosi 2, Ori 2 in Kar 8. (Z. Tibaut) Judo UNZ MS tretja V Kopru je bilo državno prvenstvu v judu za delavce organov za notranje zadeve Slovenije. Sodelovalo je 132 posameznikov in 15 ekip. Med njimi je bila tudi ekipa UNZ Murska Sobota in dosegla lep uspeh, saj je skupaj z UNZ Koper zasedla tretje mesto. Med posamezniki je Gruškovnjak (65 kg) zasedel drugo, Dogar (71 kg) in Rous (86 kg) tretje ter Litrop (71 kg) in Sandor (nad 95 kg) peto mesto. (TK) Kinologija Pet prvih mest Žekšu V Mariboru je bila mednarodna državna razstava CAC nemških ovčarjev. Sodelovalo je 96 psov iz Češke, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Od pomurskih predstavnikov so bili najuspešnejši psi iz psarne Žekš iz Bakovec, saj so osvojili kar pet prvih mest ter dva naziva CAC (državna prvaka) in naziv BOB (prvak pasme), ki ga je osvojil pes Rodo. Vsa prva mesta so bila osvojena v najelitnejših razredih. —«u^_— Kekurd Dinga (Marko M 1,19,2 "V letu 1980 so ljutomerski Lasati razveselili z novimi tekmovalnimi dosežki. Največ)' Weh je nov absolutni rekord, m ga je na mednarodni dirki v Ljutomeru dosegel enajstlet-m Dingo z Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec ~ k A9,2. To je bilo prvič, da je Lak jugoslovanski kasač dosegel kilometrski čas izpod eno minuto in dvajset sekund. Bil ie to dosežek, ki je nekaj pomenil tudi v evropskem merilu, izjemen uspeh so ljutomerski kasači dosegli tudi v krožni dir-L' za prvenstvo Slovenije, saj $° Dingo, Dimitrija in Disa, vsi mst Marka Slaviča iz Ključaro-zasedli prva tri mesta, “mgo je bil zmagovalec vseh štirih tekov krožne dirke, kar °d leta 1968, ko je bila krožna dirka uvedena, ni uspelo nobe-herrm konju. Ljutomerski ka-sa& pa so bili prvi tudi na vseh drogih pomembnejših dirkah, tako je Fegrina z voznikom Alojzom Slavičem iz Križevec K' Ljutomeru (kobila je last Ludvika Slaviča iz Grab) zmagala na prvenstvu Slovenije za dveletnike, na prvenstvu Jugoslavije pa je bila druga. Dimitrija MS z Markom Slavičem mlajšim iz Ključarovec je zmagala med triletniki na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije, hkrati pa je bila tudi zmagovalka dirke za veliko nagrado Kamnika ter druga na prvenstvu Vojvodine. Disa z Markom Slavičem mlajšim iz Ključarovec pa je zmagala na jugo- slovanskem kasaškem maratonu. Dingo z Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec pa je poleg zmage in jugoslovanskega rekordu na mednarodni dirki v Ljutomeru zmagal še na dirki v Subotici ter postavil nov rekord na 2.400 metrov dolgi progi. Fis Lord z Jankom Slavičem iz Ljutomera pa je zmagal na poskusnem kasaškem derbiju. Omeniti velja še tekmoval- Feliks Jureš iz Bunčan. Bil je eden zelo uspešnih rejcev in tekmovalcev Konjeniškega kluba Ljutomer. Med njegovimi najuspešnejšimi kasači so bili: Perica (na fotografiji), Prijetna, Ponko in Poldek. ce: Marka Galundra in Jožka Seršena iz Veržeja, Jožka Slaviča in Vlada Žnidariča iz Stare Nove vasi ter Alojza Jureša iz Ljutomera, ki so se uvrstili od drugega do četrtetega mesta. To so bili zavidanja vredni uspehi, ki so jih dosegli ljutomerski kasači, čeprav so se rejci in tekmovalci srečevali s številnimi težavami, zlasti z visokimi cenami krmil in opreme. Zaradi odličnih dosežkov je bil Marko Slavič starejši iz Ključarovec leta 1980 izbran za najboljšega športnika ljutomerske občine. Vse bolj pa se je na dirkah uveljavljal Marko Slavič mlajši iz Ključarovec, ki so ga bralci tednika Mladina izbrali med mlade športnike Slovenije za leto 1980. V konjeniškem klubu Ljutomer so nenehno skrbeli za nove tekmovalce. V ta namen so tudi organizirali seminar za mlajše voznike iz vse Slovenije, ki ga je vodil zani prvi vozač Bavarske Helmut Biendl. Marko Slavič hobil četrti derbi (Dimitrija MS) Po sedmih letih je najvišja kasaška lovorika zopet prišla v roke Ljutomerčanov. Leta KONJSKEGA ŠPORTA u i V LJUTOMERU Marko Slavič starejši iz Klju-čarovecje je bil v zgodovini Konjeniškega kluba Ljutomer najuspešnejši tekmovalec, saj je zmagal na štirih jugoslovanskih kasaških derbijih. Bil je prvi jugoslovanski tekmovalec, ki je z Dingom dosegel kilometrski čas pod 1,20 (1,19,2), hkrati pa tudi eden najuspešnejših rejcev kasaških konj. 1981 je na 54. jugoslovanskem kasaškem derbiju v Osijeku zmagala Dimitrija MS z Markom Slavičem starejšim iz Ključarovec, s kilometrskim časom 1,28,8, kar je bila njegova četrta zmaga na jugoslovan- skih derbijih in hkrati trinajsta, ki so jo dobili Ljutomerčani. Pred tem je Marko Slavič na derbijih zmagal z Distinto, Dingom in Dinsonom. Marko Slavič pa je z Dimitrijo MS zmagal tudi na poznejšem jugoslovanskem kasaškem derbiju v Beogradu, medtem ko je na jugoslovanskem kasaškem maratonu v Ljubljani zasedel drugo mesto s kilometrskim časom 1,27,6 na 4.000 m dolgi stezi. Poleg tega je Marko Slavič v Beogradu zmagal tudi z Dingom. Lep uspeh je dosegel tudi Alojz Slavič iz Križevec pri Ljutomeru s Fegrino na prvenstvu Jugoslavije za trilet-nike v Beogradu, kjer je zasedel prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka s kilometrskim časom 1,24,6. Fegrina z Alojzom Slavičem iz Križevec je bila tega leta izvrstna, saj je od trinajstih Startov zmagala kar dvanajstkrat in enkrat zasedla drugo mesto. Med drugim je zmagala tudi na tradicionalni dirki za pokal predsednika republike na Brdu pri Kranju ter na krožni dirki za prvenstvo Slovenije in za prvenstvo Slovenije za triletnike. (Nadaljevanje) stran 18 iz naših krajev Asfaltiranje pločnikov V letošnjem programu del, ki so ga sprejeli v mestnih krajevnih skupnostih, je načrtovanih tudi precej asfaltiranj pločnikov in ureditev posameznih cestnih odsekov v Murski Soboti. Najprej pride na vrsto preplastitev pločnika v ulici Štefana Kovača v bližini otroškega vrtca, nato pa ureditev pločnika v Ciril Metodovi ulici pri novi cerkvi do križišča s Severjevo. Na sedežu mestnih krajevnih skupnosti že nekaj časa zbirajo ponudbe, med katerimi se bodo odločili za najugodnejšo. Ker pa je v mestu vedno več potreb, so že predlagane nove rešitve. Med drugim naj bi asfaltirali eno stran pločnika v Cankarjevi ulici, in sicer od druge osemletke do križišča pri gasilskem domu, eno stran pločnika v Lendavski ulici od bloka št. 10 do križišča s Cvetkovo ulico, pri čemer bi dela sofinancirali tudi trije lastniki lokalov (50 odstotkov svoje dejanske površine). Poleg tega bi želeli urediti pločnik od prodajalne Usnje v ulici Štefana Kovača do Doma tehnike in urediti cestišče v podaljšku Kopitarjeve ulice. Prav tako so se odločili, da bodo predlagali zaporo Mojstrske ulice, kjer je velik promet in nenehni prah povzroča tamkajšnjim stanovalcem blokov velike preglavice. Poskrbeli pa naj bi tudi za zasaditev zelenih površin z vrtnicami, in sicer v Slomškovi ulici, na Trgu zmage, pred gasilskim domom in v mestnem kopališču. Vse to pa ne bo možno uresničiti brez večjega deleža mestnih krajevnih skupnosti in rednih proračunskih sredstev za urejanje cestišč. MILAN JERŠE Razširitev mestnega pokopališča Kot so se dogovorili na seji mestnega sveta KS Murska Sobota, na kateri so bili navzoči tudi predstavniki Komunale, bo potrebno čimprej razširiti mestno pokopališče. V ta namen razmišljajo o odkupu hektarja in 36 arov velikega zemljišča, za kar naj bi poskrbelo podjetje Komunala, kateremu so prepustili nadaljnjo ureditev mestnega pokopališča. V prvi vrsti naj bi uredili glavne poti med grobovi, ki naj bi jih tlakovali. Gre za približno 1350 kvadratnih metrov površine. Zatem pa bi radi obnovili mrliško vežico. In kako do potrebnega denarja? V podjetju Komunala so se zato odločili, da letno najemnino za uporabo grobov podražijo kar za 170 do 200 odstotkov. Prav tako so povišali cene za uporabo mrliške vežice. M. JERŠE Državno tekmovanje psov V soboto so na vadišču Kinološkega društva Bakovci ocenjevali zunanjost rodovniških psov športne pasme, starejših od osem mesecev. Hkrati pa so že stekle priprave na državno tekmovanje psov v preskakovanju ovir, znano pod nazivom agility. To bo v soboto, 28. maja, s pričetkom ob 9. uri, prijave tekmovalcev pa zbirajo do 15. maja. Pričakujejo veliko udeležbo iz vse države. Ob tej priložnosti se bo predstavila tudi skupina vodnikov policijskih psov s Petanjec. M. JERŠE IZURJENOST PSOV - Premagovanje ovir vedno pritegne veliko gledalcev. Fotografija: M. JERŠE ASFALTIRAN PLOČNIK V CVETKOVI - Delavci SGP Pomgrad Nizkogradnje so prejšnji teden asfaltirali pločnik na eni strani Cvetkove ulice v Murski Soboti. Naložba, vredna okrog 1,3 milijona tolarjev, spada v okvir programa del mestnih krajevnih skupnosti. Hkrati so na pločniku, ki še ni asfaltiran, začeli zasajati drevesa, kar naj bi pripomoglo k lepšemu videzu ulice, ki je dokaj prometna. Fotografija: M. JERŠE Dopisniki poročajo Naši honorarni dopisniki so bili tudi tokrat pridni. Poslali so toliko novic, da je zmanjkalo prostora za posamične vesti in poročila, zato je vanje »posegel« urednik dopisniške strani in jih strnil. Dopisnik Jože Žerdin poroča, da se v Ižakovcih že pripravljajo na »biiraške« dneve, ki bodo 14. avgusta. Organizacijo letošnje prireditve bo vodilo tamkajšnje turistično društvo, ki so ga ustanovili pred kratkim, vanj pa se je včlanilo 60 krajanov. Tokrat bo nekaj novosti. Izdali bodo tudi brošuro. Na murskem otočku v Si-getu bodo predvidoma postavili vzorec turističnega naselja. Iz Ižakovec še tole: predvidoma letos bodo zgradili tri avtobusna postajališča, namestili deset dodatnih luči ulične razsvetljave, uredili bodo nabrežine vaške gramoznice, zgradili bodo prizidek h gasilskemu domu, priključili se bodo na omrežje soboškega vodovoda, kar bo stalo 20 milijonov tolarjev, vključili se bodo v akcijo za najbolj urejen pomurski kraj... o programu windows world. Na osnovni šoli v Puconcih sta organizirali učiteljici Majda Novak in Erika Krstič »dan odprtih vrat« prvega razreda. Starši so skupaj z učenci prebili lepo in koristno dopoldne ob branju, pisanju in računanju, ni pa manjkalo tudi sprostitvenih dejavnosti. Iz drugega dopisnikovega sporočila zvemo, da sta društvo za varstvo okolja in zavod za šolstvo Murska Sobota razpisala natečaj za učence osnovnih in srednjih šol. Mlade želita spodbuditi, da v prozi in verzih kritično razmišljali o življenju okrog sebe. So pa svojo ekološko in življenjsko naravnanost že izpričali učenci 7. razreda puconske osnovnešole, ki so na naravoslovnem dnevu obravnavali teme: zdrava prehrana, šport, zdravila, droge in problemi mladih. Vključili pa so se tudi v tekmovanje za najlepše urejeno šolo. Spodbudna je tudi novica z osnovne šole v Gornjih Petrovcih, kjer so izdali prvo številko šolskega glasila Gobice. Dopisnik dalje pravi, da se je po postavitvi antenskega od- Gradbeniki se vračajo k dobrim starim in preizkušenim opečnim zidakom. - Fotografija: L. Kr. Iz Velike Polane so od omenjenega dopisnika tri novice. Društvo upokojencev načrtuje izlete na Madžarsko (v Sombo-tel in Porabje), v domovini pa nameravajo obiskati Koper, Izolo in Piran. Tako bodo mnogi prvič videli tudi morje. Druga novica pa je o velikopo-lanski knjižnici, ki je odprta ob nedeljah popoldne, ima 2.300 knjig in 120 članov. Knjižničarka pa je Marija Vuk. Na polanskem območju pa se vse bolj razvija tudi čebelarstvo, saj ima 16 čebelarjev že 270 čebeljih družin. Kaže, da bo tudi podmladek, saj so na šoli ustanovili čebelarski krožek. Sicer pa so imeli čebelarji pred kratkim predavanje dipl, veterinarja Štefana Kovača o naravnem čebelarjenju in zdravstvenem varstu čebel. Bilo je 50 poslušalcev. Dopisnik Jože Žerdin pa je za današnji Vestnik še sporočil, da so v Odrancih kupili 18-ar-sko parcelo, na kateri bodo zgradili sodobno pokopališko vežico. V tej vasi so tudi začeli graditi vaško kanalizacijo. Zaenkrat v dolžini 2.000 metrov. Iz Čentibe je novica, da tamkajšnja krajevna skupnost ne izpolnjuje več kriterijev za manjrazvite, torej je med razvitimi, kar je vsekakor spodbudno. V Lendavi je začela z delom poslovna enota Zavarovalnice Maribor; v tem mestecu je bila pred kratkim 5-članska delegacija gasilcev iz Budimpešte in se s predstavniki gasilske zveze dogovorila za sodelovanje; lendavska knjižnica je pripravila srečanje s pisateljem Ferijem Lainščkom... Janez Konkolič je poročal, da v pomurske osnovne šole vztrajno prodira računalništvo, za katerega pa je treba ustrezno izobraziti učitelje. Z osnovnih šol Bakovci in Puconci je bilo 30 učiteljev na seminarju, na katerem so pridobili znanje dajnika v Pečarovcih poslabšal televizijski signal, zato nameravajo v Moščancih napeljati omrežje kabelske televizije. Temu naj bi se priključili tudi Pečarovci. Sistem naj bi povezali s kabelskim omrežjem v Mačkovcih in tako bi lahko imeli še interni kanal za lokalne informacije. Sicer pa so v teh dneh veliko govorili tudi o lokalni samoupravi. V vseh vaseh, razen v Pečarovcih, kjer se bolj nagibajo k Puconcem, so menili, naj bi postalo sedanje območje krajevne skupnosti Mačkovci referendumsko območje za novo občino. Franc Kuhar je prinesel na uredništvo Vestnika več kratkih vesti. Na Tišini je krajevni odbor Slovenskih krščanskih demokratov pripravil v farni cerkvi slovesnost ob materinskem dnevu. Taka slovesnost je bila tudi v Rankovcih, kjer so spored pripravili mladi. Iz Rankovec je še novica o novi dejavnosti znane kmetije Alojza Omarja: pred kratkim so začeli peči domači kruh, ki ga že prodajajo v več trgovinah in marsikdo je navdušen nad njegovo kakovostjo. V Tropovcih so se na občnem zboru sešli ribiči. Ocenili so lansko delo, govorili pa so tudi, kaj bodo počeli letos. Sklenili so, da bodo utrdili nasip, uredili cesto do ribiške koče v Gradišču, v ribnik pa bodo vložili več tisoč ribjih mladic. Tišinski lovci, ki imajo svojo kočo v Črnskih mejah, imajo mnogo velike, zdaleč premalo pa je male divjadi. Ta mesec bodo zaznamovali 20-letnico svoje družine. Le-ta ima 20 prež in 27 članov. V Borejcih pa imajo kinološko društvo Roma, ki je pred kratkim pripravilo že tradicionalno tekmovanje nemških ovčarjev, ki so se ga udeležili tudi gostje iz Avstrije in Hrvaške. Franc Kuhar se je pokusil tudi v pesništvu. Med drugim je zapisal: Mura tiho teče, pa nič ne reče. Ob Muri Živimo, saj ,Murčari’ smo mi. Očistimo obrežje, popravimo stare napake, ker za nasip vozili smo smeti. »Erotična« izpoved na bukovem drevesu v dubrovniškem gozdu. - Fotografija: K. Š. Od vaškega odbora Petanjci pa smo dobili odgovor na Kuharjevo vest, objavljeno v predzadnji številki. Pravijo, da ni res, da bi nadstrešnico pri gasilskem domu zgradili z denarjem krajevnega samoprispevka, ampak »smo kupili ostrešje v celoti gasilci in vsa dela, ki so bila potrebna za izdelavo ostrešja, smo opravili gasilci sami. Iz samoprispevka sta bila zgrajena samo betonska nosilna stebra. Veliko prostovoljnega dela je opravil Janez Holsedl, ki je gradnjo tudi nadzoroval.« V dopisu so še zapisali, da so na Petanjcih letos na zahtevo gozdarske inšpekcije odstranili stare, zaradi lubadarja bol- ne smreke ter pos3®,?.^ novo živo ograjo. V mrltrft pa so namestili zaveso, r bilo financirano s krajevni prispevkom. V vasi so tudi a« li« 94 smetišč. Veliko sme peljali v zbiralnico v Fug 13 kamionov starega železja F Dinos. . Vnet je tudi naš op(e. Kramberger, ki je svoje mil s slikami, a jih vseh ne objaviti. Na tem mestu P ^. mo, da so se krajani z3 govski Vrh naposled odi (| ti vaško cesto, ki je z ’Lajnoi omogoča tudi premike ^ Sodelavec nadalje men'’, 0 no podjetje Sadni vrt voSttt’ buje Radgončane s J|O sadjem, tudi južnim, Ujtil’ stran Mure prihajajo iz avstrijske Radgone. .ap. tu pa imajo 75 «"Ij nih cest, od teh so Jih • asfaltirati le 15. Vzdržen í¡ff kadama je drago, zato . trS. prej posodobili še se.NalvanjševskemVA^ imajo, so pa »zdelane« b j bodo zdaj popravili, hk r wdi izkopali še jarke, v Radencih, in sicer I- )()||l blok. Graditelji so r ^ ji opečne zidake, škrat j^Ji preizkušen gradbeni m ^ go je vsekakor spodbu . ’ gradbeniki v zadnjih Ijali predvsem beton. In kaj je zapisal dopis» d0. Ščavničar? Sporoča, brovniško-kobiljanske ^.kj*’ veliko gozdov, v njihs dJl so delavci lahko malicajo, .^¡i' nekatera od teh zave 1 .^1« p1 nemarjena. Ko se J® V drt*0, gozdu, je naletel na bu ^etO’ ki ima »v skorjo vr®z¿a„pnske 'zl tične in drugačne *JU\ 0ravje*ä ze; mladi zaljubljenci, «jpS^ lentinovo že minilo, P® :a " čustva do drugega Par pol^ tak način.« Iz K?b>lJ da so nogometaši ime so j cijo in lepo uredili ig z valj8 nazadnje še »potepta j. J, S. jem. Prlêskï fückêc Rêmenicê smo pofarbalï pa vênda tüdï Že bili' nafdrban'ï, driigi pa namrdanï f tôtên naSên P sprûdlajï. Politika jê bila pa dê tüdï ostôla êna ^ott^ Tô so védlï povedati že naši' p ra pa prapradedékf $ ^0 čittidi' bi Prlêkï ustanovili' svojo držovo PrlêkiJ0’^ ^ki veliko pitajê, ka bi sê ž jé vün zašprudlalo, či Pa l0i E drgàé'ïSï šprudlc. Ja, pa tô jê še né najhüSê. bi prlêSki državi' zihêr podtêknolï kaksêga lückégo P $ ka, keri bi driika za Hrvoslovijo ali za t^ čilo za Rusoslovijo ali Židoslovijo. Vétê, lépa, kak êna luštna bôbika, kak êna sv^fca^u^. $1^ ZatO naj lè ostOnê dênok za gnês, samo PRLEKI jê tê sê kûmê Vincêk mûjmo. . „ ... pi' Zôtoma: vujdrï brlgo na vêsêljê! Zapümnite vincêkovo suncê pêéê, tê prê f püéêlê vino têêê od do Ormoža pa še dalê. , kultih' Ê stê éülï? TO jê ne vêé politika. TO jê Že Zaj pa tê to poglêdnitê. Kulturna Prlêkija jê mèm, j^r svétïjôko dobro lüdsko glêdaliscê pri Svétên ličnici, v Gubcovên dômï. Bisêrjàjnskï pisatêl Bm ^fjo^0, kerï jê grôta tê pôtlï akadêmik pa dohtar, jê za tol°vgn d^ glédaliSéê napisa gênijalnê igrê, kérê so v pu^ kulturno igrali' domoči' igralci. Od prilike KmeC ¡¡d' Cêljskï grofje no tak dalê. Tüdï vékï Slovenec p j^oK vard Kocbék, jê prispeva dosti'za prlêsko kultur0■ . po^ fara jê bila cêntêr glêdaliSkê kulturê no kulture {P ^iltfCi pa so napravili' v Gubéovên dOmï, gè jê bilO prE s > pa j nčkšo fotografsko dêlavnico ali nekê tôkêga- Ta ,aj st°L prié stôla rojstna hiša Edvarda Kocbéka, tan S ¿ek sladoledarskï kontâjnêr ênêga jüénêga bratêca. K ' narodija f storoj mêznarijï. JürjofSkï krščdjnskt sê ne fsê milê vižč trudijo, ka bi namésto odol>f spomênika tan Sê dalê stôla sladolédarova ^ü,a'ZKQ scd1^ jütro žgdnica pa srêcno pamêt, jê rêkla gospa Kultura pa jo jê podürhala f Ptuj; ViipB’ n rêklï. F Ptuji so pjê za vüzmêmsko rêmênico Pr i ¡¡¡did novili nOvo poklicno glêdaliSéê. Tak tê gra°dje ■ gl^M močnčšiši kulturni cêntêr Prlêkijê. Občina jê t0,e čl obêéala v dvéh létah trijêsti tožnt mark. Ume t no rezisêr Samo Strelec je pjê tak dobro fstr‘^jg ptE afgusta premiera Plešaste péfkê. Drügo létopf piik^'E ali tak grôta zdrüiêno glôvno mesto Prlekije n sVefô-- tan do pripravili' prvô sréèajê Prlêkof s c^e& 0 afs^1 toto srééajê sê prê žč zanimlêjo célô kanadski n Prlêk'ï. Juhuhùjc, kak dê luštno! ., „od Tàk jê tüdi praf ka sê poptiščimo; pa zbüduM ^jf prlêSko kulturo, vačik jo bôdo drügï! Za pri mol ^¿^[i! rééên. Poglêdnitê, v Gôrjoj Radgùni dà pjê skoro afstroôgrsko kulturno pràsino, éï sê nêdo hitr ^ V Radgùnï zahtévlê denacionalizacijski postôpe.aj E (dvéstô) afsirijskih državlonof kerï do ddbm ^gd^ zêmlô pa hiSê. Samo s totoj kulturoj dê Sê ^eC„a ^ ê'1 svét'ïjê bila Apaška kotlina zlà-zlà nêmSka■ ■ ■ str#\ jê. Radgùnska občina pjê že naténko piska, P^^j^oj nêdo moglê pomôgat'ï, zatô ka morê gvêratï ef^, ¡¡¿jo nostï vêé kak 130 hêktorof zêmlé. Svojo zêm ^gûf^ vênénskï salêzijônci pa križofska, jürjofîka tàk.^j kapelska, no Sê drügê éupnijê. Nègda jê ^ni5. prlêSka kultura t farofSk'ïh rôkah, f tèkmï s k° ?aj fri ' kultüroj. Tè jê bilô stôkrôt bôjSê. prôvijo Ed]^ 10^0$ samo fsôkï svojo pôhàbla, pa sê jêm'ï füéka prle Mà vïdlï, ka bo. vestnik, 7. iz naših krajev Salamenci se Vas danes nrihliine«ftn K-sPada v Krajevno skupnost Puconci, ima Kraj leži nekak hišnih številk oziroma okrog 380 prebivalcev, da sodi h GorTk osrednJem delu Prekmurja, saj ne bi mogli reči, nekdaj znani n' em” "'^ k Ravenskemu. Šalamenci so že od začelleta 1972 kvzreJ' S^eje živine. Hitrejši razvoj kraja seje km vplivalo na ° S° d°b'li tudi ugodna posojila, kar je v mnogo-v govedorejo P l\eusmeritev iz klasične kmetijske proizvodnje i^i, V S"“1 dvaise*™™i leti so vzniknili novi kmer ima vsaka a » ^ pa se Je preusmerilo že 30 kmetij, pri “razito kmetiisL’ s®daJ 'e 20 do 30 glav živine. Gre torej za v raznih podLAi^™^’ čeprav je sedaj okrog 70 ljudi zaposlenih ^zadrzno naniA-- P16*6™0 v Murski Soboti. Razvoj je šel Je še bolj nnvL 1 m „ a ^8 so dobili prvo asfaltno cesto, ki jih Povezala s Puconci in dalje z Goričkim. prebujajo **kih cest sP°minia m j6- Prav dobro nik Muski' Zdajšni' Predsed-°db°- Drvarič ki š ^-letni Ernest Ssv°j° kmetijo oí° P°naŠa J • u teni pričajo k^Prav je p pREDSEDNIK t>Í ^.Drvarič ze- so dobili namenska sredstva za gradnjo nove mrliške vežice. »To je nujno potrebno za našo vas, saj imajo okoliške vasi že nekaj časa urejene vežice, mi pa smo za njimi zaostali. Upamo, da bomo še letos končali gradnjo nove mrliške vežice, ki bo v neposredni bližini kapelice. Denar imamo skrbno naložen na posebnem žiroračunu pri Krajevni skupnosti Puconci, ki nam je veliko pomagala pri izdajanju naročilnic, prek nje pa smo tudi vložili prošnjo za pobiranje prostovoljnih prispevkov v bližnjih vaseh. O tem se vodi posebna kartica pri krajevni skupnosti, kar je zunaj našega krajevnega samo- KDAJ NOVA MRLIŠKA VEŽICA - To je najpogostejše vprašanje v Šalamencih (na posnetku sta kapelica in del pokopališča), pogrešajo pa tudi boljše vodovodno omrežje in ulično razsvetljavo. Foto: M. JERŠE prispevka. Za gradnjo nove mrliške vežice je rezerviranih 3,5 milijona tolarjev,« pojasnjuje Ernest Drvarič. »Potrebovali bi ulično razsvetljavo in vodo« Očitno pa je želja vaščanov Šalamenec, kjer gradijo vrsto novih hiš in počitniških hišic, ogromno, toda denarja ni vedno dovolj za vse potrebe. Zato pričakujejo, da bodo v novi ob- Trgovina v Črešnjevcih V času, ko trgovine rastejo kot gobe po dežju, ni nič nenavadnega, ko odprejo novo trgovino. Nenavadno pa je, če si krajani želijo, da bi imeli v kraju lastno trgovino in jih nihče ne usliši. Tako je bilo v preteklosti, ko so trgovci monopolisti zanemarjali potrebe prebivalcev. Tako je.bilo tudi v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer je v zadnjih letih zraslo več kot petdeset hiš, niso pa imeli svoje trgovine. Te dni pa je trgovino odprl domačin Alojz Zemljič, ki je bil zaposlen kot komercialist. Nova trgovina, ki meri 150 kvadratnih metrov površine, je dobro založena z najnujnejšimi potrebščinami za gospodinjstvo. Kot so nam povedali, pa bodo svojo dejavnost po potrebi razširili, in to z upoštevanjem želje svojih kupcev. Trgovine so zlasti veseli tisti, ki nimajo lastnega prevoza in starejši ljudje, ki so morali po vsako malenkost v oddaljeno Gornjo Radgono. LUDVIK KRAMBERGER svoje t a 1991 za ’ kl-J0 je »V rcJenost za&iL^bWtra; mojl man' W ? ^SežneiT tT1 '£ta’ se Je falto-'a í^81' Čah asfahiranje v va?n]e dveh km nas le $e as‘ VnSaiílencih hi$e Pa s^M’h trebit11 asfalt skih 0 2 asfai? etlh' Uspeli & ’áÍrani™ ln as le 2elo raz-Cen^in počS, P°dolž Za?eT Cl so razdor k,Omclcr-Griíe: BoroX ’i61}1 na ^iri * ,nVes.« J ’ Bukovšček, „/»ano ■ ez,ce ^íi^i z>mskem ^jc«. c »borovo Nove Mitske ^e Mihfr' oi' ^«st W*avs,Pa ni prva fr Ž® 15®* sio-dajj‘Podjetja Slove ^ pri zna5panajb> S*ar dve Ljubija- Obujena 80-letna ideja Ideja o gradnji železniške proge med Lendavo in Mursko Soboto je stara že kakih 80 let, ko so jo v svoj program uvrstili člani Morske republike. Ta ideja se je, kot kaže, obudila predvsem zaradi tega, ker je Lendava po osamosvojitvi Slovenije odrezana od Slovenije, oziroma jo s Slovenijo povezuje železniška proga prek Hrvaške. Takšno potovanje blaga in potnikov pa je postalo predrago, zato predlagalci menijo, da bi morali Lendavo in Mursko Soboto povezati z novo železniško progo. Predlagajo, da bi ta potekala po bregu potoka Ledave, tako bi najmanj posegli v naravo. Ta proga naj bi v prihodnje povezala Lendavo prek Murske Sobote z Avstrijo. V pričakovanju gradnje sodobne ceste od Kopra do Lendave bi morali dolgoročno upoštevati tudi železniško čini Puconci lahko lažje uresničili svoje interese. »Nimamo ulične razsvetljave v nižinskem predelu in ustreznega vodovodnega omrežja. Za slednje se je izreklo že 80 od 90 gospodinjstev v Šalamencih. Problemi s pomanjkanjem vode so veliki, saj so nam lani ob suši morali celo voziti vodo s cisternami. Pripravljamo pa se tudi na akcijo za organiziran odvoz smeti. V ta namen smo stopili v stik z občinskim inšpektorjem. Pozneje se bomo odločili bodisi za manjše posode ali kesone na zbirnih mestih,« dodaja vaški predsednik. progo. JANI Gasilci in nogometaši so cenjeni Sicer pa je v Šalamencih zelo razvejena gasilska dejavnost, o čemer navsezadnje priča urejen gasilski dom, kjer se zbirata dve skupini zagnancev. V kraju pa je zlasti veliko zanimanje za mali nogomet, saj društvo šteje okrog 70 članov. Kulturna dejavnost je zadnje čase nekoliko zamrla. Prav zdaj nastaja nova zasebna trgovina Gipo, v kraju pa premorejo tudi dve gostilni. MILAN JERŠE Pavel Bojnec iz Turnišča ne miruje Čevljar plete košare Pavel Bojnec iz Turnišča je star 82 let. Je upokojenec, zato bi mu ne bilo treba več delati. Toda brez dela ne more. »S 16. letom sem šel v uk za čevljarja. Nekaj časa sem bil čevljarski pomočnik, več let pa samostojen obrtnik. Bil sem tudi med podpisniki listine za gradnjo tovarne čevljev v Turnišču. Ker smo bili rokodelci v šestdesetih letih v hudi krizi, sem upal, da sem bom tudi sam zaposlil v čevljarski industriji. Tiste, ki so bili stari manj kot 50 let, so vzeli, jaz, ki sem jih imel nekaj čez, pa sem moral ostati še naprej doma in prepuščen lastni iznajdljivosti. Je pa dobro, da me niso povsem odpisali, kajti dobrih 5 let sem tudi sam izdeloval, sicer na svojem domu, čevlje za turniško Planiko.« Pavel Bojnec se je 1972. leta upokojil. S tem pa ni odložil čevljarskega orodja, ki se je z leti nabralo v delavnici. Tudi moč in voljo ter bogato znanje je imel, pa je zato še naprej izdeloval razne vrste obutve. Vsekakor pa tako, ki je ni bilo mogoče kupiti Človek in njegov konjiček »Koritar« s kmečkega dvorišča »Te dni sem na tržnici v Murski Soboti ogovoril prodajalca suhe robe, ali morda prodaja lesena korita. Odgovoril mi je, da ne, in dodal, da se ta reč zdaj težko dobi,« mi je razkril Jože Mertiik iz Beltinec. Mož je očitno le preizkušal suhorobarja, dejansko pa korita ne bi kupil, kajti na njegovem gumnu v Beltincih je bilo v tistem času 17 novih korit oziroma koritc, ki jih je Jože izdelal čez zimo. »Zima je bila dolga. Vmes so bili tudi topli dnevi. Tedaj sem se zadrževal na gumnu in iz polovic topolovih debel s ko-ritarskim teslom in drugimi pripomočki dolbel korit(c)a. Vseh je 17. Povpraševanje po njih je veliko, vendar jih pred 24. aprilom ne bom prodal. Tedaj se bom z njimi podal na Markovski sejem v Beltince in tako obogatil njegovo ponudbo.« »Koritarja«, ki je sicer zaposlen v Beltinki, sem pobaral, ali morda Romi niso nanj jezni. Starejši bralci prav gotovo veste, da so korita predvsem izdelovali oni. Odvrnil je, da ne morejo biti, ker beltinski Romi korit nikoli niso izdelovali. Kot »koritarji« so bili znani zgolj Romi iz Medžimurja. Ogledal in potipal sem Jožetova korita in koritca. Ni kaj: lični in uporabni izdelki. Izdelovalec je pojasnil namen uporabe: »Večje korito je uporabno ob kolinah, saj lahko vanj odlagamo meso, v njem lahko zamesimo klobase ali kašo za krvavice... V takem koritu tudi lahko zamesimo testo za domači kruh. Nekoliko ožje korito je primerno za kopanje dojenčkov, saj so njegove stene toplejše kot tiste pri plastičnih koritih. Okrogla koritca pa so uporabna za vzhajanje («gibanje») testa pred peko.« Majhna korita, torej koritca, pa so nekoč uporabljali za vodo in so se ljudje v njih umivali, tudi prali noge. Zdaj pa so taka koritca lahko uporabna za več namenov: za okras, lahko pa tudi za hrambo kakih živil. Nič za možem, če bi ga kam poklicali, da bi »kopal« korita, ne bo šla, kot so to nekoč počele »Ciganice«. Vedela je povedati, da so koritarjeve žene ponavadi prignale kopico otrok, potem pa so bili vsi nekaj dni »na stroški« (na hrani) določene domačije. Korita bodo prav gotovo na sejmu šla za med. Ob tem se mi je porodila tale misel: »Človek, ki mu delo ne smrdi, ne bo nikoli lačen.« To pa seveda ne Jože Mertiik iz Beltinec v prostem času ne lenari, ampak »koritari«. Izdelki so tukaj! - Fotografija: Š. S. narobe ne bo tudi, če tako reč postaviš na mizo in v nji ponudiš (na primer v počitniški hišici) orehe... Jože Mertuk je srečen človek, saj ima pri svojem konjičku vso podporo svoje žene. Prav nič je ne moti, da je »kori-tarjeva«, še več: na ta račun se je šalila. Je pa tudi dejala, da pomeni, da vsi, ki morda čakajo na delo in naivno upajo, da jih bo prišlo iskat na dom. lahko rešijo svoje gmotne težave z izdelavo korit. Kakšen bi že lahko to počel, kdo drug kaj drugega, tretji kaj tretjega in tako naprej. Rešitev je predvsem v samozaposlovanju. Š. SOBOČAN Pavel Bojnec iz Prvomajske ulice v Turnišču si je s čevljarstvom pridobil pokojnino, s pletenjem košar pa preganja dolgčas. Noja, tudi zasluži kak tolarček. - Fotografija: Š. S. v prodajalnah. Gre zlasti za moške usnjene čevlje s trdimi »Sarami« (golenicami), kot so bili nekoč v modi pri moških, oziroma za čevlje z mehkimi golenicami, ki so se dali raztegniti in skrčiti kot meh harmonike, nosile pa so jih predvsem ženske. Zdaj, ko je Pavel prestopil 80-letnico, sicer ne izdeluje več novih čevljev, tu in tam pa jih komu popravi. Te dni pa je ta Turniščan bolj kot s čevljarstvom zaposlen s pletenjem košar. Pomlad je tu in košare so več kot potrebne, saj bodo kmetje v njih nosili semenski krompir. Za eno porabi tri ure časa, kar pomeni, da lahko v enem dnevu, ko je seveda pri volji, splete tri. Zanje uporablja šibje s svojih vrb, zlasti pa s »pantov-ca«, ki se da lepo upogibati, se ne lomi in je dolgo. Večkrat pa kdo sam prinese material za pletenje košar, česar seveda ne odkloni, saj je tako zagnan. In to 82 letom navkljub! Ob mojem obisku je imel več pravkar spletenih košar, ki pa so bile že oddane, le ponje naročniki še niso prišli. »Pletenje dna in stranic gre hitro od rok, le spodnji in zgornji rob je nekoliko težje narediti. Tudi oblikovanje ročajev je zamudno. Treba je narediti močne, sicer bi se vsebina, ki bi jo nosili v košari, razsula,« je pojasnil čevljar, ki plete tudi košare in si tako zapolnjuje dneve, ki so čedalje daljši, toplejši in lepši. S. SOBOČAN Posvetitev kapelice bo septembra Gradnja kapelice v Petišovcih dobro napreduje. Trenutno potekajo notranja dela, akademski slikar Štefan Hauko pa je že narisal fresko sv. Rozalije, ki ji bo kapelica tudi posvečena. Krajani so v gradnjo kapelice vložili veliko dela in denarja: nekaj jim je prispevala občina, najeli pa so tudi posojilo. Zvedeli smo. da bodo kapelico posvetili 4. septembra. JANI stran 20 vestnik, 7. aprila]^ vestnik h zavarovalnica triglavd d y območna enota M. Sobota Zavarovalnica TRIGLAV, d.d., Ljubljana, Območna enota Murska Sobota v skladu z določili Pravilnika o notranji organizaciji, sistematizaciji in načinu poslovanja območne enote Murska Sobota razpisuje /. naslednja delovna mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. 2. 3. 4. 5. vodja sektorja za izvajanje premoženjskih zavarovanj, vodja sektorja za izvajanje osebnih zavarovanj, vodja sektorja za trženje, vodja sektorja za finance in računovodstvo, vodja sektorja za splošno-pravne in kadrovske zadeve. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - pod 1., 2., 3., 4. visokošolska izobrazba ekonomske smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj - pod 5. visokošolska izobrazba pravne smeri in pet let ustreznih delovnih izkušenj II. naslednja delovna mesta, in sicer: 1. vodja oddelka za premoženjska zavarovanja, 2. vodja oddelka za kmetijska zavarova- 3. 4. 5. nja, vodja informacijskega centra, vodja razvojno-analitske službe, vodja pravne službe, BELTINKA BELTINCI Tovarna pletenin, d.o.o. UPRAVNI ODBOR NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! NAROČILNICA 6. organizacijski vodja oddelka za cenitev, likvidacijo in obdelavo škod, 7. vodja oddelka računovodstva - računovodja. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - pod 1. visokošolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 2. visokošolska izobrazba kmetijske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 3. visokošolska izobrazba tehniške smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, . - pod 4. visokošolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 5. visokošolska izobrazba pravne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 6. višješolska izobrazba tehniške smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj, - pod 7. višješolska izobrazba ekonomske smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Izbrani kandidati za razpisana delovna mesta pod I. in II. bodo imenovani za štiri leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalnica TRIGLAV, d.d., Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA TRŽENJA Če imate visokošolsko izobrazbo ekonomske smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih ter obvladate aktivno dva tuja jezika, vas vabimo, da se nam oglasite. Od vas pričakujemo samoiniciativnost, kreativnost in določeno agresivnost pri osvajanju trga. Omogočamo vam samostojnost pri delu, dobre delovne razmere in stimulativno plačilo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: BELTINKA Beltinci, Tovarna pletenin, d.o. o., Štefana Kovača 3, 69231 Beltinci, z oznako - za upravni odbor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. pošta Podpisani____________ kraj ________________ poštna številka______ naročam VESTNIK. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota ARCONT, d.o.o., DRUŽBA ZA PROIZVODNJO B1 NIH ENOT, 69250 GORNJA RADGONA, Ljutomerska 29 ■ nik želi^ Pri programu bivalnih enot, kjer smo 99% izvo‘n tega razširiti ponudbo na celično gradnjo objektov. Žara VABIMO K SODELOVANJU: 1. diplomirane strojne in gradbene inženirje, 2. gradbene inženirje, , {aKul- 3. absolvente VII. stopnje na strojni ali gradben teti. Prijave bomo sprejemali 15 dni po objavi. GOSPODINJE! UREDITE Sl KUHINJO PO VAŠIH ŽELJAH PRODAJA VOZIL REZERVNI DELI SERVIS R^cg£ OPELg MARKOVIČ - MARIBOR O62/1O4'40 Ponujamo vam pomivalnike različnih tipov in izvedb. Vaša kuhinja bo veliko lepša, če boste izbrale pravega. Veliko dodatne opreme vam bo olajšalo delo. Enostavna je priključitev stroja za pomivanje posod. K t tW’ Cesta 19. oktobra 57 Telefon: 061/707 422 61386 Stari trg pri Ložu Telefax: 061/708 466 SLOVENIJA Telex: 31588 LOZ Sl 0M ¿Z4o$ PONUDBA - Garancijski^ -Prodajano^ -Posredovanj^ -Krediti - Prodaja rezervnih de-0 - Nudimo hl^tf Dei^i^ od 8. do in vsa*0 prvo sobot0 TEDNA Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.°°' KLJUČAROVCI 19, SLO-69242 Križevci pri Ljutomeru, tel, fax: 069/87-887. pri Marku Slaviču Ugodna prodaja VRTNIH KOSILNIC: drobnoprodajna cena le 23.650 • Gume za traktorje in vsa kmetijska mehanizacija. • Stroji za spravilo trave in sena. • Ves gradbeni material. 87-73’ ODSLEJ MS TUDI V LJUTOMERU: Prešernova 40, tel.: 830g0j^f NEMOGOČE JE MOGOČE, KOVINOTEHNA TUDI VAM NAJBU^’ Kupovati moramo znati! vam ponuja na sejmu AA SVOBODA BIVANJA I ilo/ POPUST za okna, vrata, senčila, ■ U /0 montažne stene, prenova oken +5% SEJEMSKI POPUST v Ljubljani K 0/ kovinski POPUST zo 3 /0 stanovanjske hiše +3% SEJEMSKI PO^J in na vseli prodajnih mestih Jelovice po Sloveniji MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel., telefax: 069/22 921, DISKONT UNIVERZAL Križevci / Ljutomer APRIL PETEK APRILA. SOBOTA TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 9.05 Mladi Sherlock, angl, nadaljevanka - 9.35 Zvezda, ameriški film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 15.50 Kam vodijo stezice - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Štiri v vrsto, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.35 Podelitev Stopovih Viktorjev - 22.05 Singapur - 22.50 Dnevnik - 23.20 Sova: Ko se srca vnamejo. amer, nanizanka; Odletel bom. amer, nadaljevanka - 0.40 Zunaj zakona, ameriški film Drugi program 16.35 Neverjetne zgodbe - 17.25 Sova - 18.45 Učite se z nami -19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert orkestra RTV Slovenija - 22.05 Akcent 7.50 Radovedni Taček - 8.15 Risanke - 8.40 Klub klobuk - 9.30 Tok tok - 10.20 Zgodbe iz školjke - 11.20 Vincent in jaz, kanadski film - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.50 Terapevtska skupnost Incontro v Sloveniji - 15.20 Podelitev Stopovih Viktorjev - 17.00 Dnevnik - 17.10 Kraljestvo ruskega medveda, angl, serija - 18.00 Studio Ljubljana - 19.10 Žrebanje 3x3 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Forum - 20.30 Križkraž - 21.30 Tv-poper - 21.45 Korenine slovenske lipe - 22.10 Dnevnik - 22.45 Sova: Odletel bom, amer, nadaljevanka - 23.40 Krvne prisege, ameriški film APRIL NEDELJA APRIL PONEDELJEK ul^ APfílL ] I ^^ TOREK APRIL SREDA ČETRTEK HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program - 11.30 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci -13.05 Življenjska doba sodnika Roya, ameriški film - 15.05 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Jom Hašoa. prenos z zagrebškega pokopališča Mirogoj - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara -19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.05 Latinica - 22.05 Poročila - 22.10 Dokumentarna oddaja - 22.40 Slika na sliko - 23.45 Film Drugi program 15.15 Orgle na Slovenskem - 15.35 Sova - 16.55 Športna sobota: DP v košarki - 18.30 Pihalni orkester Krško - 18.50 Vodne pustolovščine - 19.30 Dnevnik - 20.10 Družinska skrivnost, švic. nadaljevanka - 21.20 Proti svetlobi, nemška serija - 21.50 Poglej in zadeni - 23.05 Sobotna noč HTV 1 TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dvoboj - 10.30 Sin Cezarja in Kleopatre, film - 12.15 Domače reportaže - 13.00 Cas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 14.45 Jutrišnji mojstri - 15.00 Otroški spored - 16.15 Vroča sled - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Uradni zaznamki XY - nerešeno - 21.20 Pogledi s strani - 21.30 Gola pištola, komedija - 22.50 Večerni šport - 23.10 Cas v sliki - 23.15 Uradni zaznamki - nerešeno, odmevi - 23.25 Afere v nočnem klubu, film - 1.20 FBI, nanizanka. 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Risanke -11.00 Oddaja za mlade -12.00 Poročila - 12.05 Portret skladatelja - 13.05 Prizma - 13.50 Narodna glasba - 14.05 Poročila - 14.10 Doom Beach, britanski mladinski film - 15.25 Risanke - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills - 17.00 Poročila - 17.05 Hrvaška vas Srbske Moravice -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara -19.30 Dnevnik - 20.15 Running on Empty, ameriški film - 22.00 Film-video-film - 22.45 Poročila - 22.50 Šport - 23.05 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 CD 21 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 IM TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Confetti, šov - 9.50 Vroče sledi - 10.10 Klub Panda -10.30 Afere v nočnem klubu, ponovitev - 12.25 Prisrčno Heinz Rühmann - 12.30 Hallo. Avstrija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Čudi me, da sem tako dobre volje, film - 15.00 Otroški spored -16.15 Beverly Hills - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki -18.05 Avstrija v sliki -18.30 Dr. Quinn, zdravnica iz strasti - 19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport - 20.15 Slonova nevesta, film - 21.50 Zlata dekleta - 22.15 Večerni šport - 22.45 House, film - 0.10 Čas v sliki. 1. program 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera -10.30 Dallas -11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Usode - 13.12 Nemščina - 13.48 Risanka - 14.10 Rdeče in črno, 2. del filma - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Euro-klick - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 19.00 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Dallas - 21.28 Dediščina preteklosti je naša sedanjost - 22.00 Panorama - 23.00 Šov program - 23.25 Minispoti - 23.37 Sence na snegu, madž. čb film - 0.50 Dnevnik BBC-ja TV MADŽARSKA 2. program 8.10 Risanke - 9.10 Koncert - 9.30 Mala kneginja Rezi - 11.10 Otok Malta - 11.40 Koncert - 15.05 Alpe-Donava-Jadran - 15.35 Medicina - 15.45 Risanka -16.45 Kalipšov - 16.40 Človek in glasba - 17.35 Živalski svet - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.51 Kojak, kriminalka -19.45 Kolesa in koraki - 20.30 24 ur -21.00 Dnevnik - 21.30 Šport - 21.50 Tiplista - 22.00 Naj... - 22.30 Koncert - 23.25 Monty Python - 24.00 Posel 1. program 6.03 Jutranji program - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 11.31 Cirkuški film - 12.00 Zvon - 12.05 Panorama - 13.05 Lutke - 14.00 Zanimivosti: Off-road - 14.20 Madžarska polpreteklost - 15.15 Siamska mačka, film z Z. Szeleczky - 16.45 Program za prihodnji teden - 17.10 Kultura bivanja - 17.35 Loto - 17.40 Inventura - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Štorije - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.13 Peštan-ski legionar, 2. del - 21.15 Kviz - 22.45 Minispoti - 22.57 Šport - 23.15 Hazarder, film RTL 2. program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Nogomet - 13.00 Familija - 13.30 Zabavna glasba - 14.00 Kriminalka - 14.55 Resna glasba - 15.30 Zrcalo - 15.40 Stenska tapiserija -15.50 Čudovite živali -16.10 Natura magazin -16.45 Narcise - 16.55 Avtoma-gazin - 17.25 Za otroke: Smrkci, Novi Lassie - 18.25 Policijski dnevnik - 18.40 Picasso - 19.01 Familija - 19.36 Nepričakovano potovanje - 20.30 Glasbena ura - 21.30 Svinksov let, franc, film - 23.14 Risanka - 23.25 Erotika 8.35 Živ žav - 9.25 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 9.50 Sezamova ulica - 11.00 Naša pesem - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Kmetijska oddaja - 12.30 Vodne pustolovščine -13.00 Poročila - 13.50 Laži pred poljubom, ameriški film - 15.20 Miloška, dokum. film - 16.00 Še se bomo srečali, angl, nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 18.50 Kuhanje ob Rossiniju - 19.15 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zrcalo tedna - 20.30 Nedeljskih 60 - 21.30 Od pola do pola, angl, serija - 22.25 Dnevnik - 22.45 Sova: Sanje v najem, španska nadaljevanka; Odletel bom. amer, nanizanka ' 11.00 Hči morskih valov, norv. nadaljevanka - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Kraljestvo ruskega medveda -13.00 Poročila - 13.05 Slovenski magazin - 13.35 Športni pregled - 14.55 Akcent - 15.55 Videomoda - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.25 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 10.45 Sezamova ulica - 11.45 4 x 4 - 12.15 Izmenjava ognja, 2. del angl, drame - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Lonček, kuhaj! - 17.25 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Osmi dan Lingo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sedma steza - 20.35 Gospodarska oddaja - 21.15 Omizje - 22.35 Dnevnik - 23.00 Sova: Vampir, angl, opera; Odletel bom, amer, nadaljevanka - 21.25 Strta srca, franc, nadaljevanka - 22.20 Dnevnik - 22.45 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angl, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka 9.30 Risanke - 10.00 Videošpon -11.00 Prisluhnimo tišini - 11.30 V drugačni luči, nemška nadaljevanka - 12.00 Od pola do pola, angl, serija - 13.00 Poročila - 15.00 Intervju - 16.00 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Lingo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Film tedna: Morje in čas, španski film - 22.15 Glasbeni utrinek - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Popolna tujca, amer, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka 9.05 Otroška igrana oddaja - 9.45 Naša pesem - 10.15 Kronika, kan. serija - 10.40 Po sledeh napredka - 11.10 Po domače - 12.50 Kuhanje ob Rossiniju - 13.00 Poročila - 13.05 Studio City - 15.00 Svet poroča - 15.35 Osmi dan - 16.20 Porabski utrinki - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Lingo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Žarišče - 20.35 Pesem Evrovizi-je ’94 - 21.40 Tednik - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: To je ljubezen, angl, nanizanka; Odletel bom, amer, nadaljevanka OJ CD Drugi program Drugi program 12.00 Karaoke, razvedrilna oddaja - 12.45 Poglej in zadeni - 14.00 Križkraž - 15.00 Udobna vožnja, angl, nadaljevanka - 15.55 Otroški parlament - 16.30 Singapur - 17.00 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Slovenski magazin - 20.50 Van Gogh. francoski film - 23.20 Športni pregled 13.45 Forum. Utrip. Zrcalo - 14.45 Nedeljskih 60 - 15.45 Obzorja duha - 16.15 Sova - 18.50 4 x 4 - 19.30 Dnevnik - 20.10 Izmenjava ognja. 2. del angl, drame - 21.00 Studio City - 22.45 Koncert Big Banda Drugi program 14.50 Zgodbe iz školjke - 15.40 Sedma steza - 16.00 Gospodarska oddaja - 16.40 Kmetijska oddaja - 17.10 Sova - 18.40 Prisluhnimo tišini - 19.30 Dnevnik - 20.10 Doktor Finlay, škotska nadaljevanka - 21.05 Intervju - 22.05 Po sledeh napredka - 22.35 Videošpon Drugi program 15.45 Omizje - 17.00 Videomoda - 17.25 Sova - 18.45 Kronika, kan. serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Športna sreda - 22.20 Svet poroča HTV 1 Drugi program 14.45 Kinoteka: Škrlatna ulica, ameriški film (čb) - 16.30 Strta srca, franc, nadaljevanka - 17.20 Sova - 18.40 Že veste - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zlomljeni jarem, dokum. film - 21.05 Umetniški večer: Portret Jožeta Spacala - 22.40 Aliča, evropski kulturni magazin HTV 1 8.25 Poročila - 8.30 Igrani film - 10.00 Poročila - 10.05 Dramska serija za mlade - 11.00 Malavi-zija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Robin Hood, risani film - 15.00 Opera Box - 15.30 Poročila - 15.35 Družinski zabavnik - 17.15 Lone Star, ameriški film - 18.50 Risanke - 19.30 Dnevnik - 20.15 | Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi, i serijski film - 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko | TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Reportaže iz tujine - 9.30 Katoliška maša - 10.15 Zeleni zid, ponovitev - 11.00 Tiskovna konferenca - 12.00 Tednik - 12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Nemirna kri, film - 15.05 Otroški spored - 16.35 Parker Lewis, začetek mladinske nanizanke - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Montevideo -18.00 Čas v sliki -18.05 X-Large, reportaže - 18.30 Florida Lady - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kaisermiihlen Blues - 21.05 Kultura v živo - 21.55 Vizije - 22.00 Svet Wal-terja Pichlerja - 22.45 Providence, film - 0.25 Izzvenevanje. TV MADŽARSKA 1. program 6.45 Vaška TV - 7.30 Risanka - 7.55 Biblija - 8.03 Kje-kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Koncert - 12.00 Zvon - 12.05 Tv-magister - 13.40 Pesem doni - 14.10 Moja knjiga o džungli - 14.30 Šport - 16.10 Verski program - 16.35 Disneyjeve risanke - 17.39 Magnum, kriminalka - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Kongres pleše, nemški film - 22.05 Telešport z nogometnim pregledom - 23.05 Moja umetnina 2. program 7.32 Dobrodošli - 8.02 Julijin program - 8.35 Računalništvo - 9.15 Za otroke - 10.00 Živi planet - 10.55 Makedonsko jezero - 11.20 Lu-men 2000 - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Kriminalka - 14.05 Arboretum Alcsut - 14.15 Poje Otilija Mžtč - 14.45 Dok. film - 15.00 Delta - 15.30 Baywatch - 16.25 Študentski forum - 16.50 Odškodnina - 17.10 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Regionalni program - 18.40 Za otroke - 19.00 Smaragdni otok - 19.35 Koncert - 21.30 Razstava - 21.45 Minispoti - 22.00 Treba se je smejati! - 22.55 Nevarro. kriminalka HTV 1 HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program -11.35 Sandokan -12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Svet je lep, ameriški film - 14.30 Mono-fon - 15.25 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja -16.30 Otrok, šola, dom - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara -19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Grun-tovčani - 22.10 Poročila - 22.15 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Mož, ki je ubil L. Valancea, ameriški film -15.30 Spoznavajmo Hrvaško -16.00 Poročila -16.05 Otroška oddaja -16.30 Cena denarja - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Potopisna reportaža - 20.45 Tv-par-lament - 22.30 Poročila - 22.35 Glasbena oddaja - 23.10 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Sandokan -12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Ustvarjeni drug za drugega, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Spoznavajmo Hrvaško - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška serija - 16.30 Iz sveta znanosti - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Potepam se in snemam - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Odda-ja_o kulturi - 22.50 Slika na sliko HTV 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.35 Sandokan - 12.00 Poročila - 12.15 Divja roža - 12.40 Pravi igralci - 13.05 Winchester 73, ameriški film - 14.35 Monofon - 15.30 Renesančno slikarstvo - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Družinski magazin - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Poslovni klub - 22.25 Slika na sliko - 23.10 Večer ob glasbi »■ N ce 9.00 Čas v sliki - 9.05 Sporna vprašanja - 9.30 Iz parlamenta - 10.30 Nemirna kri, ponovitev - 12.00 Raj za živali - 12.20 Šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani. zdravnik s Havajev - 14.45 Otroški spored -17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 August König, razvedrilna nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 21.15 Športna arena - 21.07 Pogledi s strani - 21.15 Bella Block, tv-film - 23.00 Čas v sliki - 23.05 Normani prihajajo, film - 1.00 FBI, nanizanka. TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Jabolko je proč, komedija - 12.00 Glasbena skrinja - 12.15 Športna arena - 13.00 Čas v sliki -13.10 Mi - 13.30 Evergreen Air Center v Arizoni (Največje letalsko pokopališče na svetu) -13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki -17.10 Spored po željah -18.00 Čas v sliki - 18.30 August Konig - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Dežela gora - 21.07 Pogledi s strani - 21.20 G’schaftlhuber - 21.50 Svet številk - 22.00 Ljubezen, film - 23.30 Čas v sliki - 23.35 Boter, film o mafiji. 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.00 Divje živali iz jezera - 10.15 Ljubezen, ponovitev filma -11.45 Inšpektor Hooperman - 12.10 Reportaže iz tujine - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Mi - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Me ženske - 18.30 August König - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Slonova nevesta, film - 21.50 Pogledi s strani - 22.00 Evropski policisti - 22.50 Henry in June, film - 1.00 Čas v sliki TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA 1 «i TV MADŽARSKA 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosbyjev šov - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Avstrija v sliki - 10.25 Ločene postelje, komedija - 12.15 General in njegov brat, filmska saga - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Me ženske - 13.35 Družinske vezi - 14.00 Dr. Kulani, zdravnik s Havajev - 14.45 Pogledi s strani - 15.00 Otroški spored - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 August Konig - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Rdeči ptič - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Hunter - 22.45 Vlak za dve barabi, akcijski film - 0.40 Čas v sliki. n> 00 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča, nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Narodna glasba - 21.15 Pri gostjlničarju Stanglu - 21.45 Cheese - 22.15 Kako, prosim? - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Črna nimfomanka, erotični film. RTL RTL 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 12.15 Harry in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša - 13.10 Močna družina -13.40 Princ iz Bel Aira - 14.10 Major Dad - 14.45 Knight Rider - 15.45 Ekipa A - 16.45 21. Jump Street - 17.45 Beverly Hills - 18.45 Poročila - 19.10 Samo ljubezen šteje - 20.15 Raj na koncu gora, film - 22.10 Tekač, akcijski film - 23.55 Poročila - 0.55 Pe-pelka, erotični film. 5.30 Različne risanke in nadaljevanke - 9.55 Dobro jutro, nedelja - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Tropska vročica - 13.00 Sampinjonska liga - 13.35 Operacija Petticoat - 14.35 Major Dad - 15.10 Sindbad, gospodar sedmih morij, film - 16.50 Piramida Boga sonca, film - 18.45 Poročila - 19.10 Mini playback šov - 20.15 Sanjska poroka - 21.50 Spieglov tv- magazin - 22.35 Prime Time - Pozna izdaja - 23.00 Zakon v Los Angelosu - 0.00 Kanal 4. 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Disneyjeve risanke - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 Posel - 12.32 Welcome to Hungary - 13.10 Resna glasba - 13.40 Menedžment, serija - 13.55 Glorija, angl, serija - 14.30 Dan poezije - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 Portret - 16.27 Simboli - 16.32 Zrcalo - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Zapuščina - 17.55 Za otroke - 18.00 Kolo sreče, kviz - 19.03 Za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.15 Drogerija, tv-igra - 21.35 Volitve - 22.42 Neomejena ljubezen, tv-film - 0.14 Dnevnik BBC-ja 2. program 14.45 Teden - 15.40 Dan poezije - 17.00 Za otroke - 17.20 Civilna korajža - 17.45 Privatizacija - 17.56 Begavčki - 18.00 Regionalni program - 18.35 Open University - 19.00 Kispest : Ferencvdros, nogomet - 21.00 Dnevnik - 21.30 Izpitni filmi študentov: Ptičice, madžarski film - 22.45 Dan poezije - 23.15 Posel, gospodarski poročevalec 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Antarktika - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 12.07 U.K. Today - 12.45 Glasbeni film - 13.15 Vivat Benyovszky,'serija - 14.15 Priče preteklosti - 14.32 Padalci, dok. film - 15.40 Vaška TV - 16.00 Dnevnik - 16.12 televideo - 16.17 Nova Atlantida - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Ženski magazin - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Za otroke - 18.25 Maček v Žaklju - 18.50 Katoliška kronika - 19.08 Pravljica - 19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.15 College, ital, serija - 21.15 Madžarska polpreteklost - 22.07 Gospodarski magazin - 22.47 Čar športa - 23.37 Dnevnik BBC-ia 2. program 14.45 Videostrani - 14.55 Risanka - 15.05 Nacionalna zakladnica - 15.15 Književnost - 15.35 Madžarska politična emigracija 1849-1867 - 16.05 Studio Szeged - 16.20 Nemščina - 16.35 Za otroke - 17.05 Videoigra - 17.20 Dobrodošli - 17.50 Privatizacija - 18.00 Veliki zorni kot - 18.49 Pater Dowling kot detektiv - 19.40 Zelena točka - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.00 Policija javlja 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Grenko bogastvo - 11.30 Igra -12.00 Zvon, poročila -12.07 Učbeniki in metode - 12.27 Sotrpini - 12.42 Pomoč v duševni stiski - 13.05 Menedžment, serija - 13.20 Prismojen, a discipliniran, filmska komedija -15.10 Vaška TV - 15.30 Izložba - 16.00 Dnevnik - 16.12 Najstniško zrcalo - 16.32 Vaze pripovedujejo - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Razstave -17.30 Zrcalo -17.40 Za ribiče -17.50 Plesna panorama - 18.00 Za otroke - 18.35 Maček v Žaklju - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Za otroke -19.19 Volitve - 19.30 Dnevnik - 20.09 Črno-belo- - 20.25 Nogomet, liga prvakov - 22.22 Madžari - 23.07 Gorila, kriminalka - 0.26 Dnevnik BBC-ja 2. program 15.20 Videostrani - 15.30 Open University - 15.55 Za otroke - 16.40 Kviz - 17.00 Mena - 17.30 Zavozlano - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Medicina - 19.05 Kratki filmi iz širnega sveta - 20.25 Mnenja - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Omizje pravice - 22.35 Ponujam - 23.25 Minispoti - 23.37 Posel - 23.42 Amor RTL RTL RTL TV MADŽARSKA 1. program 6.00 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera - 10.30 Hamburger v Rusiji - 11.30 Igra - 12.00 Zvon, poročila - 16.00 Dnevnik - 16.12 Odgovarjamo na telefonske klice - 16.20 Telešport - 16.55 Zunanje zadeve, serija - 17.25 Pojavi v živalskem svetu - 17.55 Za otroke - 18.20 Program za Žide - 18.45 Stavimo! -19.10 Pravljica -19.10 Volitve -19.30 Dnevnik - 20.15 Sosedje, 182. del - 20.50 Volitve - 21.55 Spored T. Vitrayja - 22.55 Nenavadne zgodbe, franc, film - 0.50 Dnevnik BBC-ja 2. program 16.03 Nemščina - 16.18 Drvarji, serija - 16.42 Za otroke - 17.05 Video igra - 17.20 Centi, obrambni magazin - 17.50 Privatizacija - 18.00 Regionalni program - 18.45 Pomagaj si sam - 19.21 Avanturisti izključeni! - 19.46 Minispoti - 20.00 Pesnik Otto Orbžn - 20.25 Koncert - 21.00 Dnevnik - 21.29 Vse ali nič, kviz - 22.05 Policija javlja - 22.10 Dokumentarni filmi studia Bela Baldzs - 23.16 Posel RTL e© 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Cas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Družinski prirastek - 21.15 Peter in Pavel - 22.15 Vroči štol - 23.00 Deset pred enajsto - 23.30 SK-15 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro. Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef - 17.20 Prijazna družina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Koga videz vara, film - 22.10 Quincy - 23.10 Gottschalk - 0.00 Poročila. 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinski dvoboj - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 RSC Anderlecht: Werder Bremen - 22.20 Sternov tv-maga-zin - 22.55 Povzetek s tekme - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila - 1.00 Prijazna družina - 1.30 Družinske vezi. 5.30 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.05 Kalifornijski klic v sili - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Umor je njen konjiček - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Prijazna družina - 18.00 Družinske vezi - 18.30 Telefonska tema - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Klic v sili - 21.15 Mestna klinika - 22.15 Straža - 23.15 Gottschalk - 0.00 Poročila CO OJ ro stran 22 Prva zasebna baletna šola v Sloveniji Postati baletka Letos septembra je Jasna Šosterič pri Lenartu ustanovila baletno šolo, ki je prva tovrstna zasebna šola v Sloveniji, vsaj do sedaj v takšni obliki še ni bila ustanovljena. Ob obisku nam je povedala: »Za ustanovitev sem se odločila, ker sem sama končala baletno šolo v Mariboru in sem nekoč že poučevala balet v Slovenski Bistrici. Prenehala sem, saj sem si ustvarila družino in, kot veste, je delo v gledališču povezano z nestalnim delovnim časom, pa tudi vse predstave so zvečer. 4-REDNO SEJALNICO za koruzo Olt in 1-redni obiralec koruze SIP prodam. Cipot, Tešanovci 1, tel.: 48 336. m3010 ZETOR 4712, starejši letnik, z bočno koso, prodam. Brezovci 37, tel.: 45 298. m3015 TRAKTOR IMT 539, dobro ohranjen, samo 1.200 delovnih ur, prodam po ugodni ceni. Viljem Svetanič, Sotina 90. m3022 TRAKTOR URSUS s kabino, letnik 1990, 670 delovnih ur, prodam za 7.000 DEM. Vlado Veldin, Obrež 121, 62277 Središče ob Dravi. m3020 • zavese • zavese • dEKSTIL EKOK 62311 HOČE, Stara cesta 42, tel.: (062) 611-416,611-062, faks: (062) 611-417 NAROČILNICA Podpisani kraj NE ZAUPAJTE NIKOMUR POD 45! ulica posesti Vendar me je vedno nekako vleklo, da bi počela kaj v zvezi z baletom. Povprašala sem na občini, kakšne so možnosti, in že takoj na začetku nisem imela nobenih problemov. Izdali so mi dovoljenje za plesno dejavnost. Prostore za vaje so nam odstopili v klubu občanov. Nato sem razdelila prijavnice in v začetku se je prijavilo 30 otrok, na koncu pa že 55. Baletno šolo sestavljajo baletni vrtec, mala šola in pripravnica za 1., 2., 3., in 4. razred. Imamo 4 skupine, razdeljene po starosti od 5 do 12 let, večinoma so dekleta, imamo tudi enega fanta. Sedaj decembra naj bi dobili nove prostore v kulturnem domu. Moram pa povedati, da so starši zelo zadovoljni, da lahko njihovi otroci plešejo balet.« »In ko končajo to šolo, kakšne so možnosti za naprej?« »Imeli bomo zaključne izpite in izdajali bomo tudi diplome. Dobila sem vso podporo Srednje baletne šole v Mariboru, kjer lahko učenci šolanje nadaljujejo.« »In vaši načrti za naprej?« »Proti koncu prvega poletja pripravljamo prikaz za starše, pripravljamo se na modno glasbeno otroško revijo, javna predstavitev pa bo ob koncu šolskega leta.« Breda Slavinec HIŠO z gradbeno parcelo v M. Soboti zamenjam za trisobno stanovanje v bloku z doplačilom. Tel.: 26 287 ali 23 045, zvečer. m2888 NOVO VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO na Kapeli pri Radencih prodam. Tel.: 064 46 387, po 15. uri. m2882 d. o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!__________ FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA motorna vozila GOLF GTD TURBO di¿sel letnik 1987, zelene barve, prodam. Tel.: 24 775. m2985 FIAT ZASTAVO 1300 ELEGANT, letnik 1978, prevoženih 51 000 km, dobro ohranjen, vozen, prodamo, tel.: 24 414. mtu MOTORNO KOLO VESPA Mary 4 ugodno prodam. Tel.: (069) 87 138. m2983 FIAT 126 P, vozen, neregistriran, in peč za centralno etažno gretje Emo Central 23 zelo ugodno prodam. Tel.: (069) 76 532, v večernih urah. mle JUGO 45, letnik 1990, prodam. Donša, Gradišče 45. m3021 ŠKODO 135 LS, letnik 1991, prevoženih 35.000 km, prodam za 7.500 DEM in VW Santana, letnik 1982, za 5.000 DEM ter dva mopeda BT 50 in 4 m3 desk za opaž ali šupo prodam. Tel.: 70 107. m3017 POLJSKI FIAT 125 P, letnik 1983, neregistriran, vozen, ugodno prodam. Tel.: 82 823. m8968 DVA KAMIONA TAM 125 T-12 prodam po ugodni ceni. Tel.: 82 211. m8967 ZASTAVO 650 AD z opremo za prevoz HDR, registrirano do marca 1995, prodam. Tel.: 24 346, po 15. uri. m3028 ENOINPOL- ALI DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti ali bližji okolici vzamemo v najem, tel.: 24 863, po 19. uri. mtu VEČJE DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti zelo ugodno prodam. Tel.: 061 1264 110, int. 333. m2972 MANJŠE POSESTVO s stanovanjsko hišo (elektrika, voda, telefon) in gospodarskim poslopjem v Zgornji Ščavnici ter stiskalnico za grozdje prodam. Tel.: 062 644 269 in 062 721 478. m2910 STAREJŠO HIŠO ali enosobno stanovanje v M. Soboti ali okolici kupim. Ludvik Časar, Križevci v Prekmurju 216. m2996 1,62 ha GOZDA v k o. Berkovci pri Vidmu prodam. Tel.: 87 652, po 19. uri. m2982 GOSTINSKI LOKAL v M. Soboti ali okoli vzamem v najem. Tel.: 062 644 292. m2987 "LADA CENTER 10-LETNA TRADICIJA AVTOTRGOVINA"^ 62231 Pernica Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenart) tel. 062/640540 Odprto: poned.-petek 8.-16. ure v soboto 8,—12. ure • Prodaja novih avtomobilov LADA • najugodnejša posojila - letna obrestna mera 11,3%, na primer: SAMARA 1500, 5 VRAT, gume Mischelin, letnik 1994, polog 5200 DEM, 36 mesecev po 285 DEM. • NOVI in RABLJENI deli za avtomobile: R4, Zastavo, Lado POOBLAŠČEN PRODAJALEC .‘¿¡—o •BORUT JAGODIC^— ZASTAVO 128, letnik 1988, prodam. Omahen, Slomškova 68, M. Sobota tel.: 32 185. m2992 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam. Tel.: (069) 26 016. m3004 PRIKOLICO za osebni avto prodam. Gančani 38 a. m3022 KADET 1,3 GLS, letnik 1987, višnjeve barve, 5 vrat, prodam. Tel.: 69 470. mPP EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring kmetijska mehanizacija ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. ASTRO 1,6 GL, letnik 1993, rdeče barve, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 22 868. mrp LADO KARAVAN, letnik 1983, kle-parsko-ličarsko obnovljeno, registrirano do aprila 1995, ugodno prodam. Tel.: 22 805. m3012 GOLF X DIESEL,Jetnik 1988, prodam za 11.200 DEM in Renault 18, letnik 1979, prodam za 3.000 DEM. Skakovci 58. m3O13 OPEL OMEGA KARAVAN, ABS, servo, letnik 1987, bele barve in Renault 18, letnik 1986, ter moped BTS 50, nov, prodam po ugodni ceni. Tel.: (069) 57 193. m3018 Iščemo komunikativne osebe za prodajo knjig po telefonu oz. na terenu. Preverjena možnost dobrega zaslužka. Tel.: 061/447562 med 10. in 15. uro. 4-REDNI SEJALNIK ZA KORUZO Olt prodam. Tel.: 41 559. m2984 SAMONAKLADALKO SIP, 17 m3 prodamo, cena 220 000 SIT. Naslov: Karel Benko, Cankova 75. mnj SAMONAKLADALNO PRIKOLI- CO, 19 m3, malo rabljeno, prodam. Ha-ri-Majer, Ropoča 45. m2997 KOMBAJN ZMAJ 133 in 4-redno sejalnico Olt prodam. Tel.: 41 650. m3005 MOTOKULTIVATOR s priključki, 12 KS, in kombinirani stroj Hobi Mio Standard prodam. Casar, Štefana Kovača 19, M. Sobota, tel.: 21 091. m3008 TRAKTOR STAYER, starejši tip (»pufkaš«), s plugi in branami, ugodno prodam. Ludvik Hari, Daneta Šumenja-ka 13, M. Sobota. m2952 ŽITNI KOMBAJN Claas prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč SILAŽNI PRIKOLICI, 5 in 7 t, prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč KLINASTO TRIDELNO BRANO za manjši traktor ali traktor Tomo Vinko-vič, točilo za med in električni mlin za mletje zrnja prodam. Tel.: 81 895. m8970 Oplemenitite svoj denar poželo ugodni obrestni meri in kratkoročna premostitvena posojila. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Tel. - telefaks: (069) 32848 STAREJŠO HIŠO z novozgrajenim gospodarskim poslopjem v Fikšincih št. 34 in okrog 3 ha zemljišča v k.o. Fikšinci prodam. Vse informacije pri Francu Bunderlu, Fikšinci št. 33. m2986 45 arov MEŠANEGA GOZDA v Ber-kovcih prodam. Tel.: 41 702. m2989 FOTOMODELI! AGENCIJA »DOBER GLAS« v povezavi z BERNARDO MAROVT vabi Izkušena in neizkušena dekleta In fante na IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA znamke »ARMANI«. Telefon: 061 1258212, int. 208, vsak dan od 10. do 14. ure. PARCELE za vinograde in sadovnjake na Cubru v Moravskih Toplicah prodam. Informacije: Suhi Vrh 34, tel.: 48 674. m2993 VSELJIVO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3,5 ha obdelovalne zemlje v Serdici prodam. Tel.: 32 247. m2723 HIŠO v Plečnikovi 65 v Krogu prodamo. m3024 GARSONJERO ALI SOBO, lahko ne opremljeno, v M. Soboti iščem. Tel.: 23 980. m3009 VEČJO ZIDANICO - stanovanjsko hišo z vinogradom, na izredno atraktivni legi v bližini Ljutomera, na okrog 1 ha velikem ozemlju, prodam. V sklopu je tudi gradbena parcela, ki se lahko proda ločeno. Tel.: 061 811 798, po 20. uri. m3006 poštna številka naročam VESTNIK. pošta Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Vestnik, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota pot*6 živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (ijave). uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni (AKCIJSKA PRODAJA): 3 mesece in pol stare jarčice po 250 SIT; štiri mesece stare jarčice po 350 SIT; štiri mesece in pol stare jarčice po 450 SIT in jarčice tik pred nesnostjo po 520 SIT. Za vsakih 10 kupljenih jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo, Darinka Zamuda, Galušak, Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mPP PUJSKE prodam. Tel.: 68 598. m2981 MLADE IN STARE KOZE prodam. M. Sobota, Matije Gubca 22, tel.: 26 329. m2988 MLADO KRAVO s teletom prodam. Berden, Filovci 47. m3003 PRVIČ V POMUWW5« tedenske rjave ja^^f, Jev®15 elitne jate ISA BRO^ j rf vzrejene po navedi'“ nadzorstvom francoske j* cijske hiše. Najboljše nes »’ / na svetu! Če .“^"rfi»? svoje jate, pohitite, ce s j pili drugje, vzemite vsaj . TINO za primerjavo z dra^a ZZ* sprejemajo vsa prodajna a itl-ska Sobota in g. Dann^ . KZ ^ 32 002; vsa prodajna na, tel.: 61 421; W^ Janez Božič, lec Ljutomer, g. Vlado 604 in KZ Dobrovnik, g- 79 007. Rok dobave je ' je 720 SIT/kos. mrč fTOAEDIYERn o*d v r r I I < I n g ODPRAVITE PLEŠAVOST ZA VSELEJ UPOHAIR -SVETOVNI HIT tol.: 0S1/S71875 KRAVO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Kavaš, Na kamni 10, Odranci. m3007 JARČICE, MLADE NESNICE, lahko naročite pri Zlatku Tibaotu, Babinci 49. Vsak kupec dobi še eno zastonj. Dostava, na dom. Tel.: 82 401. m8973 KOKOŠI, MLADE NESNICE, prodaja KZ. Nesnost zagotovljena v dveh tednih. Dostava na dom. Informacije po tel.: 82 401. m8974 razno SENO IN SLAMO P^^'Fra»"9' prodam ali dam v Jiaje». Müller, Dragotinci 16- . m2995 petaif BUČNO OUE prodan tel.: 46 652. j m3000 SEMENSKI KROMPIR d o % za 2.500 SIT/100 kg. Ka tel.: 79 247. RDEČE VINO (klinton)-^ f dam. Stojko, Grlava z • NOVE GUME Baru®' dni sa^ litrsko škropilnico in - jjii’ koruzo Olt, starejši letnih’ r lika Polana 137. m3002 Računalniška obdelava podatkov SIRS Svetovanje in računalniške storitve Kocljeva 7 69000 MURSKA SOBOTA Tel. & telefaks: 069/31 610 • športna dvorana soboške IH. šole 9. april 1994 ob 10. uri športnoritmične gimnastike Ü^Taprila 1994 stran 23 ■ ji 50 $ el’ i Ü lir k i ur S™” xEkEŽN0 GARNITURO, "’obroke. Tel '46^dam' lahko tud' ^'JV™“ tervol p™«™-«13011 Sa 745 kg) nrnd^i987, (skuPBa ™a-int 653 med 7 nVe, :(069) 65 541’ «13014 ' n 8’ uro- $3016 Pr°dam' Vaneča 66. VINO, ^•?& » PREKLIC 7 M. Sobota izdan 2 HKS Panon-t^c. Selo 89 ”a 'me AlekSan- f«EKllC - p ’’ključnega ennx , cuiem veljavnost 6* afeK« a,°snovne šole Sa-M Janez h2 0 1I’7lm' izdanega ™8969 ’dela, Šafarsko 22 b. delo MLADO DEKLE z veseljem do dela v bistroju iščemo. Stanovanje in hrana zagotovljena. Informacije po tel.: 0602 55 261 ali 069 32 864. m2991 NATAKARICO ali dekle z veseljem do dela v gostinstvu zaposli okrepčevalnica Majda, Dolga vas. Tel.: 77 313. mle SAMOSTOJNEGA AVTOMEHANI- KA zaposli za nedoločen čas Avtoservis. Informacije po tel.: (069) 65 137. m3019 storitve ROLETARSKI SERVIS ROLLEX montira in popravlja vse vrste rolet, žaluzij, rolojev in PVC-sklopnih vrat. Izkoristite sezonski popust in druge ugodnosti. Tel.: 062 39 985 in 062 304 846. m2961 m I' 0’ 10 ii V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 10. april, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat u Janez Karas iz M. Sobote iskrena hv i hjate 3 VSem’ ki postojite ob grobu, se ga spomi-> mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji y n i V SPOMIN Tiho si odšel, a nazaj ne boš prišel, le v naših srcih vedno boš živel. 6. aprila je minilo 1 leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi in pradedek -1 Jožef Šinko iz Domajinec 35 Vsem, ki V?10 mislijo nanj postojite ob njegovem grobu. Zelo te pogrešamo. Tvoji najdražji ZAHVALA Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in brat Štefan Banfi So vuieC1 izg b' iz Gorice 58 P^JateljeV8^^110 za^vabujemo vsem sorodnikom, izreku .kakorkoli n In znancem, ki so nam v teh težkih Za odn °Za^e- Hvala^00]3^*’ ^arovali vence, cvetje in nam «* za pogrebni obred, pevcem er vsern, ki ’ P^dstavniku GD Gorica za poslovilne Vsem f ga PosPremili na njegovi zadnji poti. e enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji Helene Gorčan Zaman vse solze so, v grobu spita, a v naših srcih še živita. Obenem mineva 23 let od prerane mrti dragega očeta in starega očeta V SPOMIN aprila je minilo žalostno leto, od-ar ni več med nami drage mame in stare mame Janeza Gorčana iz Polane 28 vsem, ki ' e Ju ohranili v lepem spominu, žalujoči vsi njuni Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Ljubila si ta svet, ljubila vse nas, a prišel je čas, ko morala si od nas. Kako nam je hudo, tudi besede ne povedo. 29. marca nas je mnogo prezgodaj v 35. letu za vedno zapustila draga žena, mamica, hčerka, sestra in teta Vida Horvat iz Gregorčičeve ul. 12 v M. Soboti V neizmerni bolečini ob tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavkam in sodelavcem OŠ IV v M. Soboti, Policijskega oddelka Radenci - PP G. Radgona in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in za sv. maše ter jo pospremili na njen prerani zadnji dom. Iskrena hvala župniku g. Režonju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 86. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Evgen Cigut iz Kupšinec Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gasilcem, govorniku in upokojencem. Posebna hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli nudili pomoč. Vsi njegovi Solza kane mi iz očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. V SPOMIN 8. aprila 1994 mineva leto od boleče ločitve od ljubega moža in očeta Franca Zrima iz Kuzme Tudi vsakodnevno prižiganje sveč na mnogo preranem grobu ne more potolažiti grenke bolečine in praznine, ker te ni več. Ostanejo le spomini. Lepa hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu podarite cvetje ter prižigate sveče. Tvoji najdražji Kje si dobra mama zlata, nihče nas več doma ne čaka. Zaprla trudne si oči, zaspala v večni sen si ti. Ob grobu tvojem nemo vsi stojimo, po licih grenke solze nam polzijo. Ni več naše ljube mame zlate, odslej prižigali bomo le sveče zate. ZAHVALA V 71. letu nas je tiho in brez slovesa zapustila naša draga mama, babica Marija Vrbnjak roj. Štuhec, iz Logarovec 50 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v žalostnih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma in vsem gasilcem. Posebna hvala dr. Gašparčevi in sestram Zdravstvenega doma Križevci ter g. Feliksu Lebarju za njihovo pomoč. Žalujoči: sinova Jožko in Branko ter hčerka Štefka z družinami, sestri Zefika in Frančika ter brat Branko z družinami ZAHVALA Globoko pretreseni in žalostni smo. Sodelavci in učenci Osnovne šole IV Ko ostane bolečina in praznina, ko spoznaš, da ni poti nazaj, ostane nam le misel nate živa in nenehni ta ZAKAJ? V SPOMIN Danes, 7. aprila, mineva drugo leto, ko nas je za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Igor Recek iz M. Sobote Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ter vsem, ki mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njegovi Pretresala si brezmejne darove v svoje dlani in jih odprtega srca darovala vsem, ki so jih bili pripravljeni sprejemati. Pa se je izteklo življenje, a tvoje dlani in tvoje srce so bili še vedno brezmejno polni... V SPOMIN 8. aprila 1994 mineva 10 žalostnih let, odkar nam je kruta bolezen vzela predobro ženo, mamo, staro mamo in taščo Rozalijo Šaruga roj. Markoja, iz Odranec Iskrena hvala vsem, ki se je z lepo mislijo v srcu spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje. Tvoji najdražji ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustil dragi Gustav Pozvek iz Murske Sobote V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem in kolektivom za podarjeno cvetje ter izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna hvala župniku g. Režonju za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo slovo, LD Dolina in vsem lovskim družinam za številno udeležbo, lovskim rogistom za poslednji pozdrav, govornikom kolesarskega kluba, Pomurske banke M. Sobota in Lovske družine Dolina. Nepozabna hvala tudi urgentnemu oddelku Zdravstvenega doma Murska Sobota in intenzivni negi internega oddelka za ves trud v zadnjih urah njegovega življenja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Pogrebništvu Banfi za vsestransko pomoč in organizacijo pogreba. Vsi njegovi ZAHVALA Z globoko bolečino sporočamo, da smo se 27. 3. 1994 poslednjič poslovili od dragega soproga, očeta, starega očeta, tasta in brata Dinija Titana Mirno sanjaj svoj večni sen v Tebi tako dragi zemlji prekmurski, ki si jo tako ljubil vse svoje življenje in si ji ostal zvest do zadnjega dne. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tako množično udeležbo na slovesu - posebej pa še tistim, ki so nam izrazili ustno ali pisno sožalje, za darovano cvetje in sredstva za dobrodelne namene. Kupšinci, 30. marca 1994 Žena Zora, sinova Dinko z ženo Dolores in vnukinjo Edito ter Egon z ženo Miijano in vnukom Egončkom ter brat Otto s Katarino »V termalni vodi je tem več zlata, čim bolj rumena je, tako je pisalo zadnjič v Vestniku v članku o buntanju zlatega peska v «vretinah» termalne vode. Očitneje scalni-ca mnogih naših krav sto karatna,« je izjavil kmečki svetnik Evgen Sapač-Naglič in predlagal, da kmečki stan vse šeke, liske in bece prijavi kot turistične znamenitosti. Za njihovo vzdrževanje bo zahteval turistični tolar. * * * Skupina morisovcev, ki ji je oblečen v letalsko uniformo predsedoval Herman Ki-silak-Goring (SDSS), je na tajnem sestanku na Pindži ustanovila pokrajinski odbor osvobodilne fronte. Takoj po sestanku so popisali nekaj zidov z protikučanovskimi gesli in raztresli nekaj letakov, katerih sporočila še preučujejo v uradih Udbe. * * * Spet ima ljuba članica Pre-zidija in poslanka Marija Po-žonec-anju Mariška največ zaslug za začetek obnavljanja ceste skozi nacionalno mešani del PPR. Usedla se je v Umkov helikopter in se ni umaknila, dokler minister za ceste ni podpisal. * * * Ker sta Nace Gerič-Pla-yboy in doktorca Ilinova brez vednosti občinske sekretarke za kulturo in zdravstveno dejavnost Nimfe vadila za prizor iz tretjega nadaljevanja filma V vrtincu, prizor, v katerem Scarlett O’Hara in Rhett Buttler izmenjata nekaj vročih besed, je razočarana Nimfa Playboyu vzela status filmskega igralca in ga suspendirala. * * * Igor Šetinc-Ragužan, veterinar iz Dobrovnika, kraja na nacionalno mešanem območju PPR, je 6.aprila, na dan obletnice potresa v Dubrovniku, kraju v Dalmaciji (nekdaj Ragusium), organiziral krajšo slovesnost. Še vedno misli, da je tam. * * * Ko je Štefan Sobočan-Naci O’papist na Murskem valu slišal reklamo za svojo knjigo Moje župnije, je ugotovil, da je napisal delo z naslovom Moje nebeške lestvice s podnaslovom: Kako priti v nebesa, če si nekdanji komunist. * * * Urad za informiranje pri Prezidiju PPR sporoča vzne-mirjenim tujim gostom, da gobasti oblaki temnega dima nad pokrajino niso posledica manjših jedrskih eksplozij, ampak dim gorečih avtomobilskih gum na velikonočnih kresovih. * * * Iz ordinacije nekdanjega lendavskega doktoija Antu-niča. Starejša ženska: »Gospon doktor, jako kašljam.« Antu-nič: »Kašljate, a?« Ženska: »Kašljam, da.« Antunič: »Ste več gda išli mimo cintora?« Ženska: »Kak ne bi.« Antunič: »Pa ste čuli, ka bi tisti, ka ležijo na cintori, kašlali.« Ženska: »Nisem.« Antunič: »E, kad budete tam, več ne budete kašljali.« KEŠEM Jt KONJ Radgonski mehurčki Ljube moje, pozdravljene v mesecu aprilu. Kako čas hiti. Ne morem verjeti. Saj ne, da bi pogrevala staro prismojeno juho, ampak v teh dveh tednih, odkar sem se nazadnje oglasila na tej simpatični zadnji strani Vestnika, se je toliko zgodilo, da me še zdaj muči spanec in črviči po želodcu. Začelo se je z velikonočnim političnim ponedeljkom, ko smo iz naše bele Ljubljane gledali dva cirkusa, v parlamentu in pred parlamentom. Naša famozna televizija je poskrbela za spektakel. Naporna noč in del jutra sta za nami, mnogo ljudi sem videla s podočnjaki. Za nagrado tako »dobrega« prenosa pa je potem TV zvišala svoj neusmiljeni davek. Potem smo morali premikati ure, še zdaj se nisem navadila na ta nekakšni poletni čas, ko pa je tako mrzlo. Samo še sneg čakam tudi v naši lepi Radgoni. No, ljube moje, pa tudi velikonočne praznike sem preživela. Na žegnanju je bilo res lepo; potem sem stregla - svojim in gostom. Ena sama velika požrtija. Pa toliko jajc smo pobarvali v Radgoni. Najbrž tudi po drugih krajih ni nič drugače. Vendar jih je v Radgoni zmanjkalo. Nezaslišano! Takoj je naš župan sklical sejo občinske skupščine (ne vem ali redno ali izredno, tako dolgo je že ni bilo, da ne vem, če je to sploh še redno delo!). Samo ena točka je na dnevnem redu (ostale tako ali tako niso pomembne) in to je: kdo je kriv, da je v Radgoni zmanjkalo jajc? Upam, ljube moje,da bodo naši vrli po- slanci govorili o kurjih jajcih! O njihovih je težko govoriti, saj sem že večkrat napisala in rekla, da je veliko vprašanje, če imajo naši občinski poslanci jajca! (Oprostite izrazu, vendar bi lahko preverile!) Tista peščica poslank naj vzame stvar v svoje roke! Ja, ljube moje, res bo skupščina. Stavim za 10 kavic, da ne bo sklepčna. Ne verjamete? Veste, ko niti županu Lojzeku ni v interesu, da so vsi trije zboru sklepčni, potem tu nekaj smrdi, in če smrdi, ljube moje, bi bilo bolje, da bi naši poslanci zasedali malo dalje od gasilskega doma - v Podgradu. Saj veste, kje je ta (ne)posvečeni kraj, kjer je še več svinjarije! Ja, pa še 1. april je bil vmes. Tudi naporen dan. Moram reči, ljube moje, da so me pošteno prestrašili, najprej vlada z bencinom, potem pa še moj simpatični Matjan D. z Murskega vala. Ti hudič, ti, skoraj sem celo jutro preživela v kleti (kot pred tremi leti). Marjan-ček, če imaš kaj rad Radgončanke, potem tega ne počni več. Kako sem bila vesela, da ni bilo nobenega levega udara, in kako žalostna, ker je bencin dražji; pa še elektrika in dohodnina, pa so šli vsi moji devizni prihranki. Ljube moje, danes od srca kličem: Živeli moji poslanci in svetniki (z mojim nadomestilom z borze dela, če morejo!) Vaša vdana (skoraj obubožana) Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA iz Lotmerka Komaj sva čakala tote vuzen-ske svetke, ko pa smo jih končno lahko »uživali«, sva komaj vzdržala. Najprej sva lahko pred blagovnico Vesna v Lotmerki zastonj poizkušala (midva sva rajši kar pila) pivo in še nekaj prigrizka je bilo. To se je sicer dogajalo že prejšnjo sredo, ko so tam na veliko prodajali tudi šunke za žegen. Znani gospod L., ki je vmes kaj povedal v mikrofon, da se je po zvočniku slišalo precej daleč naokrog, je nekajkrat tudi dejal, da lahko šunke kupijo tudi nekdanji »rdeči« in jih nesejo na žegnanje kot vsi drugi. Zdaj jim tega niti ni potrebno več skrivati, kot so to mnogi delali v prejšnjih časih. Nisva videla in ne veva, če je kupil šunko in jo nosil v cerkev ali pred njo tudi nekdanji partijski sekretar v Lotmerki tovariš P. Najbrž pa je tudi on poskusil velikonočne dobrote. In tega mu ne bi smel nihče zameriti. Če sva iskrena, je tudi eden od naju včasih gledal na te stvari drugače. Bili so pač taki časi. No, težko je bilo vzdržati predvsem zaradi tega, da so ti skoraj povsod, kamor si prišel te dni, ponudili velikonočne dobrote iz korpe. Pa sva jedla in jedla, tako da bi se nama želodec skoraj razpočil. Po najini stari navadi pa nisva samo jedla, ampak tudi prisluškovala, če se govori kaj zanimivega, kar bi lahko omenila tudi midva v toti rubriki. Zdi se nama, da ni bilo nič takega. Še najbolj naju je prevzel nekdo, ki je omenil, da so na četrtkovi skupščini v Lotmerki trije poslanci glasovali ZA, ne da bi bili fizično navzoči na skupnem zasedanju, ampak so sedeli na nujni posebni seji v drugem prostoru. Šlo pa je menda za sklepanje o soglasju za novega ravnatelja OŠ Razkrižje. Zanimiv recept za sklepčnost, ki ga bodo morebiti posnemali tudi drugi? ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i V KS Stročja vas imajo obsežen načrt dela Tokrat referendum Karajni Stročje vasi, Pristave, Presike, Podgradja, Nunske Grabe in Rinčetove Grabe so se na zadnjih zborih občanov odločili, da bodo s samoprispevkom prispevali svoj delež za hitrejše reševanje krajevnih potreb in problemov. Na lanskem glasovanju je bil izid negativen, tokrat pa je šlo precej bolje. Na volišču Nunska Graba je kar 83,2 odstotka volivcev glaslovalo za uvedbo krajevnega samoprispevka, skoraj 82 odstotkov pozitivnih glasov so našteli v Podgra-dju, v Stročji vasi jih je bilo ZA 75 odstotkov, v Presiki 67,5 odstotka, v Pristavi pa 56 odstotkov. Da je to najslabši rezultat (lani je bil najboljši), pripisujejo enemu od do-mačinov, ki je dokaj odkrito »agiti- Cene sadja in zelenjave ral« proti sprejemu samoprispevka. Tokrat so pripravili programe za vsako vas posebej, in to je najbrž odločilno vplivalo na izid glasovanja. V Nunski Grabi nameravajo asfaltirati cestni odsek Berke, položiti fini sloj asfaltne prevleke po cesti skozi vas, vzdrževati druge poti in očistiti jarek. Program za Rinčetovo Grabo in ■i uspel Podgradje vključuje tekoče vzdrževanje cest, asfaltiranje ceste v Rin-četovi Grabi, proti gradu, do Meznariča in zaselka Mačkovec, ter ureditev ulične razsvetljave. V Presiki je ena od najnujnejših potreb priključitev na vodovodno omrežje iz Ljutomera, čaka pa jih še vzdrževanje cest in drugih komunalnih objektov ter sofinanciranje pločnika v Stročji vasi. Program za Pristavo predvideva zgraditev ulične razsvetljave, vzdrževanje krajevnih cest, sofinanciranje večnamenskega prostora (igrišča pri vaško-gasilskem domu) in sofinanciranje pločnika v Stročji vasi. Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 70,00 80,00 Pomaranče 100,00 100,00 Limone 140,00 120,00 Banane 180,00 150,00 Grozdje 480,00 450,00 Grenivke 160,00 150,00 Krompir 40,00 80,00 Paprika 500,00 400,00 Zelje 90,00 90,00 Čebula 90,00 100,00 Česen 400,00 350,00 Korenje 130,00 120,00 Jajca 13,00 16,00 0. jedrca 900,00 ■■■■■■■■■■■■■1 700,00 V Stročji vasi posodabljajo republiško cesto, to pa je tudi najboljša priložnost za hkratno ureditev kanalizacije, pločnikov in nekaterih drugih komunalnih problemov. Zaradi širitve ceste so morali nekateri domačini odstopiti tudi več svoje zemlje. Tudi JULIJANA HOZJAN seje strinjala, da gre del razširjene ceste po njenem, še vedno pa pričakuje obljubljeno odškodnino. (Fotografija: J. G.) Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 37 pujskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Prodajalci so tudi tokrat odšli domov zadovoljni, saj so kupci kupili 32 živali. Za par so odšteli od 8.000 do 12.000 tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Najpomembnejša naloga v Stročji vasi je zgraditev kanalizacije in pločnika; radi pa bi uredili tudi ulično razsvetljavo in bolje skrbeli za vzdrževanje krajevnih cest. Te dni bodo imeli v krajevni skupnosti ponovno zbore občanov, na katerih bodo med drugim izvolili tudi odbore za izvajanje referendumskih programov, ki naj bi poskrbeli, da bo tisto, za kar bodo ljudje prispevali denar neposredno iz svojega žepa, tudi uresničeno. JOŽE GRAJ Lendavski perea Ko so lani v dolgi Dolgi vasi zaprli kotanjasto cesto in ne le moderno cesto, ampak tudi pločnike in kanalizacij0, prijel za debelo glavo in si zabrundal: »Veliko si drznejo!« " J ko je država poskrbela za vse zahtevano, se nekaj časa nisem pomiriti s tem izsiljevanjem, saj sem se zavedi, da denatJ11^ naložbo niso natisnili, ampak bo posredno ali neposredno pn . iz žepov davkoplačevalcev, pa tako tudi iz mojega, čeprav v nl veliko »penez«. Prejšnji teden, ko so krajani Hotize, Kapce ter Gornjega Lakoša zaprli kotanjasto magistralno cesto, kipe> te kraje, in zahtevali od državne vlade in državne uPrave^tuln takoj začno asfaltirati 6,7 kilometra dolg odsek, sem aS( ji (resda samo z mislimi) pri protestnikih. Dotgovaška zaP. namreč pokazala kot uspešna oblika pritiska, zato se nu l misel, da dolnjelakoški protestniki ravnajo povsem moram postavili čez cesto vozila in transparente, na katerih je me pisalo: Utat, vagy miniszter az utra! Za tiste moje bralce, -^i glave in se še niste naučili madžarščine, čeprav živite v občini, prinašam prevod: Cesto ali minister na cesto! Ko, ste lahko že prebrali, da protestniki niso tratili božjeg0 0 leces(ii, jim gospodje, ki so se pripeljali s helikopterjem, obljubili n ampak tudi kanalizacijo, pločnike, ulično razsvetljavo. Zdaj me resno mika, da bi tudi sam spodbujal moje s da bi šli na cesto in »štrajkali«, le tega se v naglici n^ern ^ sij čemu naj bi protestirali. V moji vasi asfaltirano cesto že i ¡4 smo imeli v času socializma visoke krajevne sam0^SMjml‘,cl' s tako zbranim denarjem plačali dela, ki so jih opravili Me ker so bili cenejši od soboškega cestnega podjetja. Tua ^ razsvetljavo ne bo treba izsiljevati, kajti tistih 48 luč' ^ postaviti s samoprispevkom. Pločnikov v moji vasi ne graditi, ko pa je med cesto in hišami komajda prostora z 5^ ^ v katero spuščamo vodo od pralnih strojev in iz hop0"1^ ¿¡r F pa se potreba po redni kanalizaciji, ko pa imajo ne.ve, dvorišču speljane cevi od wc-školjk, zato »prijetne« voril Takole zdaj razmišljam: zdaj, ko so velikonočni PraZ?. ^¿o, ko je treba spet zavihati rokave... bom nagovoril prijatelj ^ ^ naj pridobi še koga, tisti naj za idejo »zasnubi« še kog naprej, potem pa udarimo. Prepričan sem, da bomo uspe' ■ ^ te ideje pa opozarjam, naj se ne razbežijo, četudi ^1 glavami krožil helikopter, saj se kaj hujšega, kot to, da n, nOv h glave, ne more zgoditi. Kaj, pravite, da je pranje & hujše? Če pa mislite tako, tedaj sodim, da ste l^l »cvikajo« pred vsakim pridaničem. Zagotovo pa verny „prat nam »kanalizatorjem« stala ob strani naša krščanski ¡ti 10 (Pucko) in narodnostna poslanka Marija (Pozsonec), jo storila ob cestnih protestnikih. Da nam nihče ne bo živega, kar pogumno izvlecimo svoje dvojezične »ligittrrw fjfd All Company Veščica d-yA»^ MURSKA SOBOTA, Veščica 4e, tel.:069/23 50 • LA - ----------I /O Pomurska banka d* Moja domača)^^ - veljaj" ^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 5. aprila 1994, tečaj 4.1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 2. aprila 1994 od 00.0®- Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1,116.6704 1,090.00^ Francija 100 2,299.8823 2,245.00^ Nemčija 100 7,856.1309 7,745^ Italija 100 8.1547 7^ Švica 100 9,315.0144 9,09500_ ZDA 1 131.3545 1283»_ prodat 2,29^ 7,8*^ 'IM OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE y\.0$ od 1. aprila 1994 _ Revalorizacijska stopnja za mesec april: n OBR. MER? mesečna Hranilne vloge 60% OD R O66%_ Tekoči in žiroračuni 50% OD R 0j5*- Tolarska varčevalna knjižica R+3% 1j5%- Dovoljena prekoračitev na TR R + 16% 2.3^-- Nedovoljena prekoračitev na TR R+25% VEZAVA Depoziti od 10 do 19 dni Depoziti od 20 do 30 dni min. znesek vezave: 30.000,00 SIT R+1% R+2% 1.18% 1.26% Depoziti od 31 do 90 dni: do 50.000 SIT nad 50.000 do 10O.0OOSIT nad 100.000 SIT R+6% R+8% R+8.5% 1.59% 1.74% 1.78%__ I Depoziti nad 1 mesec R + 3% 1^, Depoziti nad 3 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R+6% R+8.5% R+9% 1.59% 1.78% 1.82%-- Depoziti nad 4 mesece: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R+7.5% R+9% R + 9.5% 1.70% 1 82% 1^86%—J Depoziti nad 5 mesecev: do 100.000 SIT nad 100.000 SIT R+9% R+9.5% 1.82% L86%_—J Depoziti nad 6 mesecev: do 50.000 SIT nad 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000SIT R+8% R+10% R + 10.5% 1.74% 1.90% 1.93%-- Depoziti nad 12 mesecev Depoziti nad 24 mesecev Depoziti nad 36 mesecev R + 11% R+11.5% R + 12% 1.9^ 2.01% 2.05%—l =1.1 -w- S? 1^ si f f