Celje - skladišče P er III 127/1992 5000000217,26/27 cobiss Izhaja vsako drugo sredo. Glavni in odgovorni urednik Janez Sever. Izdaja PREŠE d.o.o. naslov redakcije PREŠE NOVA DOBA, Aškerčeva 15,63000 Celje. Nenaročenih rokopisov ne vračamo, na nepodpisana pisma se ne oziramo. CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREPA, 8. JULIJ 1992 ŠT. 26-27, LETO XXVI PUKL PROTI BUČARJU OKO ZA PETDESET, SRCE ZA STO DOLARJEV PONAREDKE PODEDOVAL DEDIČ ROMUNIJA DANES KOPER: UPANJE ZA RAKASTE BOLNIKE NAGRADNA IGRA: ŽREBANJE GEZ DVA TEDNA NOVfi90BA :_________ DRAGI MINISTER! Zadnje čase veliko govorimo o uspehih osamosvojitve. Gospod minister Lojze Janko, pri tem imam občutek, da se malo ali nič ne govori, še manj pa dela, da bi slovenski državljani res bili svobodni in bi imeli orožje, pa ne Janševo, za ukrepe proti državi, če ta krši človeške pravice in svobode. Mislim na primer na zakon o sindikatih, ki so zagotovo tisti, ki bodo v največji meri lahko ščitili delavske pravice. (Izpeljava je zatem sodstvo; to, kar zdaj delajo sodišča združenega dela.) Mislim tudi na možnost združevanja občanov — kot civilno družbo. Še kar velja zakon o društvih, le delno popravljen. Posebej pa opozarjam, da nihče niti ne govori o varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor to določa 159. člen slovenske ustave. Ta pravi: »Za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil, se z zakonom določi varuh pravic državljanov. Z zakonom se Gospod minister, se ti ne zdi, da smo v tržnem gospodarstvu, ki ga še ni, državljani vse bolj tržno blago? lahko za posamezna področja določijo posebni varuhi pravic državljanov.« Spomnim se, da je bivši minister Pirnat javno povedal, da suverena država rabi okoli 3.000 zakonov in drugih predpisov. Pri nas zvečine uporabljamo še jugoslovanske. Razumem, da nimamo še pomembnih zakonov, kot so o lastninjenju, gospodarskih družbah, soodločanju delavcev in podobno. Prepričana pa sem, da je prav v času, ko vlada nekakšna pravna praznina, še toliko pomembnejše, da kdo ščiti državljana. Samoupravni pravobranilci zagotovo to ne morejo biti, saj branijo nekaj, česar ni. Boš kaj storil, da bomo na primer dobili čim prej zakon o »ombudsmanu«, kakor tudi pravijo varuhu pravic državljanov? Tvoj državljan ARABCI SO KUPILI UPI Savdsko-arabsko podjetje Middle East Broadcasting Centre itd. s sedežem v Londonu je za 3,95 milijona dolarjev kupilo ameriško tiskovno agencijo UPI, ki ji je grozil stečaj. Gre za eno od štirih najpomembnejših tiskovnih agencij na svetu, vendar je že dolgo v finančni krizi. Za nakup se je zanimal tudi televizijski pridigar Pat Robertson, ponudil je 6 milijonov dolarjev, a je pozneje ponudbo umaknil. Skupina ameriških in švicarskih investitorjev, ki je bila pripravljena plačati 3,75 milijona dolarjev v gotovini in desetodstotni delež v reorganizirani novi UPI, je napovedala, da bo proti odločitvi o prodaji agencije vložila tožbo. AIDS GROZI TRETJEMU SVETU Svetovni strokovnjaki za gospodarstvo in razvoj so napovedali, da bo širjenje aidsa upočasnilo gospodarski razvoj držav tretjega sveta. Aids napada predvsem ljudi stare od dvajset do štirideset let, torej tiste, ki so na višku delovne sposobnosti. Izguba delovne sile in velikanski stroški zdravstvenega sistema ogrožajo razvoj afriških držav, je dejal ugandski predstavnik v Združenih narodih James Baba. Mednarodna pomoč bi se morala v zverzi z aidsom osredotočiti na preventivo. Stasi a Obreskey, svetovalka tajske vlade, je ocenila, da bo Tajska zaradi aidsa do leta 2000 utrpela gospodarske škode v višini 8,7 milijarde dolarjev. Takrat bo vsak tretji Tajec umrl zaradi aidsa. SPOMIN NA POVOJNE POGROME NAJ POČIVAJO V MIRU da se je z obstoječim stanjem za zdaj pač treba sprijazniti, odlagališča so v proizvodnem pogonu in tu je vrsta stvari, ki so odvisne od drugih in na katere ni mogoče neposredno vplivati. Natečaj za ureditev, za zgraditev kostnice v spominskem parku in za pomnike, ki bi jih bilo treba postaviti na vsa prizorišča tragedije, mora biti realističen, ureditev je treba prilagoditi temu, kar je, s čimer se je v celoti strinjal tudi Tine Velikonja in pozval Celjane, naj za vzgled drugim pohitijo in uresničijo svoje zamisli. E. Š. Foto LucaS Na ponedeljkovem sestanku občinskih in republiških komisij za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč v Kočevskem Rogu in drugih grobišč po Sloveniji, v Celju je Tine Velikonja, predsednik republiške ocenjevalne komisije natečaja za pridobitev idejnih rešitev krajinske ureditve ter opredelitev lokacije in arhitekturnega oblikovanja pomnika, Celjanom izrekel vse priznanje. Medtem ko se želijo oblasti v mestu ob Savinji kljub številnim problemom kar najhitreje oddolžiti spominu pobitih v povojnem terorju, v Kočevskem Rogu ne kažejo nobene pripravljenosti in se vrstijo blokade. DANIJEL STARMAN; UDBAŠI Celjska občina je bila eno največjih prizorišč povojnih pobojev. Ob taborišču na Te-harjih je tod doslej odkritih še štiriindvajset drugih grobišč in posameznih grobov. Četudi polagoma, se vendar kažejo obrisi spominskega parka, Razvojni center Celje je pripravil programske zasnove za njegovo območje na Teharjih in tudi programske zasnove za vsa ostala grobišča in grobove vojnih žrtev terorja. Naravovarstveniki so za radikalne rešitve in Cinkarno obtožujejo brezvestnosti, med drugim tudi to, da so iz stare v novo pregrado z buldožerji potiskali kosti, buldo-žerist pa si je za nagrado smel domala sredi spominskega področja postaviti stezo za motokros, člani komisij pa so bolj strpni. Predsednik republiške Komisije za razreševanje vprašanj, povezanih z namembnostjo in ureditvijo grobišč, Viktor Blažič meni, Komisija slovenske skupščine za ustavna vprašanja, ki jo vodi dr. France Bučar, je razpravljala o predlogih zakonov o volitvah v državni zbor, o državnem svetu in o volitvah predsednika republike. Komisija je zavrnila predlog kluba poslancev Demosa, da bi morali kandidati, preden privolijo v kandidaturo, podpisati izjavo, da do pomladi leta 1990 niso sodelovali s službo državne varnosti. Predlog je seveda zrasel na Starmanovem zelniku. Zahteval je pisno zagotovilo kandidatov, da niso bili stalni ali občasni pooblaščeni uporabniki ugotovitev službe državne varnosti. Zagovorniki tega predloga iz vrst sedanje opozicije so govorili o moralnem očiščenju in moralni prenovi, ki jo potrebuje slovenska družba, o nujnosti, da so volilci obveščeni o vseh pomembnih informacijah o kandidatih, vse skupaj pa bi bilo treba razširiti še na morebitno sodelovanje s tujimi obveščevalnimi službami, saj bi se s takimi izjavami kasneje izognili ugibanjem in sumničenjem. Člani komisije iz vrst vladajoče koalcije so to pobudo ocenili kot poniževalno, opozarjali so na nezanesljivost podatkov in označili predlog kot del dobro premišljene politične kampanje, omenjali pa so tudi možnost zlorabe spiskov SDV, kot se je to na primer zgodilo na Poljskem s podtaknjenimi seznami tajne policije. Po polemični razpravi so z večino glasov predlog zavrnili, s čimer se delegat Danijel Starman ni strinjal in koj napovedal, da bodo v Demosu začeli zbirati podpise ljudi, da bi le prodrli s svojim predlogom. Teharje je bilo dolga povojna desetletja smetišče in odlagališče kemijskega giganta Cinkarne Celje. Taborišče, ki ga nameravajo spremeniti v spominski park, se stiska med deponijami različnih vrst odpadkov, deponijo sadre in piritnih ogorkov ter občinsko komunalno odlagališče. Tega dejstva ni mogoče spremeniti, četudi bi v Cinkarni danes prenehali njala okolje in onečaščala spomin na mrtve. DEREGISTRACIJA SOCIALRADIKALNE STRANKE SLOVENIJE Socialradikalna stranka Slovenije sporoča, da se bo v primeru nadaljnih poslabšanj demokratičnih odnosov v Sloveniji kot prva stranka deregistrirala in s tem opozorila na vse večjo stopnjo avtokracije in teptanja civilne družbe. Sama formalnost registriranja političnih organizacij je bila dovoljena že v Vzhodni Nemčiji od leta 1945 naprej, pa pluralizem prav zaradi teptanja civilne družbe ni zaživel. Prav teptanje civilne družbe pa je tudi vzrok, da je vse manj investicij na gospodarskem področju in da grozi nov val revščine. Vsega tega pa aparat prisile ne more rešiti. Zato bo Socialradikalna stranka Slovenije prva stranka izven parlamentarne opozicije, ki se bo razpustila zaradi nemogočih razmer delovanja. Za Predsedstvo SRS: Socialradikalna stranka Slovenije Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: Jana Strlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper) Prodaja: Renato Vedečnik Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. 1 s proizvodnjo, ki pušča za seboj toliko odpadnih snovi, bi odlagališča še dolgo svi- SPOŠTOVANI BRALCI V vročih dopustniških dneh tudi novinarji potrebujemo in si zaslužimo kratek predah, da potlej z novo vnemo za vas brskamo po žgečkljivih temah. Zatorej smo v uredništvu sklenili tednik Nova doba izdajati nekoliko spremenjeno: v juliju in avgusta vsakih štirinajst dni, z obilo ekskluzivnih sestavkov, zanimivega branja in reportažnih zapisov. In ne pozabite. Le še dobra dva tedna nas ločita od nagradnega žrebanja Nove dobe, ko bo izžrebani naročnik dobil pol kilograma čistega zlata, druge pa čakajo lepe nagrade. Uredništvo i 3. STRAN 8. julija NOVC iDOBfl _ v. Z < _ ALI BI KONFEDERACIJA LAHKO USTAVILA MORIJO? POL MILIJONA MRTVIH Dario Seraval je mirovnik, ki že od začetka prvih spopadov na tleh bivše Jugoslavije poskuša doseči prenehanje prelivanja krvi. S Kninskim mirovnim gibanjem je hotel pred letom dni v žarišču jugoslovanske krize preprečiti najhujše in ko je že začel pridobivati mirovnike tudi med srbskim prebivalstvom, je spregovorila visoka politika. Danes meni, da bo ta vojna zahtevala najmanj pol milijona mrtvih. Poleg ostalih aktivnosti se Dario ukvarja še s pomočjo beguncem, veliko naporov pa tudi vlaga v ustanavljanje Centra za kulturno-družbena gibanja, ki bi povezoval različne aktivnosti civilne družbe. V okviru mirovnega gibanja pa želi doseči prenehanje vojne na Balkanu. Po njegovem je to mogoče le z iniciativo za ustanovitev nekakšne neobvezne konfederacije neodvisnih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Druge rešitve bi zahtevale nove in nove žrtve in mrtve bi šteli v stotisočih. Kakšna naj bi torej bila ena izmed možnih poti? »Ideja jugoslovanske konfederacije je v tem trenutku edina, ki lahko zaustavi prelivanje krvi. Vsem slovenskim politikom, ki sem jim predstavil mojo pobudo, sta bili skupni dve besedi: prepozno ali prezgodaj. Sam trdim nasprotno. Menim, da bo do povezovanja moralo priti, če ne prej, v okviru združene Evrope. Strahotno vojno lahko ustavimo že prej, z dogovarjanjem. V Srbiji prihaja do političnih sprememb, opozicija je zmeraj bolj močna in jasno je, da so Miloševiču dnevi šteti. Poleg tega bi bila to možnost za same Srbe, da se častno, kot sami pravijo, izvlečejo iz tega. Samo z ekonomsko blokado se stvari ne da reševati. V primeru napada pa se lahko zopet kondenzirajo kot narod - v takšnem primeru bodo nekateri pripravljeni iti prav do konca. Spomnimo se Še-šljevih groženj v zvezi z nu-. klearko in podobno. Tudi nacisti so si ob koncu vojne izmišljevali vsa mogoča skrivna orožja. In to lahko pomeni resnično katastrofo; kemična industrija, akumulacijska jezera ..., če pride do vojne v Srbiji, pomeni pol milijona mrtvih po vsej bivši Ju- goslaviji. Ves vojaški arzenal je zdaj namreč v Srbiji. Srbi že ves čas govorijo, da hočejo živeti v isti državi. Če gre res samo zato in ne za osvajanje ozemlja, potem bodo prisiljeni sprejeti pobudo. Končno so zaradi tega tudi začeli to vojno.« Dobro, toda ali bi sploh kdo drug bil pripravljen iti v konfederacijo z njimi? »Govorim o konfederaciji neodvisnih držav. Vsaka država ima svojo valuto, vojsko, policijo, predstavnika v Združenih narodih ... To je ideja združene Evrope, Evrope regij. V tem smislu Slovenija ne bi ničesar izgubila. Kvečjemu bi dobila nazaj trge, druge države bi dobile mir... Izraz konfederacija uporabljam le zaradi tega, ker pomirja duhove na neki simbolni ravni.« Sarajevo je porušeno, ali bi muslimani in Hrvatje sploh hoteli razmišljati o čem takšnem? »Ravno za to gre. Da se rušenje preneha, da se vzpostavi mir. V Srbiji bo slej ko prej zavladal kralj, kar pomeni neko bolj razumno in pacifistično politiko. Mislim, da tudi muslimani in Hrvati vedo, kdo so klavci in katera politika jih je poslala na njihove domove. Sovraštvo seveda je in še bo ostajalo dolgo časa, takšne grozote se ne morejo kar čez noč pozabiti. Toda z novo politiko v Srbiji se bodo tudi tamkajšnje razmere spremenile. Srbi bodo sami kaznovali klavce.« Je to možno? »Menim, da je.« Od kod bi naj torej prišla pobuda? »Mirovna gibanja lahko delujejo samo tam, kjer je mir. Edina država, kjer je mir, je Slovenija. Operativno lahko to v pravni državi poteka preko javnega mnenja. Gre le za pobudo, ki jo lahko politika sprejme ali pa ne. Osnovni moto je pač zelo enostaven: 'Prenehajte z vojno in začnimo trgovati'. Poleg tega v tem trenutku nastopi pritisk iz zahoda, ki je ves čas delal na tem, da bi Jugoslavija ostala skupaj in je ignoriral realnost. Takšne Jugoslavije, kot je bila, ne bo nikoli več, lahko pa poskusimo ustaviti vojno.« brezpogojno kapitulacijo. Na Japonsko so vrgli dve atomski bombi, preden so se vdali. Ta mirovni projekt konfederacije je dolgotrajen proces in v tem trenutku gre le zato, da se začne delati na njem. Predpogoj je ustavitev vojne in to se mi zdi dovolj dobra iztočnica. Ne vem, kolikšne možnosti sploh ima ves projekt, toda prepričan sem, da bi slovenska politika Mirovnik Dario Seraval iz časov, ko je pel pri glasbeni skupini Borghesia Ali sploh obstajajo možnosti, da se vojna ustavi na ta način? »Dejstvo je, da bodo republike nekdanje Jugoslavije morale sodelovati v evropski konfederaciji. Če ne prej, pa čez deset let. Morda lahko izkoristimo to priložnost za ustavitev vojne, ki škodi vsem. Srbi bodo vrgli svojo idiotsko oblast in se bodo pripravljeni umakniti, dvomim pa, da bodo pristali na dobila še večji ugled, kot ga ima. Končno bi to pomenilo, da je Slovenija ena izmed najbolj miroljubnih držav na svetu, hkrati pa ne bi izgubila niti trohice samostojnosti in suverenosti. Ne gre za to, da bi naenkrat pozabili na vse, kar se je v zadnjem času zgodilo, temveč da z iskanjem ekonomskih interesov prispevamo k miru v svetu.« Vasja Ocvirk ŽRTVOVANI PETNAJSTLETNIKI Naj živi računalnik! Vložiš v njega podatke, številke in on ti nezmotljivo izračuna, ali je tvoj otrok sposoben za to ali ono šolo. Vse je nezmotljivo eksaktno čisto, velja za vse petnajstletnike po Sloveniji, edino, kar se na koncu ne izide, je otrok, mladostnik na razpotju, ki mu za nekaj ušivih pik lahko gre po zlu celo življenje. Mladež za cesto, za zgrešen poklic. Jasno, ni kriv računalnik, niso krive številke. V zadnjih dneh zgroženi čitamo, kolikšno število otrok je ostalo brez možnosti nadaljnjega šolanja in zdaj bi jim naj pomagali z nekakšnimi tečaji. Mar prej ni bilo moč izračunati, koliko petnajstletnikov je v osmošolski generaciji in njim prirediti šolsko mrežo različnih stopenj zahtevnosti in primerno tako za fante kot dekleta ? Ob preverjanjih znanj v osmem razredu je bilo rečeno, da želijo z njimi naši šolski velmožje preveriti sposobnost in uspešnost učiteljev. Sestavili so umne teste in otroci, ki so zanje izvedeli le nekaj tednov prej, so jih bili seveda prisiljeni reševati. Tudi tistega na koncu, ki naj bi pokazal, koliko so se naučili in koliko so vredni njihovi učitelji. Ceho so na koncu plačali le šolarji. Kaj jim pomaga, če bo morebiti kdo iz šolskega ministrstva ali iz Zavoda za šolstvo, čeprav dvomimo v to, s prstom pokazal na slabega učitelja in mu, kar je še manj verjetno, to njegovo slabost predočil tudi v denarnici, otrok je zbral toliko in toliko točk premalo, absurd je, da gre pri veliki večini res le za dve ali tri pike, in od vpisa ni bilo nič. Na videz je vse povsem pravično. Če si hodil na strožjo šolo, si imel slabše ocene, a si znal več in bolje pisal zaključne teste, če je bila šola slabša, si dobival za manj zrtanja boljše ocene in slabše pisal ob zaključku. A kaj, če so bili učitelji slabi in skopi z ocenami, pa ni potrebne vsote ne v enem in ne v drugem? Pogoji in pravila so bila za vse osmošolce enaka, možnosti pa strahovito različne. Ni malo slovenskih, predvsem podeželskih šol, s katerih se nikomur, nobenemu odličnjaku ni uspelo vpisati na gimnazijo in sedaj obupani tavajo ne vedoč, kaj naj napravijo s svojim življenjem. Njihovi učitelji pa še naprej poučujejo, ne da bi jih bolela glava. Kaj nadomestni in premostitveni tečaji za slovensko mladež, učitelje naj preverijo, priučijo ali odstranijo nesposobne in učiteljevanja nezmožne! Groza ljudi obliva, ko vidijo, v kakšno brezdušnost se je spremenila slovenska šola, v kateri posameznik, otrok kot razvijajoča se osebnost s svojimi prednostmi in slabostmi nič ne velja, ko lahko kratkotrajna slabost ali bolezen v enem od razredov izničita pouk na želeni srednji šoli. Domala nerazumljivo je, kako uspeva Slovencem vedno znova, najsi bo to v prejšnjem ali v sedanjem režimu, eksperimentirati z lastno bodočnostjo in otroke spreminjati v poskusne zajčke izobraževalnega modela, ki nekomu pade v glavo. Kako naj bo, lepo vas prosim, tudi uspeh v petem razredu, ko najstnik boleče prestopa iz razredne v predmetno stopnjo, eno od meril za to, kaj bo smel v življenju postati. In kako je lahko, na drugi strani, nekdo odličen, pa potlej v testu ne spravi skupaj niti deset točk iz matematike. Dileme, ali so krivi šolarji ali kdo drug, seveda ni, ve pa se, kdo potegne kratko. V BIO DOMU NAJŠIRŠA IZBIRA NOVOSTI PO LASTNI ZAMISLI V Bio domu na Teharski cesti v Celju so uredili tudi pritlične in kletne prostore, s čimer je nekdanji mlin postal če že ne največja, gotovo najbolj atraktivna zasebna trgovina s pohištvom pri nas (500 kvadratnih metrov razstavne površine). V njej je res kaj videti. Kot plod lastne zamisli in znanja vzbuja pozornost, na primer, sedežna garnitura Barbara z udobnim ležiščem, namenjena opremi manjših stanovanj, saj takih garnitur zanje na našem trgu ni. Prejšnji teden so jih v treh dneh prodali 9 (po zelo ugodni ceni 59 tisoč tolarjev). Po njihovi zamisli je Pohištvo izdelalo kuhinjo iz masivnega češnjevega lesa. Vse več je zanimanja za bio program (otroške sobe), saj tudi pri nas postajajo iverice vedno manj popularne. Pripravljajo še nova presenečenja. Bio dom, ki ima 8 redno in 4 honorarno zaposlene delavce, nudi kupcem seveda vse od najrazličnejših stolov (uvoženih tudi iz Italije, ker so cenejši od domačih), predsob, kuhinj, usnjenih in drugih sedežnih garnitur do spalnic in dnevnih sob. Vse tisto, kar delajo domači proizvajalci in proizvajalci v drugih republikah (iz Srbije seveda uvoza ni). In vse pod zelo ugodnimi pogoji: s popusti od 15 do 40 odstotkov pri plačilu z gotovino (kolikor pač nudi izdelovalec), brez obresti na tri čeke ali z nizkimi obrestmi na šestmesečno obročno odplačilo. Program bodo razširili tudi na del stavbnega pohištva. Da se je Bio dom zelo uveljavil, ne dokazuje samo vsakodnevni obisk kupcev, čeprav je zadnje čase tudi tu opazna kriza, ampak prav tako njegov delež pri opremi nekaterih pomembnih podjetij. Po predlanski poplavi so v celoti opremili celjski zdravstveni dom, opremili so Etol IFF, Avto Celje, mlinsko podjetje Klasje, Pivovarno Laško itd. Skrivnost uspeha so nizke cene, ker je v Bio domu pač malo režije. To je pravzaprav cilj celotne ponudbe. Kdor ne verjame, se lahko prepriča. časopis slovenskih delavcev - ŽRTVE REVOLUCIONARNEGA POHODA SINDIKATA NEODVISNOST V MOJSTRANI - SOCIJALNI PAKT - KAKO BLIZU STA Sl VLADA IN SINDIKATI - PONTEROSSO V BREŽICAH - PLAČE DO 18., SICER KOVINARJI STAVKAJO NOVrOOBA .1 PREJELI SMO NEMI KRIKI! Spoštovani šolski veljaki ali gospodje, saj človek sploh ne ve, kako bi vas imenoval. Če vas človek gleda in se zamisli, prideš včasih že tako daleč, da se' vprašaš, ali ne bi bilo bolje, da bi še danes sedeli v šolskih klopeh, ne pa da že vi, ki ste tako nezreli ljudje, sedite ure in ure, mlatite prazno slamo in že v določenih trenutkih družbi največ pa našim otrokom bolj škodujete kot koristite. To je uvod v to, kar vam bom sedaj napisala. Sem mati štirih otrok, imela sem tudi splav, zakaj, ne bom razlagala, ne pa po moji krivdi, samo toliko o splavu. Sedaj pa k stvari, ki se mi zdi absurdna v tem krutem svetu. Ali se vam ne zdi gnusno prikazovati film Nemi krik, ali ni to absurd za ljudi, ki so prišli na misel, da na tak način služijo denar, da starše otrokom prikazujejo kot morilce, ali res ti ljudje imajo pravico, kako je sploh to mogoče? Zakaj ljudje ki snemajo take filme, ne mislijo in niti ne pomislijo, da danes na televiziji gledamo že samo pokole. Misli, da otroci že s tem doživljajo psihične strese in vidijo dovolj svojih vrstnikov starih od enega do šestih let, ki jih zaradi naše nore politike iznakazi človeška pošast. Film Nemi krik mladostnika, ki naj bi ga gledal, samo spodbuja k seksualnim nagonom, saj prikazuje, da ni nujno, da se otrok rodi. Zakaj ti gnusni ljudje ne pomislijo, kako bi preživele tiste množice izstrganih otrok, ki so nezaželeni in zakaj ne poskrbijo, da bi otroci, ki so rojeni, živeli dostojno življenje. Da bi naša nora politika, ki vlada svetu, ne dovolila pobijat, jih pustila umirat od lakote in raznih bolezni, ter tudi velikokrat uničevala z raznimi strupi, ki jih danes premore svet. Vidite, to je zločin, otroka roditi in ga družbi pustiti ubiti. To je greh, ki mu ni primere. Zato prosim naše veljake, naj se ne strinjajo s prikazovanjem tega gnusnega in poniževalnega starša, saj ljudje, ki so dali tak film na razkazovanje, najbrž niso popolnoma umsko zdravi in neoporečni, pa če bi tudi bili, nimajo pravice blatiti nobenega starša. Prvo morajo ljudje, ki so tako zverinsko nezreli in nečloveški, zagotoviti, da bodo otroke, ki bodo doživeli psihične strese, zdravili in da bodo za vse morebitne njihove posledice zmožni odgovarjata. Šele nato se lahko pogovarjajo s starši ali se strinjajo, da jih lahko nekdo blati s filmom, kot je Nemi krik. Tudi cerkev, ki je dolžna učiti otroke, da naj svoje starše spoštujejo, ni primerna za prikazovanje tega filma. Cerkev naj bi otroke učila vere in ljubezni, ne pa da blati starše na tako umazan način. Cerkev ne bi smela nikoli imeti takih pravic, kajti tudi cerkev in njeni podložniki najbrž niso vsi čisti in neoporečni, mislim, da ljudje to dobro vedo že iz prejšnjih časov. Zato še enkrat, cerkev naj uči vero in ljubezen, nikar naj ne prikazuje staršev kot morilce. Zato vas spoštovane matere prosim, ne dovolite, da nas blatijo ljudje, ki niso sposobni poskrbeti za naše žive otroke, da bi živeli dostojno življenje. Uprite se gnusnemu služenju denarja, ki ga služi avtor tega filma, ki se imenuje Nemi krik. Mislim, da bi morale matere enoglasno zatuliti v te strahote vojne, ki jih vodijo politiki. To je nemi krik, ko ubijejo otroka, ki je že rojen, ki se zaveda, da ni nič kriv, pa ga ubije človeška zverina. Ubijejo in ranijo jih na tisoče, pa ni noben kaznovan, večkrat je zato celo odlikovan ali ni to nemi krik. Matere, oglasite se in bojkotirajte kaseto Nemi krik in ne dovolite, da ubijejo ranjene otroke. Odločajte o rojstvu samo s svojimi partnerji, o vas naj ne odločajo politiki ter avtorji tega filma. Matere celega sveta oglasite se, ne dovolite, da blatijo naš ženski svet moški, ki že povzročajo največ gorja. Eni ga prinašajo z alkoholom, drugi, s seksualnimi nagoni, tretji z mučenjem žena in otrok, četrti pa so naši politiki sveta, ki se obnašajo do človeškega rodu, kot da ga hočejo uničiti, nikakor pa poskrbeti, da bi živeli v sožitju in mirnem življenju. Zato blazneži, ki so posneli ta film, naj ta film ne imenujejo Nemi krik, pač pa ODREŠILNI KRIK, saj otrok, ki ni rojen, ne trpi človeške zlobe. Kličem vas, matere vsega sveta, branite svojo materinsko čast, saj vi ste tiste, ki nosite materinsko poslanstvo in ne moški. Moški bi morali skrbeti, da bi otroci, ki so rojeni, živeli zdravo in veselo življenje, ne pa da jih pobijajo in trpinčijo. Zato tudi moški svet, ki razmišlja še trezno, naj dvigne svoj glas proti prikazovanju gnusa. Starša otrok sta oče in mati in mislim, da tudi očetu ne bi smelo biti vseeno, ali ga umsko prizadeti avtor prikazuje otroku kot morilcu ali kot očeta in starša. Torej, starši, dvignite svoj glas in avtor naj kaseto umakne. To je napisala mati štirih otrok, ki je živela zelo težko življenje kot otrok. Vso odgovornost nosim sama. Prosim, pismo objavite, takšno kot je! Justina Temnikar, Šentjanž pri Dravogradu ISTRABENZU ODPRLI VRATA RUŠENJE MONOPOLA Vsemogočnemu Petrolu so nedavno odškrimli delček mastnega zalogaja, ko so končno koprskemu Istrabenzu dovolili, da dogradi svojo prodajno mrežo servisov. Koprčani javno upirajo prst v dr. Andra Ocvirka, donedavnega ministra v Peterletovi vladi, da je kot Petrolov človek ščitil podjetje. Da boj za oblast ni kar tako in samo za to, da bi nekdo prišel na oblast in se zaklinjajo ves vpregel v državni voz, priča vse več primerov iz mlade slovenske državne zgodovine. Nešteto primerov potrjuje, da je spet pomembno, kdo in od kod prihaja, za koga bo bolj in posebej poskrbel. Nedavna javna kritika dr. Andra Ocvirka, češ, da kot minister ni pustil razmaha načrtovanega razvoja Istrabenzu, ker je ščitil interese Petrola, podjetja, v katerem je imel pomembno vodilno funkcijo, je samo eden izmed primerov, kako drobni, privatni interesi tudi v demokraciji marsikdaj prevladajo nad interesi države. Prav zato smo v svojo državo precepili folklorno »visokih gostov« ob raznolikih svečanostih, odprtjih in otvoritvah, občinskih ali celo krajevnih praznovanjih. Potrebno je samo pogledati zbirko sedečih in pametno se držečih mož v prvi vrsti pod govoriškim odrom in je slika jasna. Novi oblastniki so vsak v svojem žepu v vlado prinesli pisano popotnico želja in obljub, ki najpogosteje niso ravno po meri potreb »države«, temveč povsem lokalno ali strankarsko obarvane. Grozljivi poskusi rušenja »rdečih direktorjev«, prevzer mi vodstev bank, javnih informativnih sredstev in dobro stoječih podjetij so bili osnovna ideja novopečenih oblastnikov, da bi si prigrabili prevlado v gospodarstvu in v tistih delih gospodarstva, ki dejansko odloča o življenju vsake države. Spomnimo se samo razdeljevanja denarja za malo gospodarstvo, nova delovna mesta, kreditov za to ali ono »perspektivno« dejavnost, pluralizacije medijev ... Še tako zaplankan volivec je takoj razumel, kam pes taco moli in ugotovil, kako zelo pomembno je, s kom si »dober«, koga imaš ali poznaš v vladi. Istrabenzov primer sploh ne bi bil omembe vreden, saj smo bili takšnega »gospodarjenja« vajeni že od nekdaj, če tovrstne botrine ne bi segale do najnižjih plasti. Rejčeva tovarna agregatov, ki jo je prenesel z Dolenjske, kjer tovarna že stoji, v Idrijo, je samo eden izmed neštetih primerov, ki potrjujejo, kako se obnašajo oni na oblasti in pri - koritu. Res je, omenjenih gospodov s Peterletom na čelu ni več pri koritu, toda kdo lahko jamči, da tudi sedanja oblast ne bo hodila po utečeni poti, ko vendar za krmilom stojijo ljudje, ki so na račun vsega prebivalstva že reševali samo svoja podjetja in z blagoslovom najodgovornejših izgrajevali svoje monopole. Spomnimo se IMV, Gorenja, Cimosa, da naštejemo samo večje, ki so požrli na milijone dolarjev, da bi ostali tam, kjer so bili, papirnati stebri in vlečni konji slovenskega gospodarstva. - ez OB ODLOČITVI USTAVNEGA SODIŠČA, DA NE BO ZAČELO POSTOPKA O USTAVNOSTI STANOVANJSKEGA ZAKONA KAR JE SOLIDARNO, JE DRŽAVNO Ali je treba biti zaskrbljen ob takšni odločitvi ustavnega sodišča? Po zdravi kmečki pameti — da. Odločitev ustavnega sodišča, da je stanovanjski zakon, ki je najprej podržavil vsa stanovanja, tista od podjetij pa je dal njim, čeprav so podjetja še vedno v družbeni lasti, torej neolastninje-na, povsem v skladu z ustavo, je presenetljiva, zlasti zaradi razlage. Predvsem na splošno sodišče ugotavlja, tega ne spremenijo niti ločeni mnenji dveh sodnikov, da sme država izdati zakon, ki določa posebno ravnanje z lastnino, zlasti pa, da je v ospredju solidarnost, saj so stanovanja gradili iz skladov in so deleži posameznih zaposlenih nedoločljivi. To tudi ni res, saj je obračun za stanovanjske prispevke bil takšen, da so vsakemu zaposlenemu pri mesečnem OD prikazali njegov delež. Ker se sicer sme kaj reči o odločanju ustavnega sodišča, je moč ob zadevi stanovanja zapisati precej vprašanj, nekaj ugotovitev, zlasti tudi dilem. Mnenje ljudstva, da je šlo za nacionalizacijo kot leta 1945, potem pa za prodajo in so tisti, ki so za gradnjo prispevali, stanovanja še enkrat plačali, zagotovo ostane, čeprav je očitno nepomembno. Prav bi bilo, če bi o takih vprašanjih pripravili slovenski, če ne mednarodni posvet, kjer bi kaj povedali zlasti tisti, ki se spoznajo na ustavno pravo. Zaenkrat pa velja, da po stališču ustavnega sodišča lahko država odloči o lastnini karkoli, vse kar je plod solidarnosti pa je državno. Ustavno sodišče seveda ne bo moglo biti dosledno pri takem stališču. Ker govori, da je čisto nekaj drugega lastniniti podjetja, bo težko z enako utemeljitvijo dati pečat zakonitosti k podržavljanju železarn, ki so zagotovo podjetja. Solidarnost je sicer zanka, ki se bo Sloveniji ob delitvi YU premoženja še kako otepala in se tudi zadrgnila okoli vratu. Precej YU premoženja je plod solidarnosti. Zlasti bodo tega veseli v BiH, Črni gori, na Kosovem. Hrvaška, ki ima zagotovo na svojem ozemlju enake pravice kot Slovenija na svojem, bo mirno lahko »pokasirala«, na primer, slovenske počitniške domove, ki so plod solidarnosti. Imetje bivše YU v tujini, lastnina JLA, vse je bilo plod solidarnosti. Znabiti, da bo tudi mednarodna komisija za ta vprašanja »vesela« slovenskega stališča. Solidarnost je očitno raztegljiv pojem. Tisti, ki je delal celo pokojninsko dobo, pa nima stanovanjske pravice, je bil pač solidaren. Tisti, ki so takšno pravico imeli, pa stanovanja niso kupili, so ga pač solidarnostno poklonili občini ali podjetju. V podjetjih so nekateri dobili stanovanja, drugi ne. Solidarnost je vse »poglihala«. Solidarnostna stanovanja so solidarnost posebne vrste. Tisti, ki so kupili takšna stanovanja, jih pač ne bi smeli, saj so imeli denar in torej niso bili upravičeni do solidarnostnih stanovanj. Po veljavni ustavi, po kateri je nastal stanovanjski zakon, pa sicer ni bilo moč zmanjševati stanovanjskega sklada, ga torej tudi ne bi bilo moč prodajati. V celjskem primeru je občina najprej kupila stanovanja EMO, da bi podjetje rešila pred ste- čajem, iz solidarnostnega sklada, zdaj pa bo več let ta stanovanja odplačevala iz proračuna in je tako občina solidarnostno pomagala tistim, ki so ta stanovanja lahko poceni kupili. To, da občina plača celotno vrednost stanovanj, seveda ni pomembno. Ko bo aktualno lastninjenje bolnišnic, šol, PTT, komunale, bo ustavno sodišče v zadregi. Če se bo držalo solidarnostnega načela, bo vse državno, čeprav so bili prispevki za mnoge družbene dejavnosti določljivi in to osebno. Pri gozdovih, ki jih bo dobila cerkev, bodo vsi, ki so vanje solidarnostno vlagali, zlasti v infrastrukturo, vse skupaj poklonili Cerkvi. In zakaj v tem primeru ne državi? Gre za lastninjenje gozdov nasploh. Ustavno sodišče je moč sicer razumeti. Si predstavljate, kaj bi bilo, če bi ugotovilo, da je vse skupaj nezakonito. Vse bi morali začeti od začetka, vse pošteno izračunati, za vsakega živega in pokojnega Slovenca, ki je prispeval za stanovanjsko gradnjo. Če to ni bil poglavitni razlog za odločitev ustavnega sodišča, pa je v vsakem primeru treba biti zaskrbljen. Lastnina je stvar ali dejansko stanje, o kateri lahko država odloči karkoli, tudi vzame. Zbiegnevv Kochanovvski Ustavno sodišče je 14. maja letos na več pobud sklenilo, da ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti nekaterih določb stanovanjskega zakona. Sodišče ugotavlja, da so stanovanja plod solidarnosti in da prispevki posameznikov niso določljivi. Lastninjenje stanovanj, ki so tudi socialna kategorija v prvi vrsti, ni isto kot lastninjenje podjetij. Ni pomembno, koliko ljudi iz enega stanovanja je prispevalo za izgradnjo, bistvena je točkovana vrednost stanovanj. Ustavno sodišče je odločalo v sestavi dr. Peter Jambrek, predsednik in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, mag. Janez Snoj, mag. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Dr. Šturm in mag. Krivic sta dala ločeni mnenji, ki pa ne spreminjata bistva odločitve, da postopka pač ne bo. VISOKI GOST V UREDNIŠTVU: VITODRAG PUKL, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE SKUPŠČINA JE SUROVO IGRIŠČE »Prepiri o lastninski zakonodaji so povzročili več škode kot vojna. Predsednik Bučar je izjemen človek, vendar je z njim težko delati, ker ima svoje predvidenje vodenja. Danes je jasno, da je Peterletova vlada padla tudi zaradi krize v skupščini. Prav tako je očitno, da dogovori o delitvi oblasti v občinah niso pametna rešitev, saj je prišlo v večini občin do nesoglasij med župani in predsedniki Izvršnih svetov. Gospod Drobnič bi moral nekaj direktorjev pozapreti, ne da se je toliko ubadal z belogardizmom. Podpredsednik Rigelnik je napovedal konec divjemu privatiziranju, podpredsednik Pučnik pa vzpostavil normalne dogovore s Hrvati,« je v daljšem pogovoru z uredniki v uredništvu Nove dobe med drugim povedal Vitodrag Pukl, podpredsednik Skupščine Republike Slovenije. Kako daleč smo danes pri nas s skupščinskim demokratičnim procesom? »Pri procesih v skupščini je potrebno upoštevati in ločiti dve stvari: eno je večstrankarski sistem in v skladu s tem sistemom gre pri teh tako imenovanih prepirih za različna stališča različnih strank, ki zastopajo različne sloje, ljudi. Prihaja tudi do takšnih stališč, kjer kompromis ni možen. Vendar skupščina ni prostor, kjer bi se poslanci objemali in bratili ter iskali kompromis za vsako ceno. Skupščina je prej surovo politično igrišče, kjer skuša vsaka interesna skupina, vsak sloj, uveljaviti svoje interese. Skupine se med seboj povezujejo in sklepajo koalicije, da se lahko sprejme neko večinsko stališče. Prepiri v skupščini so bistven atribut in sestavina parlamentarne demokracije. Drugo, kar je negativno, je samo organizacija skupščine, ki še ni prilagojena sodobnemu parlamentarnemu življenju.« V čem so tačas glavne pomanjkljivosti? »Tridomni sistem in določilo, da mora biti vsak zakon izglasovan v tistem besedilu v vsakem zboru, saj je drugače potreben zelo zapleten mehanizem usklajevanja. Če kateri od zborov nečesa ne sprejme na dnevni red, je predmet odpisan, blokiran. Takšno organizacijo skupščine lahko stranke oziroma interesne skupine zlorabijo za blokado. Če bi imeli normalen parlament, kot je zdaj predviden v novi ustavi z devetdesetimi poslanci, do takšnih blokad ne bi moglo priti. Stranke bi se povezovale in bi bile vse zadeve rešljive. Sedaj se stranke, ki vedo, da ne bi mogle oponirati predlogu, ki ima za sabo večino, enostavno v zboru, kjer imajo večino, poslužijo po mojem mnenju nepravilne razlage poslovnika in predloga enostavno ne uvrste na dnevni red. Tipičen primer je bil pri lastninski zakonodaji zbor združenega dela, kjer je večina zastopala druge'interese in je lastninsko zakonodajo vse do danes blokirala. Tu prevladujejo neodvisni, veliko je liberalnih demokratov in prenoviteljev. V zboru občin ima večino trdo jedro Demosa s skupino, ki jo vodi Starman, v njem so zelo močni tudi krščanski demokrati. Tudi oni so sedaj želeli pokazati, kaj je blokada, kaj lahko storijo in štirinajst dni niso hoteli zakona sprejeti na dnevni red. Zanimivo je reagiranje predsednika skupščine dr. Bučarja. Ob blokadi zbora združenega dela je vsem razlagal, kakšno samostojnost ima vsak zbor in da je njegova sveta in neodtujljiva pravica, da zakona ne sprejme na dnevni red. Ob blokadi zbora občin pa je s svojega piedestala, razglašal, kakšna krivica in kako neparlamentarno je, če nek zbor ne sprejme zakona na dnevni red.« Poslanci si jemljejo pravico, da v interesu strank opo-nirajo. Ljudje se takšnemu ravnanju čudijo in se nad njim zgražajo. Koga poslanci predstavljajo? »To je večno vprašanje vseh parlamentarnih demokracij. Tudi obstrukcija je včasih legitimen pojav, ki se uporablja v vseh parlamentarnih demokracijah, vendar le kot izjemen in kratkotrajen ukrep, takšna blokada, kot se pojavlja pri nas, pa je edinstvena v zgodovini parlamentarizma in resnično nima osnove v volji volilcev.« Zaradi strankarsko političnih nesoglasij je blokirano tudi večje število občin. Zdi se, kot da je od občinskih skupščin pa do republiške vlade eno samo nesoglasje? »Nesoglasja so normalen pojav parlamentarne demokracije. Vendar ta nesoglasja ne bi imela tako usodnih posledic, če bi bila organizacija skupščine temu prilagojena. Pa tudi takšna organizacija skupščine ne bi mogla povzročiti takšnih posledic, če bi skupščinski poslovnik pravilno razlagali. Razlaga bi morala izhajati iz vprašanja, kaj je parlament. Parlament so poslanci, predstavniki ljudstva in njegova dolžnost je, da obravnava stvari, za katere je pristojen. Parlament kot celota in njegovi posamezni zbori nimajo pravice odkloniti obravnave, če to predlaga upravičen predlagatelj. Parlament mora zadevo obravnavati, jo reševati po komisijah, mora odločati in glasovati.« Nekateri menijo, da smo v demokracijo vstopili precej nezreli. »O tem sem veliko razmišljal in imel v samem izvoru priložnost opazovati. Mislim, da nismo nezreli. Tudi naša politična kultura je na precej višji ravni kot kultura v dolgoletnih parlamentarnih demokracijah. Rak rana vsega je organizacija skupščine in napačna razlaga delovanja skupščine.« Med številnimi obtožbami na račun dr. Bučarja je bilo slišati tudi, da predsednik skupščine že dalj časa sploh ne komunicira več s svojimi podpredsedniki. Lahko Vi kot podpredsednik skupščine to potrdite? »Dr. Bučar je nedvomno izjemen človek, velik strokovnjak, ki ima izjemno mesto v slovenski politiki in tudi že prej v svojem dizident-stvu. Veliko izjemnih ljudi je zelo težavnih v sodelovanju, v delovanju v skupinah, ker so zelo veliki individualisti. Žal je pri dr. Bučarju opaziti, da je tudi v osebnih lastno- v škodo skupščine pa gre dejstvo, da ni več enotnega vodenja, sodelovanja, ni več informacij in videnj bodočega dela. Ob prihodu v skupščino je bilo organizacijsko delo na mojih ramenih. Vodil sem sestanke, kjer smo formirali komisije. Zasnoval sem dva načina poslovanja skupščine - tedenske sestanke vodstva skupščine z vodstvom vlade, kjer smo sproti razčiščevali morebitne nesporazume. To in pa redno tedensko sestajanje vodstva skupščine s predstavniki vseh strank je bil učinkovit model dela skupščine. Informirali smo se, ugotavljali, kje kompromisi niso možni. Po mojem mnenju je nastala kriza v skupščini in ne v vladi. S to oceno soglaša veliko ljudi, ne pa tudi dr. Bučar. Najini odnosi so se ohladili tedaj, ko sem ugoto- vodenja ter brezmejni egoizem in brezkorpuloznost. S poštenjem in socialo nimajo veliko skupnega. Poznal sem tudi zakonodajo in sem bil prepričan, da bodo najbolj brezvestni pač prisvojili, kar se bo dalo. Ob pomanjkljivi zakonodaji in pasivnosti vlade so delavci naenkrat izgubili vse pravice. Niso se imeli kam obrniti, sodišča so bila dezorientirana, organi pregona in prisile brez pooblastil in zmedeni. Posledica tega je položaj delavcev, ki si ga v Evropi ne moremo niti zamisliti. Popolno brezpravje v podjetjih, ki so jih divje privatizirali. Zamerim svoji stranki in Peterletovi vladi, ki je imela možnosti, da tega ni preprečila. Če bi se javni tožilec, ki ga je postavil Demos, gospod Drobnič, ukvarjal malo manj z belogardizmom in bi resneje jemal kvaliteto in dolžnost tožilskega je sedanja zamenjava vlade »rdeči udar«? »To je zelo poenostavljeno rečeno. Ta vlada je res zelo levo usmerjena, saj smo socialdemokrati in zeleni edini sredinski stranki v njej. Naša stranka je to vlado podprla zato, ker smo ugotovili, da je kriza pregloboka in je potrebno najti neko začasno rešitev. Zato smo se strinjali, da ni bila primerna prehodna vlada, pod katero bi lahko sprejeli zakone o volitvah in lastninsko zakonodajo. Vendar smo ohranili tudi zdravo distanco do ukrepov te vlade, s katerimi lahko soglašamo ali pa tudi ne. Zato tudi zamerim tej vladi kadrovske menjave v upravnih resorjih.« Na tiskovni konferenci je vlada te menjave zanikala. Njeni predstavniki so izjavili, da je bilo zamenjanih le nekaj ljudi In še ti skoraj vsi na lastno željo. »Vem, da so bili ljudje v državni upravi zelo prestrašeni. Ko je pred dvema letoma prišla na oblast koalicija Demosa, nismo nikogar zamenjali.« Kako bi ocenili opozorila dr. Bučarja, ki pravi, da nam grozi pravni samomor, če ne bo sprejeta volilna zakonodaja? »Ta njegov nastop ocenjujem kot resno in dobronamerno opozorilo. Menim pa, da je politični samomor preostra beseda in da je dr. Bučar sicer v dobrem namenu malo prenapel. Sprejetje volilne zakonodaje je seveda zelo pomembno. Socialdemokrati in jaz osebno se zavzemamo za proporcionalni sistem, saj stih izjemen. Sodelovanja v vodstvu skupščine že od takrat, ko je prišlo do blokade zbora združenega dela, ni, zlagoma je vse bolj upadalo, sedaj pa je doseglo točko, ko se najožje vodstvo skupščine ne sestaja, ne posvetuje, ne odloča in ne vodi skupščine. Dr. Bučar se je odločil za drugačen način dela. V nekem intervjuju je izjavil, da se ne bo skrival za nekim telesom, ki ne obstaja, to seveda ni res, in da sam prevzema celotno odgovornost. Prevedeno v slovenščino to pomeni, da bo pač sam odločal in vodil delo skupščine. Namesto sej predsedstva, kjer bi razčistili različna stališča, kliče k sebi posamezne skupine, posamezne ljudi, s katerimi sam kontakti ra in skupščina ni informirana, kaj se dogaja. Pregled nad dogajanjem ima samo predsednik, to pa pomeni, da skupščina ne funkcionira, kot bi morala. Ne vmešava se v zadeve podpredsednikov, glede tega nimam težav, vil, da podpira in inštruira blokado zbora združenega dela v primeru lastninske zakonodaje. Očitno se je bal, da bi bila podjetja podržavljena in bi s tem podržavljanjem prišli do premoženja klerikalci. Meni se je to zdelo absurdno, saj so krščanski demokrati na volitvah dobili le 13 odstotkov glasov, vse ostalo pa druge stranke.« VI ste kot odvetnik vse življenje branili družbeno Imetje. Borili ste se proti najbolj grobim posegom vanjo. Sedaj se Je pokazalo, da je bil vaš strah pred divjim lastninjenjem upravičen. »Bil sem prepričan, da bo prišlo do divjega lastninjenja, saj sem v glavnem poznal strukturo vodilnih kadrov v podjetjih. Res poznam tudi izredno poštene in načelne menedžerje in kjer takšni ljudje vodijo podjetje, ni nič narobe, vendar je takšnih premalo. Glavna značilnost menedžerskega kadra je izredna sposobnost pridobivanja in dela ter sprožil nekaj zelo ostrih kazenskih postopkov, do teh kraj in goljufij v takšnem obsegu ne bi prišlo.« Socialisti so se zavzeli, naj lastninska vprašanja za nazaj ostanejo takšna, kot so In se tudi ob sprejemu zakona o lastninjenju ne bi spreminjala. »To je zelo zanimivo stališče, ki pomeni: kar si ukradel, obdrži.« Kranjski liberalci so zahtevali odstop predsednika skupščine dr. Franceta Bučarja. Očitajo mu kršenje poslovnika In številne druge grehe. Kako bi komentirali to zahtevo liberalne stranke, s katero se strinja tudi celotna opozicija? »Liberalna stranka je zelo radikalna. S to zahtevo se ne strinjam. Menim pa, da se bo moral dr. Bučar prilagoditi kolegijskemu vodenju dela skupščine. Njegov odstop bi povzročil nepotrebne politične težave.« Kaj menite o trditvah, da menimo, da smo še preblizu prejšnjemu enoumju in si ne moremo privoščiti večinskega sistema, ki tudi ni pravičen, saj ne daje jasne slike volje volilcev. Pri sprejetju volilne zakonodaje se zapleta tudi zato, ker se mnogo strank boji, da bi izpadle iz parlamenta.« Kako gledate na gospodarski program Drnovškove vlade? »Stranka je ta program obravnavala, podala nanj številne pripombe in opozorila na protislovja v njem. Sedaj program proučujejo naši strokovnjaki. Takšne programe je težko ocenjevati, saj imajo ekonomisti o njih zelo različna mnenja, tako da je končna odločitev stvar politike. Pomembno pa se mi zdi, da ga vsaj imamo, saj je najslabše, če se organ, ki bi se moral odločati, ne odloča.« Povzel in priredil: Janez Vodnar KRIMINAL: S PONAREJENIMI TOLARJI NAPADLI DRŽAVO, HRVATI IN SLOVENCI SKRIVAJO IZVOR, OBOJI PA SO SE MIMOGREDE HOTELI ŠE REŠITI MOTEČE PROMDEI BANKE TOLARJI ZA DOLARJE Skoraj 125 tisoč odkritih ponarejenih tisočtolarskih bankovcev bi lahko dodobra pretreslo celotni denarni sistem. Po spektakularni aretaciji in tihi izpustitvi Ibrahima Dediča, lastnika Promdei banke iz Zagreba, se je vsa ta kriminalna rabota spremenila v škandal prve vrste. Sta se ob pravih krivcih Hrvaška in Slovenija v resnici hoteli otresti še gromoglasnega novopečenega bankirja? Še malo pa bo skoraj mesec dni od nadvse presenetljivega odkritja ponarejenih tisočtolarskih bankovcev v Kopru. In seveda od še osupljivejšega odkritja v Zagrebu, kjer so tamkajšnji varnostni organi v neki drvarnici odkrili nič manj in nič več kot 97.151 ponarejenih bankovcev po tisoč tolarjev. Upravičeno prizadeti Ibrahim Dedič, lastnik Promdei banke iz Zagreba in menjalnice v Kopru, kjer so ponaredke najprej odkrili, sam bije boj s slovenskimi in hrvaškimi oblastmi, da bi dokazal, kako je on s svojimi sodelavci žrtev zakulisnih političnih iger v obeh državah, saj je njegova banka sama žrtev nepazljivega delavca. Poleg Dediča je predvsem hrvaško časopisje dobilo novo možnost za napad na Slovence, pri čemer ponarejeni bankovci sploh niso več bistveni. Sicer pa pojdimo po vrsti. Gardist z milijardami Po predhodnem telefonskem pogovoru z Dedičem, je neki Senjak v ponedeljek, 8. junija, v filialo Promdei banke v Ulici kralja Držislava v Zagrebu pripeljal v zamenjavo 466 bankovcev po ti- soč tolarjev, da bi jih zamenjal za marke. Po poznejšem pripovedovanju uslužbenke omenjene banke, je šlo za mlajšega moža, ki je bil oblečen v uniformo hrvaške vojske, z njim pa je bil neznani moški v civilni obleki. Mladenič v uniformi je uslužbenki povedal, da se piše Ivica Senjak, kot je uslužbenka tudi zavedla na uradni dokument. Poleg tega se je vestna uslužbenka med drugim še spomnila, da je mladeniča pripeljal neznani avtomobil, v katerem so bili še trije moški. Uslužbenca banke sta strojno preštela denar in mladeniču izročila 8.740 mark. Iz Kopra, kjer ima Promdei banka menjalnico, je klical vodja poslovalnice, da bo v Zagreb pripeljal odkupljene devize in iz Zagreba odpeljal v Koper tolarje. Če zanemarimo vprašanja, kako se iz države in v državo prevažajo milijoni, ker to v to zgodbo ne sodi, naj povemo, da nihče v Zagrebu in nihče v Kopru do naslednjega dne ni ugotovil, da je s tisočtolarski-mi bankovci karkoli narobe, To je odkril šele neki občan, ki je v torek zjutraj v ko- Hrvaški policaji niso mogli verjeti svojim očem, ko so v drvarnici študenta, nepomembnega švercarja, odkrili tolikšno količino ponarejenih tolarjev. prski menjalnici Promdei banke zamenjal za tolarje 1.000 mark in ob preštevanju ugotovil, da bankovci niso enake barve. Zato je krenil v poslovalnico Ljubljanske banke, kjer so mu potrdili, da je komaj pet bankovcev pravih... Potem se je sprožil alarm, nemudoma se je vključila slovenska policija. V torek zjutraj je Habib Dedič, sorodnik lastnika in direktorja Promdei banke, sicer vodja koprske podružnice, po telefonu poklical gospo Zino, pomočnico direktorja, v Zagreb in ves razburjen zahteval, da naj takoj v Koper pošljejo fotokopijo dokumenta njihove banke, da bi ugotovil, kdo je v Zagreb prinesel sumljive bankovce. »Ali veš, da ste odkupili ponaredke, to niso tolarji, to je brezvredni papir...« Aretacije s pridihom folklore Zdaj se je razburjenje preneslo v Zagreb, tembolj ker je že pred Habibom isti dokument zahteval po telefonu neznani moški, povrhu vsega pa v Zagrebu ni bilo več direktorja in lastnika Ibrahima Dediča. Ta je prejšnje popoldne odpotoval v tujino, da bi svoji banki, mimogrede, Promdei banka je edina privatna banka na Hrvaškem in tudi zato trn v peti ostalim bankam in »bankam«, odpotoval torej, da bi svoji banki glede na obstoječi kapital 29 milijonov dolarjev izposloval mednarodne reference. Ibrahim Dedič, poslovnež z uspehom, edini privatni bankir na Hrvaškem, se ne ustavi kar tako: v Kopru je napadel lakomnega oštirja, v Zagrebu izsilil pot v Sabor. »Odkod trditev, da gre za ponaredke? Če te podatke potrebuje policija, jih naj uradno zahteva,« se je glasil odgovor iz Zagreba. Kmalu zatem se je v Ulici kralja Držislava pojavil Štef Vuljar, inšpektor policijske uprave v Zagrebu, z nekaj inšpektorji, ki so zahtevali pregled poslovanja s tolarji za zadnjih nekaj dni. Istočano so ostali inšpektorji vstopili v vse poslovalnice Promdei banke in začeli z enakim pregledom. Pregledali so denar dnevne blagajne, trezor in dokumentacijo ter začasno odvzeli 20.000 tolarjev, za katere pa so pozneje ugotovili, da so pravi. Malo pred polnočjo je v Zagreb Rizaha Alušiča, šefa trezorja in vodjo varnostni Promdei banke, poklical kolega iz slovenske varnostne službe. Treba je povedati, da je bil Alušič predtem poklicni oficir JLA in se pravočasno umaknil iz vojske, da bi se naj celo zaposlil v slovenski varnostni službi. Obljubljena je bila tudi služba za njegovo ženo, stanovanje... Prijatelj iz Ljubljane ga je poklical, naj pride takoj v Slovenijo. Alušič je povabilo sprejel in s sabo povabil še Maria Babiča. Ko sta z Babičem v Bregam prestopila državno mejo, so ju - aretirali. Namesto pogovora o zaposlitvi v naših protiterorističnih enotah, sta z Babičem pristala za - rešetkami ... Milijarde v drvarnici in gozdu Na nesrečo novopečeni bankir iz Zagreba, sicer rojen v Bihaču, Ibrahim Dedič, ne posluje po balkanski tradiciji, temveč učinkoviteje od marsikaterega kolega v kapitalizmu: ne glede na to, kje je, venomer vzpostavlja stike s sodelavci. Tako je v Bruslju nemudoma izvedel za dogodke v domovini, spremenil vozni red poslovnih dogovorov in se odpravil na letališče za polet v Ljubljano, čeprav bi se naj po načrtu vrnil v Zagreb. »Kakšen direktor pa bi bil, če ne bi takoj krenil nazaj, saj je bilo očitno, da gre za spretno organizirano akcijo zoper mene in moje sodelavce! Vsakemu treznemu človeku je bilo očitno, kajti, zakaj bi si naj jaz, ki sem bil trn v peti tako Hrvatom kot Slovencem in tamkajšnjim bančnim lobyem, umazal roke za piškavih 8.740 mark! Zakaj bi naj uničil mukotrpno delo in sloves moje banke za ponaredke...« Slovenska policija je bila drugačnega mnenja. Ko je gospod Ibrahim Dedič pristal na brniškem letališču, so ga pričakali policisti, ga povabili v svoje vozilo in prepeljali v koprske zapore. Gospod Ibrahim Dedič ni kdorsibodi, niti ni do svoje banke priplaval po juhi. Sprožil je varnostni mehanizem in dodobra policiji osolil svoje bivanje v Kopru. Resnici na ljubo je treba priznati, tudi gospod Dedič je pozneje svoje mnenje o tem spremenil, v zaporu je imel poseben tretman. Hrvaška policija je medtem ugotovila, da Ivica Senjan, vojak, ki je v Promdei banko prinesel ponarejene tolarje, v resnici obstoja. Povabili so ga na zaslišanje in - izpustili. Medtem so slovenski policaji v gozdiču ob državni meji odkrili torbo z novim kupom ponarejenih tolarjev, iz česar je bilo moč sklepati, da gre za mnogo večjo diverzijo, kot je bilo sprva videti. To tembolj, ker so bili ponaredki s serijskimi oznaki od a do k. Še večjo osuplost so Slovencem pripravili Hrvati, ko so v drvarnici mladega študenta okrili kar 97.151 ponaredkov. Hitri pri zapiranju, počasni pri izpuščanju Kaže, da tudi v demokraciji sodni mlini meljejo počasi, čeprav je hrvaška policija odkrila in zaslišala Ivico Senja-na, direktorja Ibrahima Dediča in sodelavcev niso izpustili iz pripora. Rešitev oziroma pomoč pri reševanju te afere bi naj obljubil celo sam gospod Bavčar, vendar se ni zgodilo nič. Razen v časopisju, kjer so hrvaški kolegi na račun Slovencev izlili dobršno merico žolča in gnojnice ter svetu v Globusu skušali dopovedati celo to, da smo Slovenci najmanj izobražena raja na Balkanu... V zaporu pa je upravičeno besnel direktor Ibrahim Dedič. Mož, ki tudi sicer ne hrani moč ne pri delu in pri psovkah. Aretacije svojih sodelavcev in njegov zapor je naprtil in dodal k računu za maščevanje hrvaške in slovenske oblasti, ki je klecnila pred nesposobnimi in od držav zaščitenimi bankirji, monopolisti, verižniki, prekupčevalci vseh vrst. Slovenska oblast mu je gorka, ker mu ni dovolila odprtja bančne poslovalnice temveč samo menjalnico, če- prav ni točno, da bi bila njegova banka edina ali prva tuja banka v Sloveniji. Upravičeno je zmerjal oblast, ki je kar nekaj dni mencala, ne vedoč, kako se naj džentlemen-sko izvleče iz blata, v katero se je sama pahnila. Povrhu vsega pa ta oblast, ki tako na vrat na nos zapira, vse tiste dolge dni ni uspelo izbrskati niti enega indica, ki bi potrdil, da sta Promdei banka in Ibrahim Dedič vpletana v po-narejenje slovenskih tolarjev. Prizadeti je med drugim vztrajno zatrjeval, da bi naj že teden dni predtem iz zanesljivih virov izvedel za večjo količino ponarejenega denarja, ki bi ga naj pripeljali na hrvaško stran v kombiju iz Slovenije. Po prihodu iz zapora pa, da gre za ponarejen denar, ki je bil natisnjen na - Štajerskem. Očitno je mislil na celjski Cetis in tamkajšnjo tiskarno, kjer so tolarje dejansko tiskali. Povezava s Cetisom je največja neumnost »Vsak, ki se količkaj spozna na tiskarstvo, predvsem pa na tiskanje denarja, vam bo povedal, da gre pri tem za zahteven projekt, ki je tudi časovno omejen,« nam je zatrdil Drago Vračun, direktor Cetisa v Celju. »Ne smete pozabiti, da smo v Cetisu bone - tolarje tiskali pod drugačnimi okoliščinami, zato so bili tudi temu primerni varnostni ukrepi. Imel sem v rokah sporne ponaredke in vam zagotavljam, da je povezava s Cetisom največja neumnost. Če gre morebiti za poskusne serije? Kakšne poskusne serije? Lepo vas prosim. O vsem drugem se obrnite na Narodno banko Slovenije, jaz vam zagotavljam le to, da ti ponaredki niso bili natisnjeni v Cetisu. Strinjam pa se, da gre za količino, ki jo zmore tovrstni ponarejevalec le v časovno daljšem raz-doblju.. .« » lo so mi podtaknili oni iz Ljubljanske banke, zato predvidevam, da so ponaredke natisnili v Banki Slovenije, ker so v popolni krizi in umetno skušajo obrzdati inflacijo,« benti gospod Ibrahim Dedič.« Odkrite so cele serije ponarejenih tolarjev z različnimi oznakami, za tako obsežno delo pa je potrebna dobra tiskarna in vsaj dva meseca dela. To je slovenska umazanija, da bi s ponaredki na Hrvaškem pokupili devize. Mogoče je celo predvidevati, da je bila vsa svinjarija v dogovoru z bratsko Srbijo, s katero še vedno sodelujejo. Verjetno je celo, da so te ponaredke natisnili na Topčideru...« Ibrahim Dedič ni hranil besa ob izpustitvi iz koprskega zapora. Nemudoma je sklical v hotelu Triglav tiskovno konferenco. Tudi tam ni izbiral besed in se zaklinjal, da bo sam razgalil ponarejevalce. In to mu je tudi verjeti. Gre za človeka, ki ga diči vztrajnost in neverjetna sposobnost, saj je očitno, da je v tem razstreljenem Balkanu v nemogočnih razmerah uspel kot poslovnež, ki mu ni bilo ravno z rožicami postlano in bankirstvo edina dejavnost. Gre za karizmatično osebnost, ki je znana tudi po tem, da se trdoglavega sogovornika fizično loti. Meni le LB ukradla 900.000 mark »...Moram k predsedniku Drnovšku in ga spomniti, da se je kot državnik zavzemal za privatizacijo, zdaj pa dela proti temu. Kot tudi Bavčar. Ko je bil Janša v zaporu, so ustanovili odbor za zaščito njegovih pravic, ko pa je prišel na oblast, je ta odbor razpustil in zdaj sam oži pravice predvsem ljudem drugih narodnosti. Pred mednarodnim sodiščem v Haagu bom sprožil sodni postopek zoper Ljubljansko banko, ki je prevarala državljane na Hrvaškem in »Halo tovariši, big boss se vrača,« je bilo prvo, kar je sporočil po mobitelu iz Kopra v Zagreb. Ibrahimu Dediču, Muslimanu Iz Bihača, ni bilo nič podarjenega. »Ljudje, bodite pametni! Vrednost mojega kapitala je 29 milijonov dolarjev. Mar bo kdorkoli pameten verjel, da bi si za piškavih 8.740 mark izničil ves trud in delo mojih sodelavcev.... jim izmaknila devizne prihranke. Gre za mlijardo in dvesto milijonov dolarjev, ki so jih prenesli v tujino in zdaj predstavljajo podlogo tolarju. Meni so odnesli 900 tisoč mark...« Po končani tiskovni konferenci je pred menjalnico ob tržnici v Kopru prišlo do neljubega incidenta. Ko je namreč gospod Ibrahim Dedič obiskal svojo poslovalnico, je ugotovil, da se je med zaprtjem na predprostor pred poslovalnico razširil sosed in postavil mize s stoli. Če ne bi bilo pri roki prijateljev in policije, bogve kako bi se vsa reč za neprevidnega gostinca Končala. Iz Kopra je gospod Dedič nemudoma odpotoval v Zagreb in medtem napovedal da bo od oblasti zahteval odškodnino. Do te bi bil po vsej verjetnosti tudi upravičen, če bi med preiskavo ugotovili, da se je policija - zaletela. Zdaj vse kaže na to, čeprav je res, da niti slovenska niti policija na Hrvaškem o kriminalu s ponarejenimi tolarji ne izdajata nobenih podatkov. V Zagrebu so nam povedali le, da je preiskava v teku, da so aretirali nekaj osumljenih in nič - več. Vzporedno z delom policije deluje tudi posebna skupina ljudi, ki jih je zbral prizadeti bankir. Po svojih kanalih skuša priti do izvora, da bi ugotovil, zakaj gre in zakaj je bil on žrtev, saj vztrajno trdi, in to mu je v veliki meri verjeti, da ne on in ne njegovi sodelavci niso ponarejevalci. Slovenci so dobili vrnjeno z obrestmi Zanimivo je, da je ob tej aferi, ki pri nas nima primere, bilo že od vsega začetka v Zagarebu slišati del Dedičevih trditev. Da bi naj bili ponaredki pripeljani iz - Slovenije. Po prvi inačici, bi naj šlo za tolarje, ki so bili predvideni za plačilno sredstvo, vendar zaradi nekvalitetnega tiska umaknjeni in takoj po natisu spravljeni v trezorje Narodne banke. Ob Miloševičevem praznjenju deviz iz Narodne banke Jugoslavije pa bi naj nekomu v Sloveniji zasvetila luč rešitve: s temi ponaredki bi naj Slovenci plačali Beogradu odmerjen dolg... Po drugi inačici bi naj ponaredke odkrili ob ponovnem zajetju hrvaškega ozemlja v na hitrico zapuščenem bančnem trezorju, v katerem je umikajoča JLA ponarejene tolarje pustila, odnesla pa ostalo valuto. Tako bi naj do tolarjev ponovno osvobojenem ozemlju prišli pripadniki hrvaške vojske, ki pa niso vedeli, da gre za ponaredke... V hrvaški javnosti se ob podpori enega dela časopisa oblikuje javno mnenje, da je poskus razpečavanja ponarejenega tolarja bil upravičen in na mestu, ker je Ljub- ljanska banka oropala deviz prenekaterega Hrvata in Bosanca, da ne govorimo o Grubeliču. Da bi Slovenci s to neizmerno količino ponarejenega denarja dobili vrnjeno, kar bi naj povzročili ostalim v nekdanji Jugoslaviji in dobili povrh še obresti. Gre za očitno stopnjevanje nestrpnosti med državama in narodi, ki ga tišina ob preiskavi samo vzpodbuja. Prav ta molk priliva olje na že tako razplamtelo mržnjo prizadetih, ki so v resnici ostali brez vseh prihrankov, čeprav poznavalci vedo, da ne zaradi Ljubljanske banke same. Ne glede na pravne posledice prizadetega in edinega privatnega bankirja na Hrvaškem ne gre dvomiti v tisti del trditev Ibrahima Dediča, ko trdi, da je zaradi nesrečne neprevidnosti svojega uslužbenca imel ogromno škodo on in njegova banka. K sreči gre za moža, ki je iz takšnega testa, da tudi takšno nesrečo zna obrniti v svoj prid. Čeprav je to morebiti le obliž, zaradi omenjene afere je Promedei banka Ibrahima Dediča doživela tolikšno medijsko predstavitev, da je za njenega direktorja in lastnika in za njo slišal tudi tisti, ki nikoli doslej v njo ni vložil niti pare ali za njo sploh kdajkoli slišal. Zdaj je poteza na policiji, ki s poizvedbami in razkritjem vse te umazane rabote ovrže ali potrdi trditve prizadetega poslovneža in razgali državo ali posameznika, ki je bil dejansko vpleten v kriminal mednarodnih razsežnosti. Ob našem obisku v Zagrebu, se je gospod Ibrahim Dedič ubadal z manj prozaičnimi stvarmi. Bil je med tremi tisoči rojakov, ki jim dom predstavljata zelenica in džamija v Zagrebu. Vsak dan nesrečnim rojakom odpelje meddrugim po tristo kilogramov kruha in dvesto litrov mleka... Janez Sever I PRETEPLI CELJSKEGA GOSTILNIČARJA IZTERJEVALCI V AKCIJI Celjskega gostilničarja Emila Petka so v noči s četrtka na petek, (s 25. na 26. junij), presenetili trije njegovi občasni gostje. Na žalost tokrat niso prišli na pijačo, pač pa kot izterjevalci denarja. Gostilničarja so pretepli in mu grozili s smrtjo, če jim ne plača 10.500 mark. Vse pogosteje lahko slišimo, da so se pri nas že krepko razpasli izterjevalci dolgov, ki so pri svojem »delu« pripravljeni uporabljati vsa sredstva in »dolžnike« dostikrat tudi hudo poškodujejo. Žrtev brezobzirnih izterjevalcev je postal tudi gostilničar Emil Petek, ki je takole opisal dogodke v neprijetni noči: »Kljub pozni uri sem še vedno delal v gostišču, saj smo imeli še nekaj gostov. Okoli 23.30 so prišli Agi, Zako in Rado, ki sem jih kot občasne goste poznal že prej. Rekli so mi, naj zaključim z delom in zaprem gostilno, saj se moramo nekaj pogovoriti. Gostje so res kmalu odšli, jaz pa sem prisedel k njim na teraso. Napoti jim je bil še natakar, ki so mu ponudili celo ključe svojega avtomobila, samo da bi se odpeljal domov. Vendar natakar in njegova žena nista želela oditi in sta ostala v gostilni. Nato so zahtevali naj jim takoj izplačam 10.500 mark, ki da sem jih nekomu dolžan.« »Denar na mizo ali pa te ubijemo« »Zbežal sem v lokal, vendar so pritekli za mano in me pričeli pretepati. Ker so mi grozili s smrtjo, sem poklical prijatelja in ga vprašal, če mi lahko posodi denar, ki so ga zahtevali. Tudi prijatelj ni imel tolikšne vsote, zato sem v spremstvu izterjevalcev odšel k avtu in jim dal vse, kar sem imel - 128.000 tolarjev in 400 mark. Potem so končno odšli, vendar so mi prej še zagrozili, naj pripravim ostali denar za naslednji teden,« ogorčeno pripoveduje Emil Petek. Pravi, da je izterjevalce k njemu poslal Damjan Leljak, mesar na Ostrožnem, pri katerem je nekaj mesecev kupoval meso. »Leljak je pri prodaji mesa goljufal pri teži in kvaliteti, zato sem pred časom prenehal nabavljati pri njem in sedaj meso kupujem pri Kmetijski zadrugi Laško. Že prvi mesec so mi pri tej zadrugi zaračunali 100.000 tolarjev manj kot pa Leljak za isto količino, ki pa je bila ponavadi slabše kvalitete. Zato sem tudi zavlačeval s plačilom, saj sem hotel najprej razčistiti najine računa. To sem mu tudi povedal in takrat je rekel, da spusti vsoto za 100.000 tolarjev, če mu takoj plačam ostalih 300.000. Tega nisem sprejel in sem mu razložil, da želim najprej razčistiti najine račune, pregledati vse fakture in ugotoviti moj resničen dolg, ki mu ga bom seveda plačal. Vendar se je Leljak poslužil izterjevalcev, ki jim je obljubil 2000 mark za izterjavo. Seveda sem izterjevalce takoj, ko so odšli, prijavil policiji, ki jih je kmalu našla in priprla. Vendar se bojim, da zadeve preiskovalni sodnik ne jemlje resno in da bo te izterjevalce predčasno izpustil na svobodo, zato bom moral v bodoče vsekakor poskrbeti za svojo varnost«, je še dodal Emil Petek. Policisti so enega od izterjevalcev srečali v diskoteki Flesh v Gorici pri Celju, kjer je B. Z. nadaljeval s svojim nasilništvom. Razbil je litrsko steklenico in jo vrgel v glavo obiskovalki, ki jo je pri tem hudo ranil. Kmalu zatem so prijeli še druga dva osumljenca A. Z in R. Z. (vsi trije so Celjani) in jih predali preiskovalnemu sodniku. Janez Vodnar NOV/? .DOBA _____- v;Tn____ |_______v| MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (15) UBOGA MAKEDONIJA Sarajevo je še vedno tarča napadov, ubijanja, blokirano, sestradano, bolno. Letališča ne morejo odpreti niti za humanitarno pomoč. Srbi še kar ponujajo enostransko premirje in streljajo, streljajo. Srbska država uradno govori, da ne sodeluje v vojni v BiH. Njena letala pa kar sejejo bombe in rakete. Na Slavonski Brod so izstrelili tudi raketo zemlja—zemlja. Svet še kar okleva, vendar videti je, da nekoliko manj. Kot so predvideli, ZDA sprejema nove ukrepe proti Srbiji, dela pa tudi načrte, da bi vzpostavili humanitarni most s Sarajevom. Na Hrvaškem se še ni začelo razoroževanje srbskih paravojaških formacij. Unprofor nima nadzora v pravem pomenu, saj ne sme niti pregledati objektov, kjer naj bi bilo skrito orožje. Kninski samozvanci grozijo, da bodo bombardirali Zagreb. Hrvaška se je nekoliko spametovala, zdaj uradno napoveduje nekaj, kar že dela, da bo vojaško pomagala BiH. Pametno so umaknili iz postopka tudi zakon, s katerim naj bi podržavili vse, kar je srbsko in črnogorsko na njenih tleh. Za slovenske, makedonske in bosanske počitniške domove pa dela po svoje. Miloševič je postal še bolj odkrit. Ne priznava BiH, govori pa celo o konfederaciji z Grčijo, o Kosovu se noče, pred svetom, niti pogovarjati. Hinavsko pravi, da se strinja s samoodločbo vseh narodov v BiH, pri čemer se Srbi lahko odločijo le za svojo državo. Miloševič priznava srbsko republiko BiH, ki se šteje za del Jugoslavije. (Pa smo spet tam, kako je moč v isti sapi lagati in trditi, da z BiH Srbija nima ničesar.) Kar zadeva konfederacijo z Grki, upajmo, da je to le Miloševičeva finta. Grki zaenkrat objavljajo sankcije proti Srbiji in ponudbe iz Belgrada, da bi imeli skupno državo s skupnim vojaškim poveljstvom, niti ne komentirajo. Pa ni tako preprosto. Še vedno velja: Boj se Grkov! Miloševič se je vse prevečkrat za zaprtimi vrati pogovarjal z najvišjimi grškimi šefi. Govorili so tudi o Makedoniji, zagotovo, kako bi si jo razdelili. Če bi morda prišlo res do konfederacije, bi bila Makedonija napoti. Ker je Grki ne priznajo, so razlogi za zaskrbljenost še kako utemeljeni. Za Miloševiča bi bila konfederacija seveda idealna rešitev, izognil bi se vseh sankcij in se čez noč znašel v ES in celo NATO paktu. V Belgradu sicer državljani protestirajo. Žal si ni moč obetati kakšnega rezultata, saj gre očitno le za zahtevo menjave na oblasti. Vse srbske stranke namreč govorijo o Srbih v eni državi, skratka o Veliki Srbiji. Tudi prestolonaslednik Karačordevič govori vsaj o treh republikah, zraven šteje tudi samostojno BiH. Balkanska godlja je tako vse večja. Konca ni videti. Kaj vse se lahko izcimi, pa je bolj ali manj jasno. Tudi širši vojni spopadi niso izključeni. Žal. Zbiegnew Kochanowski GraFočno oblnkovAlcn, Des^nerj** on VSI, ki pRO SVojEM »T-L Slovenija - Lestvica ultraz- Slovenija - Vibratorjeva le-vočnih erozij radia MARŠ stvica Koroškega radia Velika Britanija (NME) - albumi 1. LIONEL RICHIE - Back To Front 2. DEL AMITRI - Change Everything 3. OUEEN - Live At VVem-bley"86 4. ALEXANDER ČNEAL - This Thing Called Love 5. D. HOOK - Completely Hooked 6. VVILSON PHILLIPS - Shadovvs And Lights 7. RICHARD MARX - Rush Street 8. SIMPLY RED - Starš 9. UGLY KIDJOE - As Ugly As They VVanna Be 10. MICHAEL BALL - Michael Bali 1. FAITH NO MORE - Mid-life Chrisis 2. PETER MURPHY - Jou-ure So Glose 3. DAISY CHAINSAVV - Pink Flovver 4. THE BEASTY BOYS - So VVhatCha VVant 5. FRONT LINE ASSEM-BLY - Mindphaser 6. THE CURE - Friday Im In Love 7. L - Everglade 8. MINISTRY - Jesus Built My Hotrod 9. P. J. HARVEY - Sheela Na Gig 10. THE B 52S - Good Stuff HOMU s DOBA 1. PANKRTI - Gospodar 2. MERCEDES BEND - Ona ni 3. THE KAMN’S - Kaj bi nared u 4. RDEČI BARON - Srečna 5. MAD DOG - Če pridem v nebesa 6. STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva 7. LAČNI FRANZ - Okupatorka 8. LET 3 - El Desperado 9. CZD - Hanging Paradise 10. REGOČ - Toyota ROMUNIJA DANES OBRAZI BREZ NASMEHA RAFTING SEKCIJE CVŠ VELENJE IZVRSTNA PROMOCIJA V nedeljo 21. junija je bila v Tacnu pri Ljubljani zadnja načrtujemo ob pomoči tekma slovenskega pokala rafting lige. Velenjski rafting ustreznih dejavnikov v občini klub se ekipnega tekmovanja čolnov že tretjič ni udeležil za prihodnje leto), opremo zaradi znanih finančnih težav in pomanjkanja opreme, pa lahko uspešno uporabi- Zato pa so velenjski raftingaši (z razumevanjem Sava mo za turistično ponudbo kluba) na isti progi organizirali spust v solo-raftingu s plo- Velenja. Spusti po Savinji so Sledi, ki jih je Nicolae Ceausescu zapustil na romunski v gradbeništvu. Na podeželju vili SKAT. To je bil prvi organiziran spust po težkih vodah možni tudi ob nizkih vodo- zemlji in njenih ljudeh, ne bo mogoče nikoli izbrisati, so vasi praktično take, kot so v Sloveniji. staji h. Desetletja tiranije in megalomanskih posegov v romunsko bile pred pol in več stoletja. , .. Udeležbo na spustu je okolje, so pustili za sabo melanholične obraze In marsikje Nikjer novih gradenj, samo Prvo preizkusno vožnjo po dejanje kot spust v velikem omogočila firma ESO (pre-nepopravljivo uničeno zemeljsko obličje. Življenje v Romu- krpanje starih vegastih hišic, razpenjenih brzicah je opra- gumenjaku. voz), opremo in promocijo nlji se vrača v nekakšne realnejše okvire po kapljicah. V mestih so predvsem novi vil potapljač Stražar iz Dom- Tekma v solo-raftingu se m pa Veplas, foto Tekauc in Si-Brez vsestranske pomoči Zahoda bo namučena Romunija bloki, grajeni na nekakšen , ■ nat0 ie nastopila velenj- ve|Jala za uraden plasma. napsa Šoštanj, še dolgo časa na obrobju Evrope. montažni način, brez fasad, v,rsta Kovač, Stvarnik, Pričakujemo pa, da se bo Mimogrede povedano, so- prava žalost. Praktično se ne Plaznik in Smon. Po drugem v naslednjem letu solo-raf- io-rafting se je že uveljavil na Romunov politika ne zani- zemlje zoran ali pokošen, kar ve, če določeni blok gradijo teku čolnov so se s solo-raf- ting uveljavil v slovenski raf- snegu; sedaj velenjski klub ma. Kljub temu, da sta objav- je v nasprotju z zapuščenimi ali podirajo, saj izgleda vse tom spoprijeli tekmovalci po- ting ligi kot posebna panoga vodnih športov - sekcija raf-Ijeni, poleg sedanjega pred- madžarskimi ravnicami. Na skupaj skrajno vegasto in ne- sadke iz Maribora in Kranjc prav zaradi velike atraktivno- ting trenira z njimi tudi skoke sednika Iona lliescuja, imeni vsakem koraku je mogoče vi- profesionalno. Metod fr Sava irinh= i i,,hii=- sti in dostnnnnsti fvehkn ne- . --- dveh kandidatov za bližnje predsedniške volitve 27. septembra, ni občutiti niti trohice predvolilne navijaške mrzlice. Večini je celo vseeno, da je predsednik nepriljubljeni lliescu in ne več njegov zloglasni predhodnik. Romunski državljani enostavno niso vajeni demokracije, niti se ne zavedajo svoje volilske moči. Politično odločanje prepuščajo ozki politični oligarhiji, ki je praktično ista, kot je bila pod Ceausescu-jem. To se vidi tudi po tem, da ostaja romunska zunanja politika še naprej tradicionalno vezana na Kitajsko, 5“E;ropo pa napre' deti kmete, ki z motikami že duje s,la počasi._ zarana prekopavajo ali rah- h^" ljr'°’ sicer s str°j' Posaiene administrativnimi bloki Na nima predvsem to, kako bo- a|i zasajene kulture. Prevaža- mestu kier ie nekoč stal ci: do preživeli. Lahko rečemo, jo se s konjskimi vpregami, ITovl de starega mesta se da nikomur m treba gladova- ki jih je poleg romunskih kopičijo nedograjene Svbe h, čeprav nekateri živijo pre- avotmobilov »Dacia« polno za katere le zmanikalo de-cej skromno. Brezposelnost tudi na cestah. naria n zanimanla te voHo v Romuniji ni poseben pro- Od kmetijstva živijo tudi bolščijo v svet Bukareštanka blem, saj je tudi razumevanje Cigani, le da je proces prido- s fakultetno izobralbo !e le le nesreče dosti tolerantnej- bivanja hrane pri njih malce teqa sramuje-Našo Buklri veiidtusntriMaL°s1užifoPdoLor|i drU9ahen' Večxih n0mad0v Sto kličejo nekateri tudi Mali v industriji zasluzijo dovolj Je najbrž največ ravno v Ro- Pariz rpaiispsrnin ip ,,cno za skromno življenje, čeprav muniji, kjer se potika tudi nji- io, da jo je skorajTopolnoma povprečna plača znaša le hov kralj s stalnim sedežem uničil Sram me ie da st o H ?„k„r°9 de„set tiaoc leiev saJ laKsna tek cem podlago in na vodnih žav teoa vodneoa rodea) lai mT,a Lahk° organiziramo toboganih. zav tega voonega rooeaj, saj na domačem terenu (pogo je solo spust še bolj korajžno je seveda umetna proga, ki jo Dragan Čelofiga Poglavje zase je Bukarešta s Ceausescujevo palačo in črnem trgu nudijo za nem ško marko sto lejev). Po običaju pa ima vsaka družina tudi kakšen košček zemlje, kjer si pridela najnujnejše. Veliko Romunov živi od kmetijstva. Za Romunijo so značilna obsežna polja, ki so vzorno obdelana. Domačini domeščajo obcestne količ-poskrbijo, da je vsak košček ke, pa se vidi njihova nemoč ba - diktatorjeva palača. Melagomanski norec je imel v mislih še mnogo večjih načrtov. Zamislil si ni nič opazna ljubezen do zemlje, več in nič manj kot prekop posebej dreves, ki so zasaje- od Črnega morja do Bukare-na ob vseh cestah in z belo šte, ki jo je hotel spremeniti barvo premazanimi debli na- v pristanišče.« V romunskih mestih je mogoče najprej opaziti, kako nizek je standard ljudi. Trgovine sicer so, njih izložbe so napol prazne, predvsem pa skrajno neokusno urejene. V njih notranjosti je sicer romunsko blago precej poceni, vendar za domačine drago, za tujce pa nekvalitetno in brez okusa. Na srečo so tu izdelki iz uvoza, ki pa so za večino domačinov nedostopni. Čeprav izgleda, da v Romuniji ni ničesar dokončanega, pa vseeno nekako teče naprej. Nikomur se ne mudi, po širokih mestnih cestah se premika na tisoče »Dacia«, neskončne ceste v notranjosti so skoraj prazne. Poseben utrip je občutiti samb v obmorskih turističnih mestih, kar je posledica redkih tujih turistov. Romuni si najbrž lahko prav od turizma obetajo svetlejšo bodočnost. Pričakovati je, da se bo v bodočnosti v to nenavadno deželo skupaj s turisti privalil tudi zahodni kapital. Romuni pa si trenutnega stanja ne ženejo bog ve kako k srcu. Hodijo v službo, gledajo edini TV program, pijejo domače belo vino in se bašejo z ovčjim sirom. Seveda se tudi ljubijo, čemur je priča množica malih Romunčkov. Nič čudnega, mnoge romun- i ske mladinke so čudovite. Se šestletni Lauri obetajo lepši časi? Franc Furland LIDIJA ARTELJ, SLOVENSKA PRAVLJIČARKA: NIČ VEČ ČAROVNIC! »Skromne hiške so samevale nedaleč od jezera...« Tako se začne pravljica Dobri mož in hudobna žena, ki je knjižni prvenec Lidije Artelj, pravljičarke iz Šešč pri Preboldu. V bodočnosti bo zagledalo luč sveta še več knjižnih izdaj čudovitih pravljic, v katerih ni opaziti nasilja. Za slovenske otroke dobrodošlo branje, saj zdaj nimajo na razpolago dovolj originalnih slovenskih pravljic. Celjanka Lidija Artelj, ki se je pred kratkim z družino preselila v Šešče pri Preboldu, je kot otrok zelo rada poslušala pravljice, pisati pa jih je začela v srednji šoli. Z ustvarjanjem za otroke je nadaljevala tudi pozneje, ko se je ukvarjala z obrtjo. Zadnji čas so jo pravljice okupirale v celoti, za kar pa ji, kot pravi, ni žal: »Moje delo je v glavnem pisanje pravljic za otroke. Niko Grafenauer in Ivan Sivec sta jih dobro ocenila. Meni je največ vredna ocena otrok, ki so moje pravljice sprejeli z velikim zanimanjem. Dolgo se ni bilo mogoče prebiti v vrh ustvajalcev za otroke. Mislim, da sem končno uspela. Tretje leto delujem po šolah z urami svojih pravljic, ki jih pripovedujem. Mislim, da je zelo pomembno, da se pravljice ne čitajo, temveč pripovedujejo. Otroci so navdušeni, posebej tisti na podeželskih osnovnih šolah. Mnogi me kličejo po telefonu domov na številko, ki sem jo povedala. Po več ur jim moram pripovedovati, nikoli ni dovolj. Namen mojega delovanja po šolah je v tem, da bi dali več poudarka čitanju slovenskih knjig. Ko sem v sedemdesetih šolah spraševala učence od prvega do četrtega razreda, katere knjige so prebrali, so mi samo trije povedali tudi nekaj slovenskih del. Ostalo so bile knjige tujih pisateljev. Z mnogimi šolami sodelujem tudi pri podeljevanju bralnih značk. Moje pravljice imajo osnovo v resničnih dogodkih. So brez nasilja, v njih nad zlim vedno zmaga dobrota. Mislim, da je bilo dovolj zmajev in hudobnih čarovnic. Poseben poudarek v pravljicah dajem krajem in lepotam Slovenije,« pripoveduje pravljičarka Lidija. V prvi knjigi, ki je zagledala luč sveta po štirih letih od začetka pri lektorju, izdani v samozaložbi, lahko otroci (in tudi odrasli) preberejo eno krajših Lidijinih pravljic Dobri mož in hudobna žena. Dogaja se ob prelepem Bohinjskem jezeru, nastala je po resnični predlogi. V resnici konec ni bil prav nič pravljičen, kakor je v knjigi, kjer dobrota premaga zlo. Knjigo, ki jo je z ilustracijami mično opremil ilustrator iz Šešč Dušan Dobrilovič, so knjižnice, založbe, in šole zelo lepo sprejele. Ivan Sivec je delo ocenil kot eno najboljših slovenskih pravljic. Učenci v Braslovčih so pripravili razstavo svojih ilustracij na pravljično temo. Knjiga, ki je izšla v nakladi 2500 izvodov, je z ugodno ceno okrog 700 SLT dostopna tudi za tolarčke iz otroških prašičkov. Pravljičarka ima na zalogi še veliko pravljic in idej, ki iz nje kar žarijo: »Napisanih imam ogromno pravljic, ki še vedno nastajajo. Tri knjige pravljic so v tisku, v otroške roke bodo prišle zagotovo že do božička. Snemajo tudi tri kasete z mojimi pravljicami. V zvezi z mojim pravljičar-stvom je tudi prireditev, z naslovom »Iskanje sedmih zlatih ključkov«, ki smo jo pripravili z RTC Rogla. To »Iskanje...« naj bi naslednje prispevalo k razvoju otroškega turizma, za katerega kažejo na Rogli veliko zanimanje.« Lidija Artelj pripravlja in pripoveduje pravljice tudi po telefonu. Edina v Šloveniji piše horoskop za otroke, v Bohinju pa je skupaj z možem, ki ji vedno stoji ob strani, uredila hišo s pravljičnimi sobicami. Njene pravljice je mogoče poslušati tudi po radiu na ARS programu ... Ker bi rada v otroke vlila ljubezen do Slovenije, se je odločila za izdelavo zvezkov s posebnimi slovenskimi »platnicami«. Slovenska pravljičarka, kakršna je Lidija Artelj, je za slovensko odraščajočo mladino resnično prava osvežitev. Mana z neba. Od nje in iz njenih pravljic pa se lahko marsičesa naučijo tudi odrasli. Mogoče tega, da niso najpomembnejše učiteljske plače, temveč široko odprte otroške oči, sijoče zaradi lepote naših, slovenskih pravljic. Tekst in slike Anci Solan TRST: NA OBISKU PRI ŠPORTNI DRUŽINI ZAMEJSKIH SLOVENCEV ZVEZDA TRŽAŠKE ATLETIKE V družini zamejskih Slovencev Macchiut so ponosni na svoja otroka, ki hodita po stopinjah svojih za šport navdušenih staršev, hkrati pa sta jima starša v zibel položila še drugo ljubezen, ljubezen do slovenskega jezika, zgodovine in kulture. Margaret Macchiut — zvezda tržaške atletike Slovenska družina Macchiut živi v Trstu od leta 1976. Oče Marcello, nekdanji igralec Triestine in nogometni trener, je bil sicer rojen v Trstu, a kot potomec zamejskih Slovencev. Mati Neva Tavčer se je rodila v Dutovljah, kjer še vedno živijo njeni sorodniki. V mladih letih je bila članica znamenite lipiške jahalnice, kasneje pa se je posvetila vzgoji svojih otrok. Margareto in Kristyana je povila leta 1973 in 1974. Po dveh letih se je družina iz Avberja pri Sežani preselila v Trst in čeprav so vsi postali italijanski državljani, so ohranili tudi slovensko državljanstvo. Otroka sta obiskovala slovensko šolo, v hiši vselej govorijo slovensko. Kristyan je v minuli sezoni igral nogomet v moštvu Jadran Lama iz Dekanov pri Kopru in namerava v Ljubljani študirati arhitekturo, Margareta pa si je izbrala drugačno pot. Ljubezen do športa je krhko deklico pripeljala na atletske steze. Margaret Macchiut, za prijatelje Maggie, je brez dvoma zvezda tržaške atletike. Visoka je 1,60 metra, težka 50 kilogramov. Sedaj ima osemnajst let in kot njene vrstnice je plašna. Njena disciplina je 100 metrov z ovirami. Je gojenka slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu. Profesionalka je, članica atletskega kluba Sisport Fiat v Torinu, prej pa je nastopala v tržaškem klubu Edera. S športom se je začela ukvarjati s šestimi leti, tedaj se je ob atletiki ukvarjala tudi z orodno telovadbo. Na sta- dion jo je pripeljal oče, nogometni trener. Intenzivneje je začela trenirati pod vodstvom znanega tržaškega trenerja Ančija Lasiča in to najmanj štirikrat na teden tako, da ji je ob šolskih obveznostih zmanjkovalo prostega časa. Odličnim dosežkom v teku na 100 metrov z ovirami je dodala dobre rezultate v teku na 100 metrov, v skoku v daljino in v višino pa tudi v še-steroboju je bila prva v deželi. Leta 1990 je v teku na 100 metrov z ovirami zmagala na krajevnem, regionalnem in državnem dijaškem prvenstvu in v tej kategoriji dosegla italijanski dijaški rekord. Tudi v naslednjem letu je bila trikrat prva, dvakrat na regionalnem šampionatu in na državnem prvenstvu v Bene-ventu. Letos se je uvrstila na drugo in tretje mesto na državnih prvenstvih v Veroni in Genovi. V letih med 1984 in 1986, ko se je ukvarjala z orodno telovadbo, je bila dvakrat prva in petkrat druga. V prostem času je Margaret dekle kot vse druge. Posluša glasbo, gre ven s prijateljicami, včasih zaide v kino in pogosto obiskuje diskoteke. Včasih trenira na stezah ljubljanskega stadiona in tam ji pomaga trener Lisjak. Pred Margaret je lepa športna prihodnost. Boljši trening v slovenskih klubih Kristyan se je začel z nogometom ukvarjati s sedmimi leti. Tedaj se je vpisal v tržaško ekipo začetnikov Bončini in tam ostal dve leti. Za eno leto je prestopil v moštvo Ponziana, ki je bilo prvo na lestvici. Štiri leta je igral v ekipi Costalunga, leta 1988 pa ga je koprski trener Ivan Marjon povabil v NK Koper, kjer je v moštvu mladincev igral tri leta. V tem obdobju so koprski mladinci v domačem prvenstvu in na medna- rodnih turnirjih dosegali velike uspehe. V nogometni sezoni 1991-1992 je Kristyan prestopil k prvoligaškemu moštvu Jadran Lama iz Dekanov. Mnogi nogometaši iz nekdanje Jugoslavije želijo nastopati v velikih italijanskih in evropskih klubih. Kristyan pa se je odločil za slovenski klub, ki je ob koncu letošnjega prvenstva žal izpadel iz prve lige. »Čeprav sem imel priložnost igrati v kakšnem tržaškem klubu, sem se odločil za Jadran Lamo. Razlog je preprost, v slovenskih klubih veliko več in bolje treniramo. Tudi šolanje nameravam nadaljevati v Sloveniji, v Ljubljani in tam bom tudi naprej treniral. Upam, da mi bodo trenerji, znanci mojega očeta, pomagali najti ustrezen klub,« pravi mladi Kristyan Macchiut. Ponosen sem na svoja otroka Margaretinih in Kristyano-vih uspehov seveda ne bilo brez nesebične pomoči nju- nih staršev, predvsem očeta. Od zgodnjega otroštva ju je usmerjal v športne aktivnosti, saj se je tudi sam aktivno ukvarjal z njim in igral v tržaških ekipah vse do svojega 49. leta. Zadnjih šest let je trener ekipe Costalunga Tri-este, kjer dela z vsemi člani, od začetnikov do ligašev. Že nekaj let ima tesne stike s slovenskimi trenerji in moštvi, pomaga jim pri organiziranju različnih nogometnih turnirjev in prijateljskih tekem z italijanskimi klubi. »Že zdavnaj sem opazil, da v slovenskih nogometnih klubih resno delajo. Zatorej sem sina pripeljal v Koper. Odtod bo šel v Ljubljano. Lu-čo Petrič je moj dober prijatelj in upam, da nam bo pomagal. Z ženo sva na otroka zelo ponosna, pridna sta v šoli in uspešna v športu. Pripravljena sva precej vložiti v njuno šolanje in športni napredek,« pravi Marcello Macchiut. Vukica Vlajič Kristyan, Neva In Marcello Macchiut NOVE J DOBA _Sjulija___STRAN 16 SVOBODA 92 17. STRAN______________________________________________ 8. julija NOV/? $ DOBA Bilo je velikih, svetlih, manj velikih in majhnih zmag, praznovanj in veselja, toda tokratno se je v resnici razlilo nad vso državo. Majhno državo, državo velikih skrbi in težav, vendar državo še večjih - ljudi. Kakršnakoli bo cena, samo, da smo že enkrat sami in - svoji. ko je do pike res).« No ja, če že ni več važno, kaj je res in kaj ni... - da je odstopil generalni direktor RTV Slovenija dr. Janez Jerovšek. Glede na kakovost TV programa, mirno lahko rečemo, da to ni nič hudega, žalostno je le, da je odstopil zaradi politike in ne zaradi svojega vodenja te največje monopolne institucije v Sloveniji. - da se je predvolilni boj že začel. Tako je Slovenska ljudska stranka že objavila ime svojega kandidata za novega slovenskega predsednika. Tako dr. Stanko Buser, nekdanji zeleni, tokrat štarta kar na vrh. — da so v Žalcu ustanovili slovensko-švicarsko konfederacijo. To je zveza prijateljstva in sodelovanja Slovenije in Švice, ki namerava povezovati ljudi in inštitucije obeh dežel. Ustanovnega zbora se je udeležil tudi švicarski veleposlanik v Zagrebu VVerner Maurer. Če bo glavno mesto slovensko — švicarske konfederacije, Žalec še ni zanesljivo. - da se je poslovil tudi dosedanji italijanski zunanji minister Gianni de Michelis. Novi mandatar mu je dal odpoved. Saj sem vedno vedel, da se Gianni nikakor ne more primerjati z našim Dimitrijem. Rupel si ne dovoli, da bi ga odstavil kakšen mandatar, pač pa raje on odstavi predsednike vlade. — da nekdanji predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič v svojih zapiskih, ki jih je po njegovih dokumentih in spominih zapisal znani zagrebški novinar, trdi, da je bil najboljši slovenski vohun v JLA admiral Stane Brovet. Očitno je med odletelimi politiki zelo popularno pisanje spominov. - da v Krškem zaenkrat še ne godejo kaj dosti proti nuklearki in jedrskim odpadkom, ki so v njihovem mestu. Sedaj je Ustavno sodišče Slovenije odkrilo, zakaj je tako. Nuklearna elektrarna naj bi samo letos plačala za uporabo stavbnega zemljišča kar 4 milijone dolarjev. Tako je občina Krško dobivala za uporabo stavbnega zemljišča kar pet naj s krat več denarja, kot bi ga v primeru, če v Krškem ne bi bilo jedrske elektrarne. — da na kongresu Slovenske ljudske stranke ni bilo kaj dosti novega. Le Marjan Podobnik je pred svojim imenom izgubil v. d., saj sedaj ni več vršilec dolžnosti predsednika, pač pa predsednik stranke. - da so člani SLS ob svojem kongresu le storili tudi nekaj koristnega, saj so po-' kosili nekaj zelenic po Ljubljani. — da prenovitelji sedaj, ko so z novo vlado kolikor toliko zadovoljni, ne mirujejo. Naslednja točka je zamenjava ljubljanske mestne vlade. BREZ DLAKE NA JEZIKU Mimmmmi Kam« (mui %9mh^ HUMORESKA VLJUDNOST NOVEGA SVETA Ko se je moj prijatelj Fred vrnil iz Amerike, sem pri njem takoj opazit neke čudne navade. Z užitkom je pljuval. Kadar je bil slabe volje, je pljunil po vsakem drugem stavku. Z »dober dan« je pozdravljal samo ljudi, ki jih ni maral. Kadar sva se srečala na ulici, je že od daleč tako glasno zaklical »halo«, da je preplašil ljudi, psi pa so začeli lajati. Nekega večera, ko mi je s čevlji zamazal najlepši namizni prt, si nisem mogel kaj, da ga ne bi oštel. »Človek, kaj ne poznaš nič več dostojnosti ?« sem vprašal. Fred je pljunil čez mojo glavo in rekel: »Seveda jo poznam. Toda ti pojmi so drugačni od prejšnjih. V Ameriki sem se naučil vljudnosti, ki je v meni vse postavila na glavo. Veš, da sem bil v Brooklynu urednik nekega časopisa. Nekega dne mi je Thomas Nebraska poslal nekakšno humoresko. Saj veš, Thomas Nebraska je najbolj priljubljen humorist. Za vsako humoresko dobi petsto dolarjev, pa naj bo še tako neumna. Prebral sem torej njegov rokopis. Uredniki dostikrat dobivajo neverjetne neumnosti, toda ta je nosila rekord. Takoj sem jo dal v kuverto in napisal: »Velecenjeni gospod Nebraska! Z največjim zanimanjem sem prebral vašo humoresko Žulj poglavarja Siuksov, žal pa ni primerna za moj list. Vračam vam jo z največjim spoštovanjem. Vdani Fred Rebock.« »Je bilo pismo vljudno ?« »Seveda.« »Vidiš, Thomas Nebraska je menil, da ne. Ko sem naslednjega dne dobil pošto, je bil med njo zopet Žulj poglavarja Siuksov, žal pa ni primerna za moj list. Vračam vam jo z največjim spoštovanjem. Vdani Fred Rebock.« »Je bilo pismo vljudno ?« »Seveda.« »Vidiš, Thomas Nebraska je menil, da ne. Ko sem naslednjega dne dobil pošto, je bil med njo zopet Žulj poglavarja Siuksov in pripis: »Prosim, naučite se vljud-nejšega tona. Th. Nebraska.« Bil sem presenečen in takoj sem napisal: »Največjemu človeku stoletja! Okrasku vesoljstva! Ležeč na trebuhu kot najbednej-ši črv si vam drznem poslati te vrste. Blažene naj bodo črke, ki jih bodo brale vaše napoleonske oči. Oh, kako zavidam ščetki, ki vam sme vsako jutro čistiti čevlje! Zakaj mi niste poslali svojih nog, da bi jih poljubil? Če bi imel to srečo, da bi bil bolha, bi ob branju vaše božanske humoreske počil od smeha. Toda mar bi človeštvo razumelo vaše gigantsko delo? Bojim se, da ne. Zato sem prisiljen, da vam solznih oči vrnem rokopis. Naj vetrovi na vse strani raznesejo moj krik: prebral sem Žulj poglavarja Siuksov in zdaj lahko mirno umrem.« Naslednjega jutra sem zopet dobil Žulj s pripisom: »Če me boste še naprej tako grobo žalili, bom prišel v redakcijo in vam razčesnil betico. Th. Nebraska.« Tedaj me je zgrabila jeza in sem napisal: »Smrdljivi pavijan! Da ste stoprocentna buča, lahko ve vsakdo, ki prebere eno samo vrsto vašega trapastega dela. Ker vem, da se vas ne bom rešil, bom vašo traparijo vendarle objavil. Če pa mi boste še kdaj poslali kak rokopis, vas bom tožil. Robijo in kolero vam želi z odličnim nespoštovanjem F. R.« »Naslednjega dne sem dobil razglednico: »Zakaj niste bili že od vsega začetka tako vljudni? Najprisrčnejši pozdrav Thomas Nebraska.« Fred je končai svojo zgodbo. »Od takrat sem dobil povsem nove pojme o vljudnosti,« je rekel, vrgel na preprogo ogorek in sto- — da je v Kočevski Reki, kar tam ni več JLA, kaj bolje. Krajani Kočevske Reke pravijo, da si to, kar so si v nedeljo, 11. junija, v tej vasi privoščili policaji, ki so nenapovedano izvedli pravi oboroženi desant na vas, ni dovolila niti nekdanja JLA. — da so naši ministri nekako brezkrvni. Da temu ni tako, je dokazal minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč, ki je pozval poslance na krvodajalsko akcijo, ker v bolnišnicah zmanjkuje krvi. Tako so poslanci skupaj z ministrom darovali okoli pet litrov krvi. Upamo lahko, da so se po krvodajalski akciji razprave v skupščini pomirile. — da bo odstopil predsednik slovenske skupščine dr. France Bučar. Drži pa, da si tega kranjski liberalci in še nekatere stranke zelo želijo. — da imajo mladi, ki so zaključili osnovno šolo, lepe perspektive v bodočnosti. Tako samo v Ljubljani na srednjih šolah niso našli prostora za kar 600 učencev, ki so ostali na cestah. Prav zanimivo bi bilo povprašati, toliko hvaljenega šolskega ministra dr. Slavka Gabra, kaj je storil za te petnajstletnike. — da je Gradis v Sevnici zgradil most tako, kot je treba. Ko so v Sevnici predajali namenu novo armiranobetonsko brv čez Savo namenjeno pešcem, je le-ta pod težo obiskovalcev začela bočno nihati, presenečeni gostje pa so z največjo hitrostjo stekli na varen savski breg. - da Slovenci ne znamo igrati košarke. Da jo znamo in niti ne slabo, dokazuje uvrstitev slovenske košarkaške reprezentance med osem najboljših moštev v Evropi. — da je Maribor za pomoč Rusom poslal dve stotniji v Kijev. Gre za člane opere, baleta, zbora in orkestra plus tehnika, kar znese eno vlakovno kompozicijo ali skoraj enako dragi projekt, kot je bil Pandurjev v Mehiko. Gospod Rajnik pravi, da ne gre toliko za kulturne dosežke, temveč bolj za vljudnost, da obiščejo domovino mariborskih opernih solistov... — da je francoski predsednik Mitterrand optimist. Bil je, a le do takrat, ko so njegov helikopter preluknjali streli. slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO S.O.S. IZ POSTELJE A/4 VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK Gospod Koritnik, prosim vas, da mi daste nasvet. Star sem osemnajst let in sem pravkar končal srednjo šolo. Veste, jaz si ne morem dobiti punce, - čeprav sem lep in močan. Vsi moji sošolci se zdaj sprehajajo s svojimi puncami in hodijo na bazen, le jaz sem sam. Poskusil sem si že dobiti kakšno punco, a mi ni še nikdar uspelo. Kaj naj storim? LEON Dragi Leon, preden začneva z nasvetom bi bilo najbolje, da razčistiva nekaj pomembnega: punce se ne dobi, ampak se spoznaš z njo. Verjetno si bil v svojih poskusih pri dobivanju punc preveč zagnan in se te je zaradi tega držalo malce smole. Kljub temu, da priznavam več različnih načinov pridobivanja deklet, je po moje še najboljši ta, da se lepo predstaviš in se poskušaš vsaj malo pogovoriti preden začneš pridobivati. Sicer pa obstaja tudi takšno pridobivanje kot ga prakticiraš in to celo več vrst: pridobivanje na petdeset metrov prosti slog, pridobivanje na petdeset metrov metuljček (narcisoida inačica), pridobivanje na sto metrov in pridobivanje na stodeset metrov ovire. Pri tretji varianti je zelo pomembno, kako hiter tekač si, saj ti sicer izvoljenka pobegne. Pri zadnji vrsti pridobivanja - ta je najtežja - obstaja več vrst ovir: mišičast zaročenec, jiu-jitsa in ulična razsvetljava. Ker pa ti že sicer iskreno polagam na srce, da prenehaš pridobivati dekleta, ker tu prave ljubezni ne bo, bom s teorijo pridobivanja prenehal, ti prašeč. Dragi Leon, v tvojem pismu me moti trditev, da ne moreš brez punce na bazen. Slišal sem že za lokale, kamor spuščajo samo v mešanih parih, slišal sem že tudi za nočne klube, kamor lahko moški vstopi le s spremljevalko, toda ta štorija z bazenom se mi zdi malce sumljiva. Se morda norčuješ iz mene? HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. ^5 V prihodnjih dneh boste zelo ak-tivni, delo vas bo izčrpavalo zlasti v poklicu, kakega haska parne bo. Morda bi bilo najbolje, ko bi za svoj hobi skušali pridobiti partnerja in razmislili o dopustu. Srečne številke 7, 8, 11, 23, 24, 42. Bik 21. 4.-20. 5. 0; j S kritičnim očesom boste opazo-I vali svojo okolico in odkrili boste stvari, ki so vam bile doslej prikrite, in se zabavali. Sicer bo nekaj denarnih težav in ob koncu tedna tudi neprijetno presenečenje. Srečne številke 3, 6, 14, 21,29, 33. Dvojčka 21. 5.-21. 6. U VOJ Cii EH Še naprej se ukvarjajte s finančni-' mi zadevami, imeli boste precej uspeha. Mislite pri tem na prihodnost, da vam kasneje ne bo moglo nič spodleteti. Če načrtujete dopust, si privoščite miren kraj. Srečne številke 2, 4, 16, 33, 36, 42. Rak 22. 6.-22. 7. Redko pokažete toliko vneme kot jo boste v teh dneh. Dobro premislite, kaj si želite, potem pa to tudi uresničite. Ne pustite si vzeti poguma. Vse boste zmogli, če boste le hoteli. Pazite na zdravje. Srečne številke 5, 9, 11, 18, 23, 30. ___________________ Lev 23. 7.-23. 8. Ferl Marsikaj, kar vas bo doletelo, ste pričakovali, zato se ne pustite presenetiti. Skušajte iz vsega potegniti kaj koristnega. Ob koncu tedna se vam bo ponudila priložnost, o kateri ne razmišljajte. Srečne številke 27, 29, 30, 39, 41, levica 24. 8.-23. 9. ker ste korak, ki bo Prihaja mirnejše obdobje, •Jkgf se končno odločili za kora,., ... — premenil vaše življenje in to zelo koreni-o. Uživajte srečo, ne mislite pa, da je lamoumevna, ker bi vas hitro postavila ia trdna tla. Srečne številke 4, 9, 10, 13, !2, 34. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Čas je primeren za poklicne spre-membe. Ni treba menjati delovnega mesta, ampak le dobro poglejte okrog sebe v bližnji okolici. Morda boste odkrili idealno priložnost. Previdnost v denarnih zadevah. Srečne številke 11, 15, 18, 29, 34, 35. Škorpijon 24. 10.-22. 11. rjlW53 Vse se bo vrtelo okrog ljubezni in ■UUB partnerstva. Nerazumevanje in prepiri bodo odpadli, prihajajo srečni dnevi, ki se jih lahko res veselite. V službi vam ni treba vsega obešati na veliki zvon, ne bo dobro. Srečne številke 1, 3, 4, 14, 22, 41. Strelec 23. 11.-21. 12. W'JA Nabiti ste z energijo in zdaj bi lah-ko uresničili že staro zamisel. Zanjo boste pridobili tudi sodelavce in če boste uporabili še diplomacijo, vam ne more nič spodleteti. Veljalo bi poskusiti. Srečne številke 2, 5, 9, 25, 39. 43. Kozo-og 22. 12.-20. 1. PE7$ Dobro veste, kaj hočete. Svoj cilj Ulili boste dosegli, čeprav vam moči malo popuščajo. Razporedite si delo, da vam bo lažje. Ce boste pridobili partnerja, ne bo nič narobe. Ne bodite lahkomiselni pri prehrani. Srečne številke 11, 14, 28, 29, 39, 44. Vodnar 21. 1.-19. 2. Radi bi napredovali. Ta želja je noui ui --- — — - - tako močna, da včasih izgubite občutek za to, kaj je mogoče narediti, kaj ne Ne pričakujte preveč naenkrat in nemogoče od drugih. Pazite na zdravje, nevarnost okužbe. Srečne številke T3, 16, 19, 21, 23, 37. Ribi 20. 2.-20. 3. Vaša želja, da bi imeli več svobode ______ in se sprostili, je upravičena, a pustite to tudi partnerju. Na vidiku so večji izdatki, ki se vam bodo otepali. V soboto boste razčistili zelo pomembno stvar. Srečne številke 3, 4, 15, 17, 26, 40. KAJ PRODAJAJO RUSI POCENI RAKETE Ameriško ministrstvo za energetiko, ki je med ostalim zadolženo tudi za proizvodnjo jedrskega orožja, je za 200 milijonov dolarjev kupilo ruske superprevodne magnete. To isto ministrstvo je najelo tudi ruski inštitut, ki bo za 90.000 dolarjev na leto opravljal eksperimente z vi-sokotemperaturno fuzijo na reaktorju Tokamak, ki je eden najboljših na svetu. Podoben raziskovalen program na univerzi Princentom stane letno 110 milijonov dolarjev. So pa tudi zanimivejši trgovski posli. Tako je ameriška kompanija Gorup Vec-tor, ki jo vodi bivši šef vojne obveščevalne službe DIA Le-onard H. Perroots, zainteresirana za nakup 150 ruskih raket. Če bodo rakete dobili, nameravajo z njih odstraniti bojne glave, jih dodatno opremiti z elektroniko in prodati ameriški vojski. Ta bi jih lahko uporabila kot zelo prepričljive tarče za patriote. Zdi se, da se Rusi s tem strinjajo, saj je obrambno ministrstvo ta posel že odobrilo ter čakajo le še na Jelcinov podpis. Naslednji predlog prihaja iz Rusije. »Avation VVeek Speace Tachnology« piše o njem pod naslovom »Menda ne mislijo resno«. Rusi, ne preveč uradno, predlagajo odstranitev uni- čevalnega razstreliva iz, nekaterih svojih interkontinen-talnih raket SS-18. To bi'bilo še normalno. Nejevero in presenečenje pa je izvala ideja, da bi tako pridobljen prostor napolnili s hrano, zdravili, odejami in podobnimi materiali, ki so potrebni v primeru naravnih katastrof. V vsako raketo bi lahko spravili okrog sedem ton pomoči, ki bi prišla na cilj že okoli pol ure po izstrelitvi in se s padalom spustila tja, kjer pomoč nujno potrebujejo, a je teren nedostopen za letala in helikopterje. Ni potrebno dodajati, da načrt predvideva, naj bi operacijo financirali Američani. S 70 MAČKAMI Nad pomanjkanjem družbe se Sabrine Scheuermann (53) iz Daudenzella v Oden-vvaldu v Nemčiji res ne more pritoževati. V svoji kmečki hiši živi namreč s sedemdesetimi mačkami, tremi kozami in psom. Samo za živalsko hrano odšteje vsak mesec 2 tisoč mark, k temu pa je dodati še stroške za veterinarja, košarke in druge pripomočke, da bi se mačke počutile čim bolje. VULKANIZACIJA in AVTOPRALNICA - V tem mesecu 20% popusta za posamezne vrste klinker keramičnih ploščic. - Velika izbira italijanske keramike za kopalnice in kuhinje. - Ugodna ponudba sanitarne keramike. - Celotna ponudba opečnih izdelkov. - Nosilci in polnila. PRODAJALNA KLINKER je odprta vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po telefonu: 063/33421, faks: 063/31-808. Ljubečna Celje tel. 063/33-421 J nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 S n-is mm AIDS NEVARNA TEORIJA 0 NEVARNI BOLEZNI »Dajte mi virus AIDS in sam si ga bom vbrizgal«, je v amsterdamskem kulturnem centru »De Roede Hoed« zahteval ameriški mikrobiolog, ekspert za viruse in raziskovalec Peter Duesberg s kalifornijske univerze Berkley. Njegov edini pogoj je bil, da mora temu dejanju prisostvovati 20.000 zdravnikov, ki ga bodo potem tudi opazovali, »da ne bi potem moje preživetje opisovali kot slučajno«. Seveda si 55-letni profesor virusa ni vbrizgal. V dvorani je bilo prisotnih samo 500 poslušalcev, zvečine zdravnikov in nosilcev virusa HIV. Nihče od njih se ni želel izpostaviti možnosti, da ga nizozemska pravica preganja zaradi »pomoči pri evtanaziji«. Saj to, kar je Duesberg želel vnesti v svoje telo, tisoči znanstvenikov smatrajo za povzročitelja epidemije aidsa. Edino Duesberg in nekaj njegovih pristašev trdijo, da HIV ne privede avtomatsko do aidsa.« »Kdor ne uživa mamil niti zdravila ATZ (ki lahko zadrži pojavo aidsa), ne bo nikoli zbolel za aidsom« trdi profesor že leta. To mu zelo zamerijo skoraj vsi raziskovalci, ki se za razliko od njega že leta intenzivno ukvarjajo s to boleznijo. Duesbergu priznavajo, da resnično veliko ve o molekularni biologiji, vendar trdijo, da nima pojma o okužbah. Še več, nizozem- ski strokovnjak Joep Langeje kalifornijskemu profesorju, ki trdi, »da varen seks nima popolnoma nobenega vpliva na širjenje aidsa«, v obraz dejal: »Gospod Duesberg, vi ste nori«. Duesberg, ki je s svojimi krivoverskimi tezami javnost razburil že pred petimi leti, utemeljuje svoja stališča najprej v neznankah, ki so še ostale, četudi so za raziskave aidsa odšle že milijarde dolarjev. Zato strokovnjaki skorajda ne morejo argumentirano zavrniti njegovih trditev. Njegova teorija temelji na štirih glavnih točkah. Ekstremno dolgo obdobje med infekcijo z virusom HIV in pojavom bolezni »je popolnoma nezdružljivo z življenjskim ciklusom virusa«, trdi Duesberg. Pogostejše pojavljanje aidsa pri homoseksualcih in narkomanih temelji na »nevarnem načinu življenja homoseksualcev« in »vsakodnevnih stresnih situacijah narkomanov«. Otroci mater okuženih z virusom HIV umirajo zato, ker jih starši narkomani zapuščajo, hemofiliki pa ne umirajo zaradi transfuzije krvi okužene z virusom HIV, pač pa zaradi svojega s transfuzijami oslabljenega imunskega sistema.« Britanski časopis New Scientist priznava »da o aidsu še vedno marsičesa ne vemo«, vendar trdi, da Dues-bergova teorija ni samo znanstveno neosnovana, pač pa tudi izredno nevarna, ne samo zaradi mogočega širjenja okužbe, pač pa tudi zaradi možnega obnašanja družbe do skupin, za katere Duesberg posredno trdi, da so »same krive«, da zbolevajo za aidsom. Vendar je znanstvenikom v zadnjih petih letih uspelo pobiti dve Duesbergovi trditvi. Metode raziskovanja so tako napredovale, da je ameriški raziskovalec Robert Gallo našel virus HIV pri skoraj vsakem obolelem za aidsom. A tudi trditev, da vnos virusa še ne pomeni začetka bolezni, je zanikana s študijo, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisu »American Journal of Psychiatry«. INFORMACIJE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH ABANKE B A>t>' X/ svetu in pri r uporablja VISA kartico že 280 milijonov ljudi. Z njo lahko plačujete na 9,5 milijonih mestih. Na kateremkoli od 100.000 VISA avtomatov po svetu se boste 24 ur na dan lahko oskrbeli z manjšimi vsotami denarja, primerna pa je tudi za plačevanje velikih nakupov in storitev, pa tudi za drobna, vsakdanja plačila doma ali v tujini Razpolagajte s svojim denarjem brez gotovine. Bodite na vrhu! Boleč tujek psihiatrije Če zaide tujek v organizem, ga mora ta izvreči. Če ne gre drugače, mora žrtvovati del svojega lastnega tkiva, ki se spoprime s tujkom, ga onemogoči in izloči. Bolj kot je organizem zdrav, hitreje se reši nadležnega tujka V časopisih in tudi na TV zadnje čase pogosto zasledimo polemike, s katerimi skuša ponovno vzbuditi pozornost znani slovenski psihiater, doktor znanosti, vrhunski alkoholog, rezervni podpolkovnik zloglasne Jugoslovanske ljudske armade gospod Janez Rugelj. Vsi prispevki in tudi TV predstavitev so izredno problematični, izkrivljeni, samohvalni, obtožujoči in kličejo po pojasnilu. Dovoljuje si obtožbe na svojo okolico, ki naj bi mu bila sovražna, kakor hitro pa mu kdo odgovori, se gospod čuti užaljenega in grozi s sodiščem. Pri nas je dovoljeno kritizirati delo predsednikov, ministrov, ne pa de luxe psihiatrov. Če si gospod Rugelj dovoljuje deliti nasvete, soliti pamet in kritizirati vse, kar ni njegovo, naj prenese tudi pogled v nastavljeno ogledalo. Kot zdravnik naj bi vedel, kaj je zdravniška etika. Njegova pota in stran-pota zasledujem že nekaj let. Uporabljam samo verodostojno dokumentacijo zadnjih dvajset let, katere pa se gospod Rugelj verjetno sramuje. Na žalost so to večinoma njegovi proizvodi, katerih velik del je teatralno poklonil Narodni univerzitetni knjižnici in s tem javnosti. Namenil jih je javnosti in znanosti. Časi so se spremenili in njegovi pogledi tudi, kar je pisal pred dvajsetimi leti, danes ni več res, odnosno je sporno. Vse kar vemo o njem, lahko zvemo le preko njegovih izjav in pisanja, ki pa je nekritično in samohvalno obarvano. Tednik NOVA DOBA je do sedaj posvetil problemu »RUGELJ« že tri časopisne strani, zato pričakujem, da bo urednik objavil tudi drugo plat medalje. Prispevek v NOVI DOBI 17. junija je slikovno nepopoln. Kajti do sedaj so bili prispevki podkrepljeni z veliko sliko. Slika se običajno objavlja, če je objekt fotogeničen. In še ena pripomba, obraz je ogledalo duše! V boksarskem ringu se dva nasprotnika gledata v obraz in bom svoja razmišljanja na vse zapisano izrazil direktno. Skušal pa se bom pri postavljanju vprašanj strogo držati napisanih izjav. Pravite, da v slovenski psihiatriji nimate niti enega adekvatnega sogovornika... V dvajsetih letih so vsi prišli do ugotovitve, da se z vami ne more normalno delati. Vse, kar je rečeno in napisano proti vam, so žaljivke. Kaj pa vaše žaljivke, ki jih v vsakem Vašem tekstu kar mrgoli. Za »demontažo« Škofljice, ste glavni krivec edino vi, gospod Rugelj. Iz dopisa z dne 24. 1. 1974 je razvidno, da so vam čez noč pobegnili vsi sodelavci in zaprosili Kliniko, da jih zaposli na drugih delovnih mestih. Niso zdržali nasilja »a la Goli otok«. Kje je Vaša objektivnost! Sami bi naj bi bili objektiven, drugi pa trosili proti vam žaljivke. Malo več realnosti, gospod Rugelj. Od novinarjev zahtevate korektnost do vas, istočasno pa brez kančka premisleka pljuvate po vsem, kar ni Rugljevo. Grozite s sodiščem, pri tem pa pozabljate, da v naši družbi že dolga leta ni bil obsojen noben zdravnik. Omenjate vašega nekdanjega pacienta Jožeta Š. Na tem mestu naj samo pripomnim, da ste mu vi osebno povzročili tako krivico, ki jo z vso odgovornostjo imenujem zločin. Zaradi takega hudodelstva bi v urejeni družbi zdravnik izgubil licenco in njegov nadrejeni tudi. Vi pa ste po dolgotrajnih naporih pri Častnem razsodišču Slovenskega zdravniškega društva dobili UKOR. Čeprav trdite, da postopek še ni zaključen, naj dodam, da so ga delegati kongresa slovenskih zdravnikov v maju letos skoraj enoglasno tudi potrdili. Pravična kazen bi bil suspenz. Vse do sedaj vas je ščitila politika, to je rdeča knjižica. Kdo je koga uporabil proti vam. Ali dr. Anton Dolenc Jožeta Š. ali obratno. Resnica je v tem, da je oškodovana stranka na Častnem razsodišču Slovenskega zdravniškega društva Jože Š. izvajal pritisk na člane razsodišča, med njimi posebno na predsednika dr. Marka Kolenca in tožitelja prof. dr. Antona Dolenca. Vsa garnitura se je vse preveč zaščitniško obnašala do svojega stanovskega kolega. Vaša tehnika uničevanja svojih sovražnikov je enaka stalinističnim procesom, ko je bilo treba nasprotnika uničiti najprej psihično, zmanipulirati družino in šele potem ga pobijati na obroke. O vaši manipulaciji z vašim bivšim pacietnom obstoja verodostojna dokumentacija, ki jo trenutno obdeluje Komisija za etična vprašanja pri novo ustanovljeni Zdravniški zbornici. Omenjate tudi svojo razvpito gladovno stavko leta 1985. Milo rečeno, ta je bila strateško politično skrbno pripravljena s sigurnim varnostnim izhodom. Nekateri vaši prijatelji iz politike so vam zelo lepo trasi-rali pot. Gospod Rugelj, vi preveč ljubite ta svet, zlasti ženski svet, da bi se pustili izhirati zaradi slovenskih pijančkov. Naj javnost zve, da je bila to ena vaših komedij. Pogoj je bil, da se strada v inozemstvu. S tem deviantnim postopkom ste motili normalno življenje v Avstriji in dan je bil namig policiji, da vas proglasi za per-sono non grato in postavi na mejo. Resnično častni happy end, ki ni bil slučajen, ampak od začetka načrtovan. Pravite, da se proti lažem branite z argumenti. Zakaj pa se niste na razpravi na Častnem razsodišču branili z argumenti. Škoda, da vas takrat niso videle vaše vernice. Citiram: »Kolenc se drzne kot ginekolog ocenjevati moje psihiatrično delovanje.« Prebrskajte svojo dokumentacijo in videli boste, da ste tudi vi komentirali delo kolegov drugih specialnosti. Zakaj ste od vodstva tovarne s pretežno žensko populacijo, pred nekaj leti zahtevali nabavo ginekološkega preglednega stola. Ali ste bili kot obratni zdravnik tudi ginekolog! Nadalje trdite v istem članku »... gre za socialno mrtve ljudi, ki so jih zaradi asocialnega obnašanja družine zapustile...« Dovolite nizek udarec: Zakaj pa so vas zapustile vaše družine, odnosno žene? Pometajte pred svojim pragom! Zakaj vas je zapustilo lepo število ljudi, ki se niso strinjali z vašim nasilništvom. Ali je povezava slučajna z begom vaših sodelavcev s Škofljice. V stilu stalinističnih metod ste jih etiketirali z recidivisti, nehvaležneži, lenuhi... Ljudje smo morali reševati svojo osebno integriteto pred nasilništvom, ped duhovno indoktrinacijo, pred možgansko dializo samo z begom. Psihično lahko vodljive in slabotne pa ste uspeli zmanipulirati. Za izdajo vaše tako opevane Zmagovite poti ste izkoristili svoje paciente, ki so po vaši šabloni pisali »doživljajske« spise. Rugelj, poglejte se v ogledalo in skušajte potešeno odgovoriti, koliko od teh še hodi na vaše seanse. Zakaj so vas zapustili nekoč najbolj vdani vaši trobentači. Kako ste se začudili, ko ste pred dnevi srečali v visokogorski planinski koči svojega nekdanjega pobeglega pacienta, ki je urejen gospod, vi pa ste ga pred leti etiketirali kot »socialno mrtvega«! Kar komentirate o sektah, to isto počnete vi sami. Res, to je sekta! Poznamo ogromno slovenskih zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki se nesebično in anonimno trudijo, da bi pacientom prihranili težave ali olajšali bolečino. Vendar ti ljudje ne objavljajo v tisku razglednic s svojo podobo, niti se ne hvalisajo. Vsega tega ne potrebujejo, ker, delajo za blagor pacienta, ne pa za svojo slavo. Na članek v Novi Dobi 10. junija 92 pa naslednje pripombe in strinjanja. Ko vas je nekoč neki vaš pacient vprašal, kdo vas napada s strani psihiatrije, ste se gromko zasmejal in pripomnil: »Saj me ne, jaz jih. Točno! Na nivoju vašega sa-mopoveličevalnega razmišljanja, res ne morete imeti sogovornika! Očitno je do sedaj prizanesljivemu prof. dr. Marku Kolencu le prekipelo. Prof. dr. Kolenc lepo analizira odnose gospoda Ruglja. Sizifovo delo! Uničujoča ugotovitev, da gospod nima gimnazije, kar se mu pozna pri obnašanju. Pozabil pa je pripomniti, da ima gospod Rugelj temeljito podlago iz vojaške šole, kjer se je poučevalo po principih Stalinovih inštruktorjev. Te metode, odnosno plodove teh šol pa čutijo ravno sedaj narodi na Balkanu od nekdanje JLA. Gospodu se ta vzgoja odločno pozna in je produkt družbe, iz katere je izšel, kot trdi njegov najhujši sovražnik. Strinjam se tudi z domnevo, da tu ne gre za pojav sketizma, kajti kot nam je znano iz TV oddaje, je življenje prekratko in ga je treba prav izkoristiti. Prof. dr. M. Kolenc ima popolnoma prav, ko omenja, da bi moral na tem področju narediti red strokovni kolegij stroke. O tem pa govori na začetku tega članka napisana izhodiščna misel. Da je prof. dr. M. Kolenc proti pričakovanju tako odločno povedal resnico in odprl nov list operacije bolečega tujka, je sigurno posledica tega, da ga ni mogoče izsiljevati. Če pa nekdo koga lahko izsiljuje, je ta popolnoma nemočen in mu ne preostane drugega kot molk ali kaka že navedena metoda izmikanja... Nič se ne »sprenevedam«, vendar tudi sam nisem vedel, da gospod Rugelj zahteva strokovni pregled svojega delovanja. Kot laik sem do sedaj o vas, gospod Rugelj, v Sloveniji največ raziskal in zapisal. V glavnem vse za vas neprijetno. Če bi bil tisto, kar me ocenjujete, me po vsem povzročenem trpljenju danes ne bi bilo več med živimi. Tudi vaših natolcevanj se ne bojim. Vašo vlogo pa je potrebno podrobneje komentirati, kajti vloga tiska je, da bralca korektno obvešča, ne pa da ga zavaja. Nihče proti vam ničesar ne širi, to delate vi. Prof. dr. A. Dolenca vi ne morete streti, ker je poštenjakar, humanist, vi pa mu podtikate boljševizem. Gospod_ Rugelj, to je ena od packarij. Če bi bilo možno potegniti vaše samohvalno opevane črne knjige iz NUK-a, bi vi to že zdavnaj storili. Nikakor pa ne morete potegniti nazaj kopij, ki sem jih naredil jaz v NUK-u in zato žrtvoval nekaj mesečnih osebnih zaslužkov. Naj vas spomnim na široko reklamo za izid vaše knjige Dvajsetletni boj z boljševističnim jedrom v slovenski psihiatriji. Knjiga bi morala iziti že pred enim letom, vendar mi je založba, kot prednaročniku še ni poslala. Česa se bojite in zavlačujete izdajo. Kot povsod do sedaj, ste hoteli tudi tu streljati mimo. Da se vrnem k prošnji za strokovni pregled. Pritožujete se zaradi nekulturnega molka ob izdaji vaših knjig. Ljudje imajo dolgoletne neprijetne izkušnje s svojim stanovskim kolegom in od tod abstinenca. Nasprotnikom očitate stalinizem, udbovstvo, etiketirate rdeče zdravnike, rdeče direktorje, boljševizem. Kdo je bil vse to, bodo bralci imeli priliko brati v nadaljevanju tega mojega prispevka k odkrivanju resnice in laži. Prof. dr. A. Dolenc, ki ga titu-lirate z boljševikom, ni nikoli imel rdeče bukvice, kdaj pa ste jo vi »deponirali«! Poiskal bom naslove predlaganih članov bodoče komisije in jim poslal strokovno dokumentacijo. Istočasno pa zahteval, da me komisija zasliši za zaprtimi vrati in to v vaši prisotnosti. Imeli boste priložnost pojasniti neke svoje dokumente, zaradi katerih naj bi se vi vsaj začasno preselili v vašo rojstno občino. Z vami vred pa bi morali pred komisijo tudi tisti vaši kolegi, ki so vam do sedaj omogočali delati tisto, kar se vam je zljubilo. Svoja razmišljanja nadaljujem ob branju članka Nova Doba 3. junij. »Slovenija ne premore niti enega kompetentnega moža, ki bi me kontroliral«. Res je, ni ga imela, niti za obračun zdravstvenih storitev ne. Verjetno ga bo pa imela. Govorite o narkomanih, bie-ferjih, lenobah, parazitih... So ljudje, ki nimajo moralne pravice razmišljati o ljudeh, »ki niso sposobni osnovati družine«. Trdite, da ste na Škofljici dosegali fantastične rezultate. Fenomenalno dobri rezultati. Hvalite se, »da v trinajstih letih ni recidiviral niti en njegov (vaš) pacient. »Takega rezultata nima nihče na svetu« zaključujte svojo samohvalno izjavo. Tudi drugi imajo rezultate in v prikazih uspeha v število pacientov vštevajo tudi recidivi-ste in šele nato računajo delež recidive. Vi pa očitno recidivi-ste odštejete, dobite novi »100« in izračun je tak kot ga prikazujete vsa leta. Bralci tega niso dojeli, zato je bil potreben komentar. Ne, da ni nihče recidiviral, nasprotno, nekateri so stalno pili* Imen ne smem navajati, ker se bolj zavedam molčečnosti, kot pa edinstveni terapevti. Kako morete imeti tako debelo kožo za resnico in se ne sramujete pred svojimi nekdanjimi in sedanjimi pacienti, ki vedo drugače. Naj povem še to. Ljudje, ki so uspeli pobegniti in ne propasti, še dolgo časa prebolevajo traumo ob spominih na Bohoričevo. O zdravljenju na Bohoričevi ne želijo govoriti niti se spominjati, zlasti tisti, ki so bili izrabljeni za nizkotne obračune med sovražniki. Govorite o zmernih pivcih in ta pojav secirate. Naj vas spomnim na izjavo v 45/90 številki Mladine, ko izjavljate, da tudi sam kdaj kaj popijete. Torej ste zmerni pivec, z vsemi atributi, ki jih navajate. V odstavku o narkomanih trdite o potrebi za internate in azile. Nasprotno pa v isti številki Mladine trdite, da »prisila ljudem še nikoli ni bila v pomoč.« Nadalje solite pamet italijanskemu duhovniku Don Perinu. Kar se narkomanije tiče, ta gospod v Sloveniji nima »adekvatnega sogovornika«! Na vprašanje, če lahko narkomane zdravi bivši narkoman, odgovarjate negativno. Razmišljam dalje: »Bolne družine bi smel in moral zdraviti terapevt, ki to lahko dokaže s praktičnim zgledom iz svojega življenja! »Človek ima samo eno življenje, ki ga ni dolžan zapraviti v neustreznem odnosu z enim partnerjem«. Zanima me, če je to vaše razmišljanje ali pa so tako mislile vaše partnerice. Se opravičujem za to delikatno repliko, vendar ste jo sami izzvali. Glede vprašanja, ki se glasi: » Vaši zdravljenci stopajo v obdobju zdravljenja z vami v tesne osebne stike...« O teh problemih je pred leti nekaj pisal Vroči KAJ. V zadnjem vprašanju glede odvisnosti zdravljenja od terapevta, trdite, da je malo ljudi, ki ne potrebuje vodje. Vaša duhovna preokupacija je, da ste vodja, osebno pa ne prenašate nobenega vodje. Glede tega velja načelo: Od treh stvari se mora človek pravočasno ločiti, od ognja, da te ne opeče, od denarja, da te ne skvari in od terapevta, da te duhovno ne zasvoji. Naj vas, gospod Rugelj, spomnim na najino polemiko v MLADINI št. 45/90, 3/91 in 4/ 91. To so bili članki vredni ponatisa. Prostor in čas mi ne dovoljujeta, da bi jih ponavljal, za bralce pa bi bil dovolj ocvirk na koncu vašega članka, ki se glasi: Ker dr. Rugelj v odgovoru ni navrgel, niti odgovoril na nobeno trditev g. S. in ker v njej vidi le svojega neoz-dravljenega pacienta, ne pa enakovrednega sogovornika, s tem pismom prekinjamo njuno polemiko. (Uredništvo). In tako pričakujem, da boste storili tudi sedaj. Meni niste mogli odgovoriti na moje dokumentirane trditve, spustili pa ste se na nivo nizkotnih lažnih obtoževanj, v stilu jugosolda-teske. Pred seboj imam SLOVENCA od 30. maja 92. Dovolili ali celo insinuirali ste poimenovanje pešpoti na Triglav po še živečem psihiatru dr. Janezu Ruglju. Prosim, malo časa za nasmeh. Želja, da bi spomenik videl še za časa življenja. Nekateri ljudje iz mase nujno potrebujejo idola. Ker tako poudarjate svojo pozitivnost, enkratnost in sploh naj, naj, bi iz zgodovine morali vedet/, da so vsi karizmatski voditelji, ki so oznanjali rešitve in blagostanje, kljub nekaterim pozitivnim zaslugam, klavrno propadli in pristali v črni kroniki ali celo v pozabi. V mapi imam kopije zanimivih dopisov, ki nosijo vaš podpis, so pa še iz časov, ko je vladal pri nas boljševizem. Zaradi stiske s prostorom naj bratcem komentiram nekaj vaših cvetk, iz časov, ko ste bili še pregnan partijski gonjič. Sprašujem vas, zakaj ste v Demokraciji v juliju 1990 kar na petih straneh objavili analizo boljševizma. Seveda niste pozabili objaviti svoje velike slike in življenjepisa. Kompletna ponudba novemu režimu. Zakaj tako ognjevito tolčete po boljševizmu, kateremu ste zvesto služili vse do demokratičnih volitev. V Demokraciji ste na široko z vsemi negativnimi predznaki raztrgali Mar-xa, Stalina, Tita, Kardelja, pri tem pa niste pozabili pljuvati tudi po dežurnih krivcih vaših problemov. To sta vaša stanovska kolega dr. Kobal in dr. Lokar. Trdim, da gre v tem hvalospevu novi oblasti za popolno izgubo spomina. Dovolite nekaj vprašanj. Ali ste vi tisti, dr. Rugelj, ki je svoje kolege zdravnike ovajal zaradi njihove politične nedelavnosti političnim forumom na občini in republiki. Zakaj ste ovajali svoje nadrejene, ker niso poslali na strokovno izpopolnjevanje niti enega zdravnika, ki bi bil član ZK? Spomnite se samo, kako ste agitirali v razpravi o znanem Pismu Tita in ZKJ leta 1973 in v dopisu 7. 3. 73 ugotavljali pozitivne rezultate te razprave. Kako militantno ste napadli, seveda kot višji oficir JLA v rezervi, tiste svoje kolege, ki zaradi bolezni niso služili vojaškega roka. Nič čudnega, da je toliko slovenskih fantov prišlo domov v krstah, če med vojaškimi zdravniki vlada taka ali podobna doktrina. Ali se spominjate, dr. Rugelj, kako ste v dopisu z dne 2. 11. 82, naslovljenemu na občinski Komite ZK občine Ljubljana-Polje, že kot doktor znanosti, ovajali svoje sodelavce, zahtevali ideološko čistost v vrstah ZK in odstranitev nekaterih zdravnikov. Kakšna je mera za poštenost. Tisto, kar ste zahtevali za druge, v svojem primeru niste odobravali. Ali ni to boljševizem najbolj podle vrste. Rugelj, vi ste bolan. Bolujete za amnezijo-izguba spomina. Brez uvedbe politične izobrazbe se zdravljeni alkoholik ne more vključevati v samou-pravljalske tokove družbenega sistema življenja«. Ta citat sem pobral iz dopisa DS UKC 24. 12. 73. Ali ga lahko priznate za svojega! V zagovor vaše doktrine obstoja »dokument«, napisan v vašem stilu, pretipkan na stroju, kot vsi ostali, podpisana pa je vaša hči, ki nosi po bivšem možu tuj priimek. Ali ni to primitiven poizkus prevare! Danes je marsikaj že zgodovina. Ali ste se iz vsega tega kaj naučili, saj knjig imate veliko, tako piše v časopisu. V vaši dokumentaciji se pogosto pojavljajo očitki vašim kolegom, češ, da so policijski zdravniki. Kdo je bil večji policijski zdravnik! Kdo je na policijo poslal namenoma ponarejen dokument o svojem pobeglem pacientu, zaradi katerega so vozniku vzeli vozniško dovoljenje, čeprav je ta voznik prevozil preko 200.000 km brez evidentiranega prekrška. To je bilo nizkotno maščevanje za v obraz povedano resnico. Kdo je pošiljal v podjetja enako namenoma potvorjene dopise. Nizkotni nagibi. Kdo je manipuliral z izjavami pacientov, jih predeloval in dajal sodišču zlagane podatke, vse to z namenom, da osmeši svoje kolege zdravnike in svoje sovražnike, ki so ga spregledali? Kdo je v tujih zdravstvenih ustanovah brez vednosti vodstva privatno ordi-niral, spreminjal diagnoze, vnašal grozo in nemir med pacienti in se sploh obnašal hudodelsko. Kdo je v tisku objavljal izkrivljene informacije in laži in to tudi po tem, ko so mu celo njegovi somišljeniki dokazali zmoto. To je zverinsko dejanje, ki se hoče napiti krvi svoje žrtve. Naj vas gospod Rugelj spomnim na pokojno Velenjčanko, ki je pljuvala, ko je govorila o vaši terapiji. Nekega četrtkovega popoldneva ste jo na terapevtskem sestanku tako poniževali, da je dobila živčni zlom. Na zahtevo prisotnih, ste poslali za njo v Velenje delegacijo, ki jo je potem mirila pozno v noč. In kako je bilo z J. P., katero je v vaš program pripeljala vaša pacientka gospa Gorjanova. Mož, ki ni bil nikoli alkoholik, ni hotel postati član vaše skupine, od te ženske ste zahtevali, da se odseli, zahteva delitev družinske hiše in se loči. Imata dva otroka. Po štirinajstih dneh je ženska prišla domov in družina je v redu. To je bilo vaše urejanje partnerskih odnosov. Zakaj je moral umreti Frane K. Na četrtek popoldne ste njega in njegovo ženo »terapevtsko masirali«, tako da je bil ves poten. Naslednjo soboto ste ga pognali na maraton v Radencih, kjer pa je po tretjem kilometru izdihnil. Meni osebno ste izjavili: »To je bila stiska« »Rugelj, najrajši bi vam v tistem trenutku pljunil v obraz. In potem ste sondirali, ali je primerno, da se udeležite pogreba. Človek je bil star 54 let in zdravniško nepregledan. Istega Franja ste še pred tem poslali po vaši terapevtski metodi teč čez hribe in doline v Zagreb. Z ženo naj bi na poti našla drug drugega. Zakaj pa vi sami niste urejali svojih partnerskih odnosov s svojimi ženami na tak način. In zakaj je moral umreti Milan. Dober mesec pred tem, je v mojem stanovanju napovedal svoj odhod. Zakaj ste mu demontirali družino! Na Golem otoku so kaznjenci prenašali kamenje iz enega konca na drugi konec otoka. Vi pa ste podobno v nedeljo zvečer or- ganizirali kazenski sestanek kluba, ker vsi niso prečitali zahtevane knjige. Sestanek je bii pozno zvčer ob 22. uri. Vaše sodelovanje v oddaji EROTIKA, ki je bila na TV 23. 5. 92 vam je bila bolj v posmeh kot v slavo. Nekontrolirano ste se razgalili. In zdravstvo je molčalo, ker je bilo bolno. Tujka ni moglo izločiti iz svojega organizma. To ste bili vi, doktor Rugelj, ki še vedno rovarite in zavajate nepoučeno publiko. Pričakujem, da se bo na mojo repliko »moral« oglasiti kdo iz duhovno zasvojenih članov vaše skupnosti ali sekte. Gospod Rugelj, vedite, da vas usmerjam na tanek led. Razmislite o odhodu, po možnosti še častnem odhodu. Za bralce Nove dobe pa samo informacije, da so to le povzetki, da je to, kar je napisano, le vrh ledene gore. Zakaj sem se odločil, da vam ponovno javno odgovorim in dopolnim vašo informacijo, ki je izkrivljena. Rugelj, rešujte ljudi, pomagajte jim, ker imate veliko pozitivnih lastnosti in smisla. Potrebna slava za vaše delo bo prišla sama in je ne izsiljujte umetno. Bodite anonimen, odkrili vas bodo drugi na osnovi vaših resničnih uspehov. Intrige in oficirske metode pa opustite, kajti to vas bo pripeljalo v azil. Ce bo potrebno lahko napišem še kaj. JOŽE ŠIMENC Črnuče. Ježa Zaustavite morijo! Na letnem zasedanju je skupščina Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije sprejela posebno izjavo o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Slovenska borčevska organizacija jo bo posredovala tudi vsem mednarodnim borčevskim in veteranskim organizacijam. Iz izjave objavljamo nekaj poudarkov. Ob tem, ko so se z mednarodnim priznanjem Republike Slovenije in njenim sprejemom v članstvo OZN in KEVS končno uresničile stoletne težnje slovenskega naroda, da si zagotovi enakopravno mesto in vlogo v mednarodni skupnosti, pa skupščina slovenske borčevske organizacije z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se na prostoru nekdanje Jugoslavije še vedno nadaljujeta groba agresija in brezobzirno nasilje proti državam, katerih suverenost je bila - kot v primeru Bosne in Hercegovine ter Hra-ške - potrjena s sprejemom v članstvo OZN in KEVS. To barbarsko divjanje, kakršnega Evropa in svet v mirnem obdobju nista nikoli ne videla, ne doživela, je že doslej terjalo na desettisoče življenj - tudi žensk in otrok - ter pripeljalo do razrušenja številnih mest, kulturnih spomenikov in gospodarskih objektov, ki so sad dela več generacij. Odločno obsojamo zverinske pokole nedolžnega prebivalstva ter nasilje, ki je posledica nacionalističnega fanatizma in šovinizma ter fašistične miselnosti. Skoraj dva milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove in premoženje, da bi si rešilo življenje. Apeliramo na mednarodno skupnost, ki je že obsodila krivce za takšna dejanja, da tudi z nadaljnjo odločno akcijo, skladno z načeli Listine OZN in KEVS, prepreči nadaljevanje agresije in njeno grozeče širjenje na nova področja. Mednarodna skupnost naj tudi jasno ugotovi odgovornost vrhov razpadajoče JA in velikosrbske politike za takšna nečloveška in uničevalna dejanja. V tem duhu je nujno treba odvzeti sleherno legitimnost SFRJ, oziroma samozvanim predstavnikom ZR Jugoslavijo. Zahtevamo, da organi OZN in KEVS jasno povedo, da se bo mednarodna skupnost odločno zavzela za kaznovanje vseh odgovornih za množične zločine proti človeštvu in miru. Skupščina ZZB podpira humanitarno akcijo državnih in drugih organov in ustanov Republike Slovenije, ki je že doslej omogočila zatočišče nad 60.000 beguncem iz Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Pozivamo svetovno javnost, zlasti protifašistične in veteranske organizacije, da se aktivno zavzamejo za odločne ukrepe njihovih vlad in mednarodne skupnosti za čimprejšnjo prekinitev agresivnih vojaških operacij JA in terorizma paravojaških enot, ki jim neprikrito pomaga in jih oskrbuje JA in Republika Srbija. Zlasti nujna je takojšnja deblokada mest: Sarajeva, Mostarja, Dubrovnika in drugih ter zagotovitev nagle humanitarne pomoči prebivalstvu, ki se bojuje za golo preživetje. Za področje nekdanje Jugoslavije je bistvenega pomena, da se na tem celotnem prostoru omogoči nadaljevanje demokratičnih procesov in dosledno uveljavljanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin. Mednarodno skupnost pozivamo, da z učinkovitimi ukrepi zagotovi mir in stabilnost na tem prostoru. Gre za odločilen praktičen preizkus njene usposobljenosti za ukrepanje v skladu z načeli, ki jih razglaša in podpisuje. NASLOV V UREDNIŠTVU Kako do telefona — IV Najprej: telefon še vedno ne zvoni. Je pa prišel neki človek, ki je govoril le hrvaško - zagorski dialekt. Očitno je bil tisti, ki je prevzel kabel v hišo omarico. Najprej je povedal, da omarice ni našel. Čudno, saj je sveže izkopan jarek, zasut pred dnevi, dobro viden. Pručko si je izposodil, ker, čeprav je delavec iz tuje države, ne namerava pol ure čepeti. Zakaj pručke ni pospravil, vrnil ležalnika, ki mu je bil na poti, na ustrezno mesto, namesto, da ga je postavil na dež, ni povedal. Pojasnil pa mi je, da mora ostanke kabla pospraviti lastnik, ne pa on. Spomnil sem ga na pogodbo, pa je rekel (pred pričo), da se njemu jebe pogodba, saj Miloševič tudi podpisuje pogodbe, pa... Nisem povsem prepričan, če enači Miloševiča s PTT ali kaj podobnega. Vprašal sem ga sicer, po kaj je prišel, pa je povedal, da izmerit dolžino kabla, položenega do hiše. Kdaj bodo priklopili telefon, ni vedel povedati. Je pa jasno rekel, da smo imeli skoraj leto dni časa, da bi hišno napeljavo priklopili v omarico, ko še ni imela ključa. Ne glede na to, da sem omarico dobil šele pred kratkim, pa mi ni jasno, če sme res vsak priklapljati hišni kabel v omarico. Kakorkoli že, telefon še ne zvoni. Gospodu, ki se ni želel predstaviti, javno svetujem več prijaznosti in - dobronamerno - saj ima očitno opravka s slovenskimi strankami: Naučite se slovensko! PETER KAVALAR, Celje-Prožinska vas Cenjena Spomenka Hribarjeva » Ta očitek boš moral kar sam pojasniti in to prosim natančno«. - Tvoj narekovalski ton v citatu, ki ga navajam, mi daje misliti, da si vendarle Hribarjeva, ne pa Črnejeva. Tak ton najbrž tudi pri Hribarju ni preveč dobro sprejet kot n. pr. - »Tine, to pa moraš, drugač...«. Naj bo, ženske so pač ženske, čeprav imajo nekatere tudi svoje možgane, čeprav so poslanke. 1. Če strela trešči v drevo in odcepi del krošnje, kateri pade na tla, Slovenci pravimo, da je strela odcepila vejevje. Drevesu, ki pa ostane z ostankom krošnje, s steblom in korenina- r 7" 7" r T 7 L 15 . T" 10 tr 12 IT 14 M 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28* 29 30 31 32 33 34 b 35 36 37 38 C 39™" 40 41 42 43 44 45™" 46 47 48 49 50 7Q 52 53 54 55 56 ] 57 58 59 60 61 1 62 63 64 • h 65~~ Vodoravno: 1. odbijanje sovražnikovega, nasprotnikovega napada, 8. temeljna resnica, ki je ni treba dokazovati, 14. ameriški pisatelj socialno kritičnih romanov (Upton, »Petrolej-), 16. voden, shojen sneg, plundra, 17. kemijski znak' za tantal, 18. zakrivljeno hladno orožje za sekanje in bodenje, 20. ime pred enajstimi leti ubitega egiptovskega predsednika Sadata, 21. angleška kratica za »neznane leteče predmete«, 23. avtomobilska oznaka Karlovca, 24. uhajanje, pobeg, 26. trinajsti ali petnajsti dan v mesecu pri starih Rimljanih, 27. lesena priprava za proizvajanje enakomerno ponavljajočih se rezkih glasov, raglja 29. vstop v prostor, 30. pristanišče na jugu Arabskega polotoka, 31. levi pritok Rena v Švici, 32. umetnik, ki igra na klavir, 34. kratica za »nogometni klub« 35. četrti mesec v letu, 37. kemijski element, redka kovina, ki lahko oksidira, 39. začetnici slovenskega pevca Predina, 41. naša zahodna soseda, 43. bleščanje, sijaj, 36. ime šahista in šahovskega teoretika Nimcoviča, 48. kar se uporablja za privabljanje živali z namenom, da se ujamejo, 49. ime srbskega nogometnega vratarja Stojiča, 50. pastirski bog v grški mitologiji, 51. že umrli slovenski pisatelj, znan predvsem po partizanski tematiki (Matevž, »Komisarjevi zapiski«), 52. avtomobilska oznaka Siska, 53. prebivalec antične Beocije, 54. glasbeno odrsko delo, 56. hranjenje, 59. začetnici slovenskega diplomata Čačinoviča, 60. slovenski karikaturist (Bine), 62. samoti rštvo, trinoštvo, 64. gorovje v Burmi, 65. strežnik. Navpično: 1. ogaba, 2. vzhodni del Nigerije, 3. kemijski znak za radon, 4. madžarski pesnik iz Vojvodine (Karoly), 5. kotanja, napolnjena z vodo, 6. gorovje v zahodni Makedoniji, 7. otok v Prespanskem jezeru, 8. začetnici mlajšega slovenskega prozaista Blatnika, 9. žabja okončnina, 10. pritok Gangesa v Indiji, 11. podatki o klinični ali laboratorijski preiskavi, 12. planota v Somaliji, 13. slovenski gospodarstvenik, med drugim direktor Slovina (Ivo), 15. del posteljnine, 19. brezzvočje, 22. mejna reka med Nemčijo in Poljsko, 25. tuje žensko ime, 28. ruski realistični slikar (lija, »Bur-laki na Volgi«), 29. nemško ime za Beljak, 30. hunski poglavar, imenovan »šiba božja«, 32. reka v severni Italiji, znana po hudih bojih v prvi svetovni vojni, 33. okrajšava za »srednji«, 36. skrajni konec polotoka, 38. mesto ob reki Šali na vzhodu Nemčije, znano po steklarstvu in tovarnah optičnih instrumentov, 39. naprava, ki onemogoča prehod, 40. zastava društva ali organizaacije, 42. pred tridesetimi leti umrli francoski skladatelj orkestralne in komorne glasbe (Jacgues), 44. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva, 45. znak za konec skladbe, 47. jezero v nekdanji Sovjetski zvezi, 49. prodajalec rib, 51. velika dvorana. 52. konec življenja, 55. pregovor, 57. za polton zvišani a, 58. dalmatinsko žensko ime, 61. ime češkega književnika Nerude, 63. manjši otok v srednji Dalmaciji. Nagradna križanka Nove dobe: 1. nagrada: Garnitura za kavo (džezvica za 8 oseb + skodelica za kekse) 2. nagrada: knjiga Zadnji knezi celjski v deželah Sv. krone 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve, ki jih boste po pošti ali osebno dostavili v naše uredništvo do ponedeljka 6. julija, do 9. ure dopoldan Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: PREPLAH, SMUKEC, LESTENEC, MORALA, OG, AVALIT, SITAR, VRH, PM, PRST, ATI, KAVKA, LESK, ERIN, ATAL, KARTING, VA, ROBOT, IRBIS, OT, VRANSKO, SANA, BRAN, LIMA, OTROK, SIN, LACI, AL, ART, TETKA, ATTLEE, IU, OREADA, HRVATICA, JAJČAR, KATETER Nagrajenci nagradne križanke iz prejšnje številke: 1. nagrada: 3-mesečna naročnina Nove dobe - Prelec Franc, 69000 Murska Sobota, Razlagova 26 2. nagrada: 2-mesečna naročnina Nove dobe - Cokan Jožica, Goriška 6, 63000 Celje 3. nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe - Fidej Marta, Vlahovičeva 40, 63320 Velenje Nagrajencem čestitamo! mi pa pravimo »Strelovec«, ki kljub ranam raste naprej in lovi strele. Torej, če od kongresnega telesa, ki šteje 110 delegatov, Ruplova strela odtrešči 20 delegatov, so ti delegati pač treske, ki so se bili odtreščili zaradi božanskih sil. Dobljeni pomen »tresk«, takoj po odcepitvi pa lahko primerjamo z zvezdnimi utrinki, ki močno zableščijo in hitro ugasnejo. »Novačenje delegatov« - bi pomenilo, da so delegati prihajali kot nanovo privabljeni ljudje (od drugih strank ali od nestrankarske množice), kar pa sama veš, da je nemogoče in da je ta tvoja trditev otročja. 2. Ne vem kako globoko si jemala »spravo«. Sam sem pričakoval veliko več kot samo »spravno mašo na Rogu«. Vem, da te na Teharju ni bilo in da je g. Fink na klubu poslancev SDZ zbiral podpise proti g. Drobniču, ti pa si vodila klub. Vsebina ponujene »sprave« se mi zdi takšna, kot da se tat, ki je kradel, opravičil, ukradeno pa zadrži - torej hlinjena prijaznost, ki govori o izprijenosti. Moji očitki glede »škode narodnega interesa« niso bili očitki ampak moje hudičevo čvrsto prepričanje, saj ste pomagali zadrževati »Zakon o privatizaciji« zaradi »višjih interesov«, »Zakon o zadrugah«, g. Peršak pa se je zavzemal za liberalizacijo »Zakona o državljanstvu« - za Neslovence. Vi vseskozi zagovarjate nacionalni interes, ki pa velikokrat ni narodni interes, saj državo vodi samo majhen procent ljudi, ki pač imajo oblast. Po mojem skušate pod »nacionalnim interesom«, prikriti dejstva preteklosti, z močnim poudarkom na prihodnosti po merilih »odločni imajo srečo«. Na srečo, pa se narod ne more zanesti, zanese pa se lahko samo na svojo trdnost in vztrajnost. Tu gre za desetletja in stoletja, ne pa za trenutke. Naša »nacija« je invalidna, saj ima velik del zarodka »izven maternice«, v maternici pa prevelik procent »vnešenega zarodka«. Bom končal, tega je preveliko. Tudi za naprej ne bom več odgovarjal, posebno tebi ne, ker »zaustavljaš desnico«, in s tem skušaš sekati korenine in steblo slovenskega naroda. JANEZ ČRNEJ, Celje NOVfiDOBfl __________ ZGODBA O BEGUNKI, KI JE V ITALIJI POSTALA IGRALKA ZVEZDA ROJENA POD SEMAFORJEM Usode mladih deklet, ki pridejo v Italijo, da bi tam uresničile svoje sanje, so različne. Nekatere končajo v krempljih zvodnikov ali pa padejo pod vpliv kake kriminalne organizacije. Pred štirimi leti je Poljakinja Barbara, mati trinajstletne Anješke in štirinajstletnega Dominika, dobila občutek, da mora spremeniti svoje življenje. Odpotovali so v Rim, kjer jih je sprva gostila češkoslovaška Cerkev, kasneje pa so se namestili v nekem hotelu v bližini postaje Termini. Ker so hotel zaprli, se je mala družinica znašla na cesti, kjer so se jim dogajale strašne stvari. Barbaro je posilil rojak - begunec, edi-nin človek, ki mu je zaupala. Zanjo je bila to strašna izkušnja. Počasi jim je zaloga denarja pošla in zavihati so morali rokave: mati Barbara je začela čistiti stanovanja, Anješka in Dominik pa sta prala avtomobilske šipe. In prav tam, na križišču pod semaforjem je prišlo do srečanja, ki je njihova življenja popolnoma spremenilo. Nek moški je opazil Anješkino lepoto, jo ogovoril in ji dal svojo vizitko, češ naj ga v naslednjih dneh pokliče. Ta moški pa ni bil nihče drug kot filmski režiser Diego Febbraro. Ko ga je poklicala, ji je predlagal, naj se udeleži lepotnega natečaja Novi obraz, ki ga je organiziral v Zagarelu. Anješka je povabilo sprejela - zmagala je v selekciji tujih deklet, v italijanski selekciji pa je zmagala Cristal iz Rima. In tako se je mlada Poljakinja prebila v svet mode. Kar naenkrat se je nad njo zgrnila osamljenost, ki je prej ni poznala, saj je življenje v svetu mode trdo in neusmiljeno. Obvladala ni ničesar, ni se znala obleči, make- up ji je bil neznanka, tudi hoditi ni znala. Srečala je 21-letno Kot pomivalka vetrobranov Mario Cristino Sebastiani, kastere umetnišo ime je Cristal. Tudi ona je prišla v Za-garelo sama, konkurentke so ji nagajale, kjer so mogle. In tako sta se domače dekle iz dobre družine in begunka sprijateljili. Pomagali sta si pri premagovanju začetniške treme, Cristal je Anješko naučila pravilne italijanščine, okusnega oblačenja, graciozne hoje, v zameno pa je dobila ogromno zvestega prijateljstva. Ko je Anješka zaslužila denar, se je z materjo in bratom preselila v boljše stanovanje, mati je dobila zaposlitev v domu upokojencev, brat pa v neki tovarni. Nekaj mesecev kasneje je dobila povabilo režiserja Febbare, da bi zaigrala v njegovem filmu. Povabilo je sprejela in zaigrala je ob znani italijanski igralki Monici Guerritore, ki si ni pomišljala sprejeti svoje vloge, čeprav je vedela, daje film za Anješko prvenec. Ze po prvih kadrih na snemanju je bilo vsem jasno, da se z Anješko niso zmotili. Pa ne le zaradi njene lepote, pač pa tudi talenta. Za Anješko sta sedaj na prvem mestu film in kariera. Včasih si zaželi imeti ob sebi nekoga, ki bi jo imel rad in bi zanjo skrbel, toda ob vseh pogodbah, ki jih je podpisala, se nima časa zaljubiti. Med novimi filmskimi prijatelji se počuti lepo, rada ima Rim. Vukica Vlajič V OBLEKI SE NE DA SEDETI Liz Taylor (60) si je za neko gala prireditev dala sešiti obleko iz srebrnih čipk s pravimi srebrnimi vlakni, vredno 10 tisoč mark. Toda obleka je imela to slabo lastnost, da se, kot je rekla njena lastnica, zaradi trdote ni mogla usesti in je morala ves večer stati. Povrhu so srebrne niti strašno dražile kožo. Obleke ne bo več dala nase. Tako je pač, če imaš denar - omisliš si lahko tudi kaj takega. ŽALOSTNI BALDVVIN Ker je Alec Baldvvin odklonil vlogo v filmu Patriot Ga-mes, nadaljevanju Lova na Rdeči oktober, ga je v naslovni vlogi zamenjal Harri-son Ford in za lik Ryana po-kasiral devet milijonov dolarjev. Ta je šele prvi od treh načrtovanih filmov in Bald-winu je sedaj gotovo krepko žal. V NAROČJU MELA GIBSONA__________________________ V filmu Smrtonosno orožje 2 ni mogoče spregledati atraktivne plavolaske, s katero je Mel Gibson prepričljivo odigral ljubezenske scene. Gre za angleško igralko Patsy Kensit, ki je pred kamere prvikrat stopila s štirimi leti v filmu Veliki Gatsby, s šestimi je delala z Georgom Cukoro, s šestnajstimi pa je postala članica Royal Shakespeare Company. S sedemnajstimi je sprejela vlogo v Popolnih začetnikih potlej pa je prišla ponudba Mela Gibsona. Danes ima Patsy Kensit enaindvajset let, sijajno izgleda in izbira vloge po svoji želji. VELIKO SLAVJE V HOLLVVVOODU 2000 NADALJEVANJ SANTA BARBARE V Hollywoodu so z velikim in razsipnim slavjem prazno- štiri družine s svojimi člani, ske preteklosti navad in kul-vali 2000. nadaljevanje maratonske televizijske serije kj se med seboj zapletajo ture, Perkinsovi se zavzema-Santa Barbara, ki je na televizijskih ekranih nepretrgoma v slojevite in nepredvidljive jo za tipične vrednote ameri-ze osem let in ki ima med občinstvom kljub svoji osladnosti odnose, Capvvelli so premož- škega srednjega sloja An-izredno veliko število privržencev. Limonada je deležna ni in znajo spretno izkorišča- dradesovi pa so po rodu Me-ostrih kritik, a gledalci so ji se vedno zvesti tako, da ti staro in novo bogastvo, bičani in sanjajo veliki ameri-predstavlja prototip komercialno-zabavnega programa. Lockridgi gradijo svojo po- Ški sen. Morebiti celo do Lahko se zgodi, da bo se prihodnje desetletje na sporedu.