Iz Jugoslavije. Okrajna učiteliska društva aai čimprei preosaureio svoia stara pravila na nodlasii aačrta. ki ea ie i»dalo TOverieništvo UJU. — Izdelaaa pravila nai se predlože okrafaemu elavarstvu. V koliko izvociih nai se to zeodi. ie naibolie aikio povpraša vsako draštvo ori svjoiem okrainem. p^Iavarstvu. ker te mneniie iako razhčao Isto plede kolekovaaia. — Pri prer.snovi oravil aai se drže jlruštva načrta kot temelfneea of)Todia. sicer nai pa oovsod vpo^tevaio lokalce razmere. kar velia r/reivsem pri poslovniku. — Načrt zakona o narodnlh šolah. »Narodna Prosveta« piše: G. ministar Prosvele nameraa ie da podnese Narodnoi Sknpšt;ai predlof zakona o narodalm š^olama za cehi kralievinu Srba. Hrvata 1 Slovenaca, koiim bi se uiednačilo današnie pokraiinsko ikclsko zakoaodavstvo i clobHo iedati školski zakon za celu kralie.vinu Raii toea poslat ie elavnom prosvetnom Savetu na mišlienie. ocenu i eventuabie izmeae i dopune proiekt zakona o narodnim školama. koii ie izradila ledna stručna komisiia iz svih pokraiiaa ioš prošle eodine. — Privatne šoie. Minister za prosveto ie odJredil. da se zapro vse privatae šole v r.nih kraiih. kier •obstoiaio državne šole. ker imajo otroci naših državllanov tutega 'ezika dovoli preskrblieno tudi v državnih ^olah za materinščitio. — Javno vpragank. V zadnji številki »Učit. Tovariša« razpisuie .ptuiski okrajni šolsiki svet niesto strokovn.eea učitelia za II. skupino na ptujski deški meščaaski .^voli. Zahte\ra se usnosoblienost za slovenSki ia neinški učni iezik. Stavimo ul.iudno vprašanie na crospoda nadzomika Finka v Mariboiu. na podlasri katerih aaredb vpeliuie nemščino kot obvezen učni tezik na ptuisko meščansko šolo? Mari ie bi! po diveh letih naše svobode zato postavlien nadzornikotn za mešč. šole na bivšem štajerskem. da pripraviia pot Teziku, katereea smo se iedva otresli po aaših šolah in uradih? Prcd letom ie bilo razufisano ravnatelisko mesto na ptuiski meščanski šolii a se _ni zahtevalo kvalifikaciie iz aemščine. Kam tedai zopet fadramo? Pričakuiemo točaega odsroviora! — Čiščenie. Dosedanii urednik »Sloveaskeira Učitelia«. profesor Fraac Fabčnc ;e »odložil« uredništvo elasila Slomškove zveze. Odslei bo list ureieval TX)seben literarni odstik. kateremu bo načeloval Fortunat Lužar. bivši nadzornik za fcraniski okrai. — Na višiem šolskem svetu službuie kut konceptni uradnik znani Narte Veiikonia prav rulad mož. o katerem ¦.<e srovori. da še n: noložil vseh juridičnih iznitov. ki so za nleTOvo službovanie potrebai. Ne imeli bi prav aič proti temu mlademu možu. če bi vršil predpisano prakso v urad^u višieea šolsikeea sveta, a smo odločno Rroti temu. da ta mož kot mlad Rraktikant soodločuie o usodi slov. 'ičitelistva na seiah višie^a šolskesra svetn! Na^e irmenie ie. da suadaio na taiko važna mesta ro stroki in po letih dorasli možie. Tadi ta slučai kliče po oiščeniu! — Dr, Majcen. Preieli smo: Imeaovanie profesoriev v viš.ie činovne razrede se io izvršilc. Prizadeti so se poraaiknili v nasledaii višii razred s 1. I. tekočeea leta. — Pod avstriisko vlado se ie povišba aormaJno izrekla s tistim dnevom s katerim ie Drofesor došel v užitek 2. oz. 4. petletnice. Ravnatelistva so tudi sedai stavila pred!oee v tem smislu: toda. tozadevai referent v,v. š. s. dr. Maicen ne upošteva teh predloeov. tako. da ie večiaa imenovaaih nrikraišana za eden. dva in več mesecev. Dr. Maicen ie sin tistega orofesoria Majcna kf ie s svoiim brutalnim oostooaniem izzval !. 1908 stavko diiakov na M?ribor?kein moškem iičštelUšču. kar mu ie prineslo predčasen pokoi. Ali hoče iurist dr. Maicen izzvati sličen incident v profesorsk;h krotrih? Profesorsko društvo. zgani se! --¦ — Poereb v sanatoriiu Lassnitzhohe pri Gradcn nnirleea tovariša. nadučitelia Armina Gradišnika. se ie izvršil v torek 11. t. m. popoldne ob oeromni udeležbi občinstva iz Celia in iz vseh kralev bivše slov. Štaierske. Sprevod se Ie vršil s celjskesra kokidvora. kier re zanelo cellsko pevsiko draštvo žalosiinko. na ofcoliško pokopališče. Gb odprtem srrobu ie ^ovoril nadzornik čeniei. v imenu številao navzočih nekdaniih pokotaikovih učencev pa dr. Vane Radei. na kar ie celisko oevsko društvo zapelo naerobnico. šolsk* mladina pa žaloslinko. — Glasbena Matica priredi 24. ianuarla 1921 v Unionu koncert. Na vzporod« so iiamovefši proizvodi naših domačih »rlasbenih tvorcev. Zastopaai so: Adamič. Juvaaec. Laiovic. Pavčr!č_ Prohazka. Ravnik Ln ^keriaac. Večiao teh liiompozicii }e ?e izdala Glasbena Matka. kar ie pa rokooisov. iih izda v kratkera. — Porcčil se ie dne 4. t. m. tovariš ''erdo Pokeržaik. nadučiteli v pkalah z srospodičuo Maro Lazarievo. profesorfevo iieerko iz Gorice. — Clanailna In darDa za učlteljski koavlkt. Ttskairski škrat je v zadnjem izkazu zameSal iniiena in iapustil Ivana &eimria z Lesec na Oorenjskem, ki je daroval 30 K; skupna svota 121 lcron je pa pravilna. — Ivan Smajdek s Krtine 20 kron. — Ivan Bernat iz Ljubijane 52 K. — Učitedjsfki zbor iz Savnice 90 K. — Kratojsko mfilteHstvo ipreastainefc za brzojavko 6 K. — Preostanek pTedivorekih Idobas 21 K. — Tisti, ki so pri predvarskiih kloibasah slJne požia-ali 33 K. — Vogntac Attton 10 K, Vogrinc Josipina 10 K, TroSt Viktorija 10 K, Slumpf Ludovik 10 K, vsi od Sv. Antona v Slov. gor. — Kratiiic Fram 10 K, Sohweiger Katarina 10 K, Petelin Zarica 10 K, vsi od Sv. Bairbare. — Fr. JVhisar 10 K, A. Celnar 10 K, H. Pavh 10 K, vsl iz Boštanja. — Konilškp učiteljsko druStvo 205 K. — Okraini šoisJd nadzomlk MirosJav Pretnar 400 K ob slavesn ad svajih dTagih tovarlšev ln -tavaTišic na manišinski šoli v Ljitbljani. — Karel Trio&t 10 K. M1t» Posch 10 K, Ousta Sever - Anko 10 K, Iva Blzjak 10 K, Vera Sever 10 K, Anika Brežnik 10 K, vsi iz Št. Jerneja na Ddlenjskeim. — Ivasi Dimnik iz Ljubljane 13 K. — Današnja zblrka 160# kron: uspeh darovanja do danaSnjega dae 10.707.90 K. Bog daj sieoiio novo leto!