Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Itev. Din 1'— Štev. 21. V Ljubljani, dne 23. maia 1929. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 KtrodlM II tlzemitro: Četrtletno t Din, polletno II Din, celoletno 38 Dli; za In*. icmstTO razen Amerike: četrtletno I! Oln, polletno 24 Din, celoletno «8 Dli. Ameriki letno t dolu. — Ritnn poštne Hranilnice, podružnice r Ljatljui, it 10.711. Prekmurski rojaki na obisku Gorenjske in Ljubljane Prisrčni sprejemi na Brezjah, na Bledu, v Ljubljani in drugod Na binkoštne praznike je prispelo med Gorenjce okrog tisoč prekmurskih bratov in sester, da si ogledajo slovenske kraje, ki jih še malo poznajo. Prekmurski rojaki, dasi slovenska veja, so bili stoletja odrezani od svojega naroda in niso imeli z njimi ožjih stikov. Madžarji so ubijali v njih narodnost, da bi jih pomadžarili. Deloma se jim ie to posrečilo, vendar pa so Prekmurci pretežno obdržali svoj materni jezik. Vsi kraji, koder so Prekmurci potovali, so prisrčno sprejemali in pozdravljali rojake iz Slovenske krajine. Najprej so posetili Prekmurci Brezje, nato pa Bled. Ko so se po sv. opravilu na Otoku pripeljali s čolni pred kraljevi gradič Suvobor, se jim je pokazala na balkonu Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom. Prekmurci so navdušeno pozdravljali kraljevsko rodbino. Po ogledu Bleda je spremljala drage goste blejska godba do kolodvora, od koder so se odpeljali na poset Ljubljane. Med potjo so jim pripravili lep sprejem zlasti na Jesenicah In v Kranju. Posebno lepo ie pozdravila rojake iz Slovenske Krajine bela Ljubljana. Na kolodvoru jih je čakala velika množica Ljubljančanov in Ljubljančank, ki so neprestano vzklikali: Živeli Prekmurci! Z lepimi nagovori so jih pozdravili na kolodvoru ljubljanski župan gosp. dr. P u c, knezoškof g. dr. Jeglič in veliki župan g. dr. V o d o p i v e c, na kar se je zali valil za prisrčen sprejem župnik iz Bogo-jincev, voditelj izleta g. Ivan B a š a. S postaje se je razvil sprevod do magistrata, kjer je imel še enkrat zahvalni govor mursko-soboški profesor g. Pavlič. Naslednjega dne so si gosti ogledali ljubljanske znamenitosti ter se poklonili slovenskemu pesniku-prvaku dr. Francetu Prešernu pred njegovim spomenikom na Marijinem trgu. Popoldne so se gostje odpeljali v domovino, pozdravljeni od velike množice Ljubljančanov, ki so se zbrali na kolodvoru. Vtisi, ki so jih dobili naši ljubi rojaki Prekmurci na svojem posetu Slovenije, so gotovo nad vse lepi. Dragi rojaki so lahko videli, da so z ostalimi Slovenci eno in isto. Spoznanje rodi ljubezen in s tem potovanjem je storjen velik korak naprej za medsebojno čim prisrčnejše zbližanje. Največja razstava kmetijskih strojev in orodja Danes nimamo v tem pogledu boljšega sredstva, kakor je škropljenje z modro galtco, ki z njo tako ravnamo kakor pri trtah, pri sadnem drevju, pri paradižnikih itd. Krompirju pa ne smemo škropiti še le takrat, ko nam je že obolel in se listje že pali in suši, ampak prej preden se pokaže bolezen, tedaj prej preden se zajede trosi te glivične bolezni, ki jo imenujemo znanstveno krompirjeva plesen, v liste, da je ves uspeh bolj siguren. Galično škropivo pomaga tudi pozneje, ko je rastlina že okužena, vendar je zazreti glavni uspeh škropljenja v tem, da zavarujemo zdravo krompirjevo rastlino pred nastopom bolezni, kajti le popolnoma zdrav krompir nam daje dobre 'n zdrave pridelke, dočim nam bolne rastline hirajo in dajejo v obče slabše in manj odporne pridelke. Prav večletnim napadom krompirjeve plesni, ki jo mirno gledamo in trpimo, se imamo največ zahvaliti, da je danes naš krompir tako opešal, da postaja manj rodoviten in vobče bolj občutljiv pred raznimi boleznimi. Krompir moramo prvič poškropiti, kakor hitro je osut, tedaj še pred cvetjem. Potrebno škropivo napravimo na ta način, da raztopimo v 501 vode 1 y2 kg modre galice in v drugih 501 pa 2 kg uga-šenega apna. Med mešanjem vlijemo potem ap-neni belež v raztopino modre galice. Aii je tekočina dobra, t. j. da je dosti razkisana ali ne, preskušamo lahko s fenolftaleinovim papirjem. Navadno pa odgovarja navedena količina apna za razkisanje galične raztopine. Za škropljenje nam služijo peronosporne brizgalnice, kakor jih rabijo vinogradniki za škropljenje trt Za 1 hektar (10 mernikov posetve) je treba 6 do 10 hI škropiva. Škropljenje je ponoviti, če se pokaže potreba. 'že lanskoletna jesenska jubilejna kmetijska razstava na Ljubljanskem velesejmu je prikazala obsežno razstavo kmetijskih strojev in orodja. Letošnja razstava kmetijskih strojev na velesejmu od 30. t. m. do 9. junija pa bo lanskoletno še znatno prekosila. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega, in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo velika izbira kmetijskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se bodo udeležile domače tvrdke in one iz inozemstva, zlasti iz Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madžarske, Francije, Amerike, Švedske in Danske Kmetijske stroje bo razstavilo 12 tvrdk, kmetijsko orodje 16 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo pa 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane 30 Din, ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri raz prodajalcih ' d-nici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih cJi direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Lahko pa kupite tudi navado vstopnico za enkratni vstop po lft Din, Seveda, s to vstopnico nimate polovične vožnje. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še zvonove, gasilsko orodje, jermenarske izdelke, verige, različne vozove, biicikle, obleke, čevlje. sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce in drugo. Varstvo krompirja proti paležu in gomoljni gnilobi Za krompirjeve bolezni se bo treba za naprej malo bolj pobrigati, kakor smo bili vajeni do sedaj. V zadnjm letih nam je začel krompir oči-vidno pešati. Čudnega ni to nič, če pomislimo, da sadimo le domače seme in da ga sadimo tudi po več let na enem in istem prostoru in da mu gnojimo redno s čisto svežim hlevskim in tudi s straniščnim gnojem, ki sam po sebi vpliva manj ugodno in pospešuje razne bolezni. Potrebno bi bilo, da smo pri semenskem krompirju bolj izbirčni in d? skušamo tudi pozneje varovati krompir pred napadi ene in druge bolezni. Hudobna gonja proti »Domovini" Po deželi se dobe razni ljudje, ki jih cDomo-vina» silno peče. Dasi noben naš čitatelj še ni čital v našem listu ničesar protiverskega, se vendar gotova duhovščina kar ne mere odvaditi hujskanja proti «Domovini*. To je stara pesem, ki jo pojeta stara slepa strast in hudobnost. Iz nekega kraja se nam pritožuje naročnik, da so mu na pošti «Domovino» enostavno zavrnili in naročili «Slovenskega Gospodarja*. Ker ne vemo, ali je to točno, bomo skušali to dognati in podvzeti potrebne korake. Ne vemo, kakšen smisel naj bi imelo vse to početje sedaj, ko ni več strank in bi morali tudi spomini na prejšnje politične borbe popolnoma prenehati. ^Domovina* se posveča sedaj kakor se je tudi prej posvečala ljudskemu izobraževanju. To nalogo je vršila vedno v največji meri in zato čitai v vsaki «Domovini» poleg zabavnega štiva razprave gosp!)darskega, zdravstvenega in splošno-prosvetnega značaja. «Domovina> se lahko pohvali, da je odličen činitelj ljudske prosvete v Sloveniji in zato nam bo lahko vsak čitatelj pritrdil; da proti «Doniovini» rujejo le zlobni in puhli ljudje. Politični pregled V Beogradu so se sestali 21. t. m. trije zunanji ministri držav Male antante, dr. Beneš (Češkoslovaška). Mironescu (Ru-munija) in dr. Kumanudi (SHS) ter se posvetovali o splošnem političnem položaju. Posvetovanje je vnovič pokazalo popolno soglasje vseh treh zavezniških držav ter so bile zvezne pogodbe obnovljene. Te pogodbe pa so se še izpopolnile s posebno, tako zvano arbitražno pogodbo. Po tej pogodbi se vse tri zavezniške države zavežejo na nevtralno razsodišče v primeru medsebojnih sporov. Precej pomemben dogodek za našo državo je potovanje naše vojne mornarice do Sredozemskem morju. Najprej je Dosetila naša vojna mornarica, ki obstoja iz 10 edinic, otok Krf, kjer je bila najprisrčnejše sprejeta. Sprejem se je razvil v Dravcato manifestacijo grško-jugosloven-skega orijateljstva. Naša mornarica poseti tudi francosko in angleško mornarico. Iz zunanje oolitike omenjamo, da se vrši te dni kongres vseh sovietov v Rusiji, na katerem se opaža precejšnja miroljubnost. Predsednik sveta narodnih komisarjev Rikov je v svojem Doročilu poudarjal želje do mirni ureditvi mednarodnih odnošajev, vendar je izjavil, da Rusija zahteva plebiscit za izgubljeno Besarabijo, ki je Dripadla Rumuniji. DOPISI GORENJI LOGATEC. Prostovoljno gasilno društvo je dobilo požrtvovalno osebo v gospe Jožefi Čukovi iz Kale. ki se je obvezala, našemu gasilnemu društvu nabaviti gasilski prapor, katerega bo izdelala tvrdka Neškudla v Ljubljani. Mulja vski: Višnjegorski janičar Zgodovinska povest. (Dalje.) V. DOglavje. UsodeDolni udarec. Gospa Helena ie sedela ored ogromnim beneškim zrcalom ter motrila v steklu svoje okrogle, kakor alabaster bele rame. in oolne prsi. Bila je v tanki globoko izrezani nočni obleki, ki je le slabo zakrivala njeno čarobno telo. Za rjenim hrttom je stala služaonica Ana ter razDletala njene krasne dolge lase. Mahoma se je Helena obrnila in rekla: »Dovolj je česanja. Idi sedaj do ono leno dišeče olje ki sem ga včeraj kuoila od Žida, ter ml ga zlii na lase!« Služabnica stoni k stenski omarici ter vzame iz nje majhno, umetniško izdelano vazo, Dolno najfinejšega olja za lase. A ^daici se ji Dosodica izmuzne iz roke ter Dade na ti? kjer se razbije. Na Dreorogi nastane velik madež in vsa soba se napolni z omamljivim voniem. Ana obstoji kakor okamenela. Oosoa Helena jezno krikne Bliskoma vstane, skoči k služabnici ter jo dvakrat močno udari s pestjo po obrazu. Služabnica Drebledi. v očeh ji potuhnjeno zažari ličesar dobrega obetajoč plamen toda ne reče ničesar. Skloni se ter jame oobirati čeoinie. Ves čas jo Helena brutalno ošteva in Dsuje vsa divja od jeze. Nien zvonki razdraženi glas je čuti celo na dvorišče. Vsa čast takim požrtvovalnim osebam! Posledice tega čina dobrodelne gospe sn se takoj pokazale. Člani gasilnega društva so sklenili pri zadnjem občnem zboru, da se nabavi tud;-nova motorna brizgalna, ki se je tudi že naročila ter se bo 4. avgusta praznovalo v prijaznem Gorenjem Logatcu obenem z veliko vrtno veselico dvojno slavje: blagoslovitev prapora in nove motorne brizgalne. Prosimo, da nas blagovolijo vsa bližnja društva posetiti v obilnem številu. Dne 4. avgusta vsi v Gorenji Logatec! Točen spored se bo pravočasno objavil. DOBREPOLJE. Prostovoljno gasilno društvo Dobrepolje bo 9. junija blagoslovilo društveni prapor. Blagoslovitev in razvitje bo ob pol 10. Ob 10. sv. maša. Popoldne velika ljudska veselica. Ob 3. uri zabijanje žebljev. Sodelovala bo godba na pihala z Viča. Pri vlakih bodo na razpolago vozovi. Ker društvo ni imelo že več let nikake prireditve, je želeti, da prihitite prijatelji tudi iz bele Ljubljane. Čisti dobiček je namenjen za motorno brizgalno. Na veselo svidenje! MORAVČE. (Smrtna kosa.) Dne 13. t. m. je umrl daleč naokrog znani dekan g. Janez Bizjan. Pokojnik je bil v Moravčah nad 30 let, a prej je bil župnik na Brdu. Umrli g. dekan je bil dober pridigar, ki so ga ljudje radi polušali. Bil je vnet Jugosloven in prijatelj pokojnega dr. Kreka. Počivaj v miru! ORMOŽ. Tukaj sta se poročila g. Rudolf Horvat, sin posestnika mlina v Pušencih, in gdč. Marija Zidaričeva, hčerka kmetovalca na Humu. Bog jima daj zdravje in srečo! SPUHLJA PRI PTUJU. Prostovoljno gasilno društvo v Spuhlji pri Ptuju bo priredilo v nedeljo 2. junija blagoslovitev nove motorne brizgalne z veliko vrtno veselico in tombolo z naslednjim sporedom: od 12. do 14. ure sprejemanje sosednih gasilnih društev, nato blagoslovitev, tombola z lepimi dobitki: novo moško kolo, 3 m3 drv, veliko ogledalo, ena vreča zrnja in par sto drugih lepih dobitkov. Po tomboli velika vrtna veselica s prosto zabavo, pri kateri bo sodelovala godba na pihala. Točilo se bo pristno haloško vino ter sveže pivo. Za jedila bo preskrbljeno. Ker je čisti dobiček tombole in veselice namenjen za odplačilo motorne brizgalne kakor tudi gasilnega orodja, vabimo k obilni udeležbi vsa gasilna Ana molči. Ko pobere razsuto vazo, odnese čeninje iz sobe. Na hodniku obstoji, dvigne nest, škrtne z zobmi in sikre: «Pomnila boš. vlačuga, kdaj si me udarila. Maščevala se bom.« Helenina jeza je kmalu minila. Zdaj ji ie bilo žal, da je udarila zvesto služabnico. Poznala je Ano in vedela, da je zelo maščevalne narave. Lahko jo ovadi vitezu Zigismundu kot Drešestnico. Mlada žena se je stresla. Sklenila je dati služabnici zadoščenje. Ko se je Ana vrnila, se i? ie začela dobrikati, io pro • sila ooroščenja ter ji izročila mošnjiček zlatnikov. Ana ga ie vzela, Doljubila Heleni roko in rekla ponižno: «Kako bi se drznila jeziti se na vašo milost, jaz uboga sužnja! Ako sem dobila udarec, sem ga Dač zaslužila.« «Torej sva prijateljici kakor Drej», je rekla Helena Drijazno. «Prav tako, vaša milost«, je odvrnila Ana potuhnjeno ter sklonila glavo, da ni Helena opazila sovražnega bleska njenih oči. Nato je Dričela Ana znova spletati gosoo Višnjegorsko. Ljubeznivo se ie razgovarjala s Heleno, ki niti ni slutila, kako divji srd se kuha v srcu njene .služabnice. Helena je Ani zaupala brezDogojno. Razkrila ji je vse svoje tajnosti in tako je Ana vedela, da gospa Višnjegorska ljubi lenega Turka in da namerava z njim Dobegniti. Helena se je kaj rada razgovarjala z njo o Selimu. Tudi danes je naDeljala Dogovor na mladega ago. «Ko ne bo meseca tedaj Dobegneva«, ie tiho govorila. «A tudi ti, Ana. boš morala z društva in vse prijatelje gasilstva. V primeru slabega vremena bodo blagoslovitev, tombola in veselica prihodnjo nedeljo 9. junija. MALA NEDELJA. V nedeljo, 2. junija, točno ob pol Štirih v Društvenem domu proslava Materinskega dne. Pevske točke, tamburaši, dekla-macije, slavnostni govornik iz Maribora, krasna mladinska igra «Pri mamici ie raj», kjer nastopijo palčki, škrati, vile, Jagababa itd. Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. GOSPODARSTVO Kmetijski pouk VARUJMO SADNO DREVJE PRED BOLEZNIJO! Sadno drevje nadlegujejo različne bolezni, izmed katerih je škrlup ali fuzikladij posebno nevaren za jablane in hruške. Če je drevje bolno, kar poznamo že na listih, nam ne more roditi ne obilnega sadja niti lepega in dobrega sadja. Pod vplivom bolezni ne trpi samo listje, ampak sploh vse, vsa rast in rodovitost. Tako drevje je zanikrno in jemlje človeku veselje. Proti takim boleznim se lahko zavarujemo. Danes je naša dolžnost, da take škode ne gledamo ravnodušno, ampak da posežemo vmes in da skušamo pomagati, kolikor se da. Kakšni bi bili naši vinogradi, če bi jih mirno prepustili pogubni peronospori? Že zdavnaj bi jih bilo konec. Prav tako moramo pomagati tudi sadnemu drevju, če ga napadejo bolezni. Naše jablane in hruške trpijo po mnogih krajih pred škrlupom ali fuzikladijem, ki ga poznamo najprej po tistih rjavih in črnih pegah na listju, pozneje pa po tistih črnih in vpadlih lisah in razpokah po sadju. Jabolka dobe na koži pege in kraste, hruške pa grde razpoke in kraste. Na bolnem drevju začne listje odpadati že meseca avgusta, vsled česar tudi sadje ne more zoreti. Češče obvisi sadje kakor šiške na golem drevju. Pa tudi manj napadeno sadje nima za trgovino nobene vrednosti. Zato se pa moramo proti škr-lupu pravočasno boriti, zlasti še pri takih sortah, ki so tej bolezni močno podvržene. nama. Tebe, zvesta duša. hočem imeti poleg sebe. Saj boš šla z nama, kajne? A kaj misliš. Ana, ali se bo nama beg Dosrečil? Boiim se, da bodo nastale kakšne ovire. Mogoče naiu bo kdo opazil, ko bova odhajala skozi podzemski hodnik. Lahko naju zaloti sam Višnjegorski ali pa njegov sin. «Ne, ne! Obadva bosta tisto noč. ko boste zapuščali grad, gotovo že trdno SDala.« «Naj umreta!« je siknila Helena. Nato ie vzdihnila in rekla: «Naj mi stoji na strani Bog ali hudič, samo da bi se posrečilo!« «Gotovo se bo, vaša milost. Ni se vam treba bati«, je odgovorila služabnica preDri-čevalno, dočim si ie mislila: «Lahko si Dre-Dričana, vlačuga, da bosta tisto Dolnoč. v kateri jo nameravata Dobrisati. oba trohnela v. ječi, ti in tvoj mohamedanček.« Čez trenutek je vorašala: «Ali misli mi-* Iostljiva tudi nocoi obiskati Selima?« «Da. Ob polnoči bodi pripravljena!« se nasmehne gospa Višnjegorska. «Hej. Ana. kaj misliš, da bi naredil moj starec z menoj, ako bi zvedel, da hodim vsako noč k Selimu?« «Bogme! Vitez Zigismund bi vas dal ore-tepsti z bičem in vreči v Dodzemlje k ooi-ganam!« «Misliš? No. uoam. da starec ne bo nikdar zvedel za moje nočne oohode.« Izdajalka. VI. DOglavje. V svoji spalnici je sedel vitez Zigismund, naslanjal sivo glavo ob roko in sanjavo strmel v debelo svečo, ki je gorela na mizi. zataknjena v majhen zlat svečnik. / Kot zanesljivo sredstvo se priporoča pri tej bolezni škropljenje sadnega dre ja z raztopino modre galice in apna, tako kakor delamo pri trtah ali pa pri krompirju, škropiti pa je pravočasno in tudi po večkrat. Praviloma moramo škropiti prvič, še preden se bolezen razvije, navadno že pred cvetjem. Kdor še do sedaj ni škropil, naj se tega loti takoj vsaj po cvetju in naj to škropljenje ponovi po potrebi. Namesto galične apnene tekočine se zlasti pri jablanah 8 prav dobrim uspehom rabi tudi žve-plovo-apnena brozga, ki se danes dobi že pri raznih kmetijskih in sadjarskih podružnicah kakor tudi pri izdelovatelju F. Jurci v Ptuju. Te žveplovo-apnene brozge potrebujemo za 1001 po 2l/2 kg. Kakor povsod je tudi tukaj prvo škropljenje kot varstveno škropljenje najbolj izdatno in zato ga našim sadjarjem najbolj priporočamo. Galično škropiva rabimo lahko v tej izmeri, kakor pri trtah. Za prvo škropljenje se priporoča 2 % raztopina, pozneje pa IV2 % raztopina modre galice, dočim se da apna toliko, da je tekočina raz-kisana. Pri 2 kg galice vzamemo po 3 kg vleža-riega apna, pri V/2kg galice pa 2 do 2%kg apna. POZNA POMLAD, ZGODNJA KOŠNJA. Zaradi letošnje izredno stroge in dolge zime se je zakasnila vsa pomlad. Toda, kar je narava zagrešila, to sedaj sama popravlja. Danes je ruša po naših travnikih skoraj tako razvita kakor v rednih letih m prav gotovo se bo do časa košnje popolnoma popravila in bo vse dohitela, kar je zamudila. Zaradi tega ni prav nobenega razloga, da bi morali z letošnjo košnjo pozneje pričeti. Nasprotno, kakor hitro začnejo trave cvesti in je vreme ugodno, je prišel čas košnje. Merodajna bodi pri tej presoji tako imenovana pasja trava, ki je pri nas povsod razširjena. Ko začne ta trava cvesti, je čas, da se lotimo košnje. Pri nas je pozna košnja veliko kriva, da nimamo od živine takega haska, kakor bi ga lahko imeli. Pomniti moramo, da daje zgodnja košnja vse bolj tečno kl^jo kakor poznejša košnja. Ako bi pri nas s košnjo bolj pohiteli in ako bi travnike bolj pravilno gnojili, bi imeli lepše uspehe ne le pri košnji, ampak tudi pri živini in na vse zadnje tudi pri gnoju, saj je velika razlika med gnojem, ki ga dobimo od pozno košene krme in onim, ki ga daje živina ob mlajši in tečnejši krmi. Posebno krave in mlajša goved je hvaležna za seno, pokošeno o pravem času, ker tako seno ni le bolj hranilno, ampak je tudi lažje prebavno. Vrhu tega ima zgodnja košnja tudi to prednost, da ostaja za njo več časa do otave. Poznejša košnja se da opravičevati le s tem, da se otrese pri njej več travnega semena, s katerim se travniška ruša zopet pomlajuje. Toda s pozno košnjo se zaseje tudi veliko plevelnega semena, kar se po naših travnikih čim dalje bolj očito kaže. Zaradi tega storimo veliko bolje, ako travna semena, ki so potrebna za pomladitev ruše, sami kupimo in sami zasejemo, travo pa pokosimo, ko je najugodnejši Čas, ko dobimo dosti košnje in obenem bolj tečno in lahko prebavno krmo. Pozabiti seveda ne smemo, da igra tudi vreme važno vlogo pri košnji in da se je lotiti košnje, ko se nam nudi prva ugodna prilika za njo. Mali posestnik ima v tem oziru še najlažje stališče in spravi svoj pridelek še najlažje o pravem času. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene na zunanjih tržiščih so malo popustile. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali i^za 100kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško. po 280 do 282.50 Din; moko «0» po 405 do 410 Din; turščico, baško, po 302.50 do 305 Din; oves, baški, po 295 do 297.50 Din; ječmen, baški, ozimni, po 320 do 322.50 Din. ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Ljubljani so se cene dvignile za 50 par do 1 Din pri kilogramu, in sicer so notirali za kilogram £ive teže: voli I. 12 Din, II. 11 Din, III. 9.50 Din; krave debele 5.50 do 7.50 Din, krave klobasarice 4 do 5 Din, teleta 14 do 15 Din. 100 francoskih frankov za 221.30 do 223.30 Dinj 100 italijanskih lir za 296.77 do 298.77 Din; 100 nemških mark za 1351.75 do 1354.75 Din; 100 avstrijskih šilingov za 797.95 do 800.95 Din; 100 češkoslovaških kron za 168.04 do 168.84 Din; 100 madžarskih pengov za 990.28 do 993.28 Dia. Sejmi 24. maja: Nova vas na Blokah. 25. maja: Radeče pri Zidanem mostu, St. Gothard na Mali gori, Mengeš, Vinica, Luče, Marenberg, Laško, Donji Vidovec. 26. maja: Legrad. 27. maja: Vrhnika, Št. Jernej na Dolenjskem. 28. maja: Vače, Puconci. 29. maja: Lemberg. 31. maja: Mirna peč, Kostanjevica, Boštanj, Rečica, Cirkovce. , 1. junija: Stara cerkev, Osilnica. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo v valutah: 1 dolar za 56.25 do 56.45 Din: v devizah (21. t. m.): 1 dolar za 56.69 do 56.89 Din; * Kraljevo pokroviteljstvo nad prireditvami Ljubljanskega velesejma. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo obeh letošnjih glavnih prireditev Ljubljanskega velesejma: IX. mednarodnega vzorčnega velesejma od 30. maja do 9. junija in jesenskega sejma »Ljubljana v jeseni* od 31. avgusta do 9. septembra. * Prekmurski dijaki na Gorenjskem. Te dnt so se vrnili domov višješolci murskosoboško gimnazije s tridnevnega izleta na Bled in v Ljubljano. Prinesli so s seboj najlepše vtise. Ljudje so jih povsod prijazno sprejeli in jim šli v vseh ozirih na roko. * Zaključek kmetijske nadaljevalne šole r Kamnika. Koncem aprila je bil zaključen v prav slavnostni obliki tečaj kmetijske nadaljevalne šole v Kamniku, ki je trajal 2 leti. V navzočnosti predavateljev in gojencev je imel veterinar gosp. Rauter kratko predavanje, sreski poglavar g. dr. Ogrin in vodja šole g. Primožič sta pa bodrila mlade kmetovalce k uspešnemu nadaljnjemu delu. Mislil je stari junak na svoje bojne tovariše. žive in mrtve, s katerimi se je bojeval proti Turkom. Spominjal se je zlasti na hrabrega Ivana Kocijanarja. S Kocijanarjem ga je vezala tesna vez prijateljstva. Ljubila sta se kot brata. Nemalokrat sta skupaj prelivala turško kri. nemalokrat sta rešila drug drugemu življenje. Kolikokrat sta napravila divje pohode v turško ozemlje, kjer sta brezobzirno vračala divjim Osmanom nemilo za nedrago. Celih pet let sta prebila' na granici, vzajemno podpirala drug drugega, se dan za dnem udeleževala bojev, napadov, izpadov, pokoljev, pogonov, a čestokrat sta morala tudi bežati pred Turki. Ej. da. lepo je bilo. Konji so rezgetali. prapori vihrali, rožljali meči in sablje, grmele puške, tekla je kri kristjanska in poganska. Tolkla sta s Kacijanarjem Turke ter širila med njimi strah in grozo. Nasmehnil se je vitez Zigismurd pri teh njemu tako ljubih spominih. Hipoma se je okrenil. Vrata za njegovim hrbtom so se odprla in v sobo je naglo smuknila ženska. Vitez je skočil na noge. Kaj išče ta ženska zdaj ob polnoči v njegovi sobi? «Kdo si?» je zagrmel. «Vaša milost naj mi oprosti mojo predrz-nost», odgovori ženska z zamolklim glasom, naglo pristopi k mizi in si odgrne zagrinjalo. Višnjegorski stopi osupnien nazaj: «Ti si. Ana? Kaj hočeš?» Ana odgovori brez strahu in oklevanja. «Milostl.iivi gospod: vaša soproga vas vara. Ona je prešestnica. Ljubi Selim ago in namerava pobegniti z njim. Skoro vsako noč zahaja k njemu.» Na viteza Zigismunda so te hladno izgovorjene besede napravile silen vtis. Sesedel se je v naslanjač in njegov obraz je smrtno obledel. Zdajci je planil kvišku kakor ranjena zver. zgrabil služabnico za roko ter zahropel: «Zenska, ali je resnica, kar govoriš ?» «Prisegam, da je resnica!« ie dvignila Ana tri prste. Oči Višnjegorskega se izbuliio. Zgrabil se je za glavo in začel begati po sobi. Divji bes je vrel v njegovem srcu. «Kje dobim tvojo gospo?« je vprašal s hri-pavim glasom in snel raz stene težak pasji bič. «V sobi Selim age», odgovori služabnica. «Milostljivi gospod se lahko na lastne oči prepriča, da je gospa Helena nečistnica.* Rekši se služabnica obrne in hip nato je ni bilo več v sobi. Stari vitez je obstal sredi sobe. zamahnil z bičem v roki in zaškripal: «Gorje vama!* VII. poglavje. Drama ob polnoči. Stopil je iz sobe ter odšel dalje po temnem hodniku. Hodil je tiho in previdno, da bi ne povzročil ropota: hotel ju je presenetiti. Zdajci obstane. Nahajal se je pred sobo Selim age. Skozi ključavnico sije luč. sliši se pritajeno govorjenje in smeh. Vitez se skloni h ključavnici in pogleda skozi luknjo. Na divanu ie sedela njegova žena le v spodnji obleki, a zraven nje Turek. Objemljeta se in polju-bujeta. govorita in se smejeta. Vitezu Zigismundu je zavrela kri. Stopil je nazaj in se tako silovito zaletel v vrata, da so padla iz tečajev. Planil je v sobo. Zadonel Je krik groze. Selim aga ie planil na noge. dočim je Helena kakor okamenela obsedela na svojem mestu ter z očmi, izbuljenimi od groze, strmela v Višnjegorskega. «Pes turški!« je zarjovel starec. »Zapeljal si mi ženo, oskrunil mojo čast. Tu imaš. lopov!* Z dvignjenim bičem je skočil proti iznena-deni dvojici. Helena je kriknila. Bliskoma je skočila kvišku, se postavila pred ago in ga zakrila s svojim telesom, a v njeni roki se je zasvetil samokres, ki ie grozeče uprl svoje votlo oko v starega viteza. «Nazaj. gospod!* je viknila lepa žena in zrla v starca ko divja mačka. «Ako se drznete udariti moža, ki ga ljubim, vas ustrelim!* «Nečistnica!» je zarjul Višnjegorski ter jO tako silno sunil v prsa, da je odletela in se onesvestila. Nato je stari vitez zavihtel bič nad Seli-movo glavo. Zažvižgal je po zraku ter mu padel na obraz, da je glasno zazvenelo po sobi. Mahoma se je poiavila na Selimovem licu dolga rdeča črta. kri se mu ie vlila po bradi. Turek je izustil krepko psovko ter se ko pobesnel bik zaletel v Višnjegorskega. Starec je škrtnil z zobmi in znova dvignil bič, toda aga se je umaknil udarcu z veveričio urnostjo ter se od strani pognal v viteza, ea zgrabil za zapestje, mu s silnim sunkom potegnil bič iz roke ter ga zagnal v kot. Nato je bliskoma stegnil svoje mišičaste roke in zgrabil starca za vrat. Višnjegorski je izbulil oči. Tud' njegove roke so zgrabile in stisnile. Jela sta se prerij V interesu našega kmetijstva je, da bi oblastna samouprava, sresko poglavarstvo in občine, zla-' sti kamniška, omogočile še nadaljnji obstoj potrebne šole. * Svetozarju Pribičeviču jc policija odredila bivališče, ki ga ne sme zapustiti. Minister v pokoju, g. Svetozar Pribičevič, je te dni dospel v I Beograd in mu je beograjski policijski direktor, kakor poroča agencija «Avala>, zaradi njegovih protizakonitih prestopkov odredil kraj svobodnega bivališča v Brusu pri Kruševcu. G. Pribičevič je že odpotoval tjakaj. * Oklic prebivalstvu ljubljanske oblasti. Velike požarne nesreče zadnjega časa, posebno katastrofa v Kočevski Reki, me silijo, da se zopet obračam na blaga srca vsega prebivalstva ljubljanske oblasti z nujno prošnjo, da priskočijo nesrečnim pogorelcem z darovi na pomoč. Uverjen sem, da bo naše ljudstvo, ki je ob nesrečah vedno znalo lajšati gorje trpečega sorojaka, tudi to pot dokazalo svojo plemenitost in srčno dobroto ter da bo vsakdo, ki se mu smilijo ubogi pogorelci, prispeval po svoji moči k zbirki za omiljenje njihove bede. Darove sprejemajo na deželi sreski poglavarji, v Ljubljani pa veliki župan (Fond za elementarne nesreče, čekovni račun 13.056.) — Veliki župan dr. V o d o p i v e c s. r. > * Razdržavljenje pošte v Studencih. Doseda-i nja državna pošta v Studencih pri Mariboru se je izpremenila te dni v pogodbeno. Prva posledica tega je, da se namesto dosedanjega dvakratnega dostavljanja dnevno dostavlja pošta sedaj samo vsak drugi dan. Razdržavljenje pošte v Studencih, ki štejejo nad 4000 prebivalcev, je vsekakor izredno neprijetno za to občino. * Mizarske mojstre opozarjamo, da bodo na letošnjem velesejmu razstavljeni tudi razni mizarski stroji večjih znamenitih tovarn. * Pevskim zborom, pevcem in pevkam ter vsem ljubiteljem glasbe! Prejeli smo: Glasbeni list «Zbori», ki ga že peto leto ureja pcvo vodja Zorko Prelovec in z velikim denarnimi žrtvami izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon» v Ljubljani, ni deležen take podpore kakor je zasluži. Letos je poravnalo naročnino v znesku 50 Din za Jugoslavijo razmeroma malo število društev in obstoj lista bo kmalu ogrožen, ako se pevska društva ne bodo zavedala svoje dolžnosti. Prosimo tedaj vsa pevska društva, vse pevske zbore, pa tudi pevke in pevce naših društev, da se naročijo na «Zbore» in podpro svoj pevski list. Saj baje dovoli uprava «Zborov» plačilo letne članarine v dveh obrokih, kar pač vsak zaveden pevec lahko utrpi. Ako bo pa list prenehal izhajati, tedaj bomo vzdihovali,, da nimamo nobenih novih skladb za svoje prireditve. Vsi torej na delo! Agitirajmo v naših društvih na naročbo na «Zbore»! Zaveden pevo-vodja z dežele. * Živinska razstava v Novem mestu se bo v kratkem vršila. Zanimivo je, da je licenciranje bikov v novomeškem okraju, ki se je nedavno vršilo, pokazalo, da bikoreja nazaduje. Od 23 bikov, ki so jih prignali kmetje v Novo mesto k licenciranju so bili 4 nesposobni, v Trebnjem je bilo pa od prignanih 33 bikov 9 nesposobnih. V Žužemberk je bilo prignanih le 10 bikov. Materija! je bil vobče slab; mnogo dobrih bikov, ki so bili prejšnje leto pri licenciranju premirani, so kmetje predčasno prodali za zakol, kar bo vsekakor neugodno vplivalo na našo bikorejo. Razdelile so se le premije oblastnega odbora, ki niso bile visoke. Biki so bili montafonske pasme in križanci te pasme. * Konkurenčna tekma harmonikarjev ne bo ob predstoječem velesejmu, ampak ob jesenski prireditvi, ki bo od 31. avgusta do 9. septembra. * Smrt slovenskega rudarja v tujini. V -rudniku v Beringenu (Belgija) se je smrtno ponesrečil naš rojak Erik Mikuš, rodom iz Rajhen-burga. Star je bil komaj 28 let. Tovariši rudarji so mu priredili lep pogreb. *Posetnikom Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije po 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih države, lahko pa se naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil, tiskanih v legitimaciji, se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih ali privatno so posetnikom zasigurana. * Toča in strela pri Dravogradu. Pišejo nam: Na binkoštno nedeljo je bila huda nevihta na Oj- strici in Kozjem vrhu ter je nasula precej toče. Poleg tega je še strela napravila veliko škodo posestniku Petru Lorberju po domače Potočniku na Kozjem vrhu. Ob času nevihte je Lorberjeva pašna živina vedrila pod drevjem. Nenadoma je strela udarila v smreko ter ubila 6 govedi, 15 ovac in 2 kozi. Posestnik ima škode 20.000 do 25.000 Din. * IX. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja od 30. maja do 9. junija. Legitimacije se prodajajo po vsej državi, pri «Putniku», denarnih zavodih, trgovskih organizacijah. Naročajo se lahko direktno od velesejmskega urada. Polovična vožnja na vseh vlakih, znižana voznina na paro-brodih in avijonih. Razstavlja 700 razstavljalcev najrazličnejše dobro in ceno blago. Posebno opozarjamo na velikansko razstavo pohištva, nadalje na skupine kmetijskih strojev, avtomobilov, radia, perutnine, tekstilij itd. 30 glavnih blagovnih skupin. Stanovanja so preskrbljena. Oglejte si bogato založeni velesejem, nakupite blago in preživite par dni lepega meseca junija v lepi Ljubljani. * Ureditev začasnih nasipov ob Ložnici v Savinjski dolini. Županstva občin Polzele,Sv.Petra v Savinjski dolini, Gotovelj, Žalca in Petrove so obvestila celjsko okrajno poglavarstvo, da so vsa dopolnilna dela na zaščitnih nasipih ob Lož-nici od Polzele (Orova vas) do Žalca (Gasilski dom na Ložnici), katerih izvršitev je bila na račun prizadetih zemljiških posestnikov naložena občinam, izvršena ter odtočne razmere ob okrajni cesti Žalec—Gotovlje urejene. * Smrtno se Je ponesrečil v trboveljskem rudniku 321etni oženjeni delavec Ivan Gnedič iz Kotredeža. Ponesrečenec zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. * Smreka mu je zlomila nogo. Te dni so podirali drevje v Fakinovem gozdu v Št. Juriju pri Litiji. Pomagal je tudi sam gosoodar, g. France Zupančič. Eno izmed dreves jim je delalo precej preglavic. Ko so ga podžagali, je padlo in se je obesilo na sosednje drevo, pod katerega se je vstopil Zupančič. «Oče, bežite l> so mu zaklicali ostali sodelavci. Pa je bilo že prepozno. Odžagana smreka je priletela s tako silo na sosednje drevo, vati. Bila sta oba orjaških mišic in silne moči, katero je gnev še podvojil. Zdajci je Selim mahoma izpustil starčev vrat, stisnil je pesti in tako silovito treščil Višnjegorskega v želodčno stran, da je omahnil in padel na hrbet. Toda njegove roke niso izpustile Selimovega vratu in tako sta se oba zvalila na tla. Zopet je aga zgrabil Višnjegorskega za vrat ter ga stiskal. Njegov prijem je bil tako silen, da je starčev obraz postal višnjevo rdeč. Spoznal je. da bo čez par minut mrtev, ako se mu ne posreči izviti svojega vratu iz železnega prijema Selimovih rok. Izpustil je Selimov vrat ter pričel z obema rokama besno suvati in tolči, kamor je mogel. Od desne in leve je obdeloval Turka. Zaman. Selimovi prsti niso popustili. Zgrabil ga je za roke ter jih na razne načine skušal odtrgati od sebe; nagibal jih je ter stiskal, da so pokale kosti, toda Selimove roke niso popustile. Mladi Turčin je bil sicer izmučen, opraskan, krvav, vendar ni izpustil, vedno silnejše je stiskal vrat Višnjegorskega in nohti so se mu zarili globoko v meso. Kakor dvoje pobesnelih zveri sta se kotalila in premetavala po sobi, škrtala in renčala. Oba sta bila že izčrpana, vendar nista odnehala, toda moč viteza Zigismunda ie pešala od hipa do hipa. Le s skrajnim naporom svojih zadnjih sil se je trudil, da bi se izvil iz Selimovih rok. Ze se ga ie jela polaščati omotica. «Smrt tebi. umreti moraš». mu je hropel aga v obraz in niegove oči so žarele v živalski krvoločnosti. «Čeprav poginem tudi jaz. a tudi ti ne boš več živel.* Ker je bil vitez Zigismund že prileten, bi bil kljub svoji moči vendar podlegel atletski sili mladega Turčina, katerega mišice niso odpovedale tako hitro, ako bi se mu hipoma ne rodila rešilna misel. Napel je do skrajnosti že pojemajoče sile svojih mišic in res se mu je posrečilo dobiti Selima pod sebe. Hipoma je porinil svojo roko med sključene SeJ'~"we ter silovito nakrenil. Aga je bolestno kriknil in njegova desna roka je izpustila ter omahnila kakor mrtva. Višnjegorski se je zdaj z lahkoto oprostil tudi druge roke in hotel ustati. A tedaj se ga je Selim bliskoma oklenil z obema rokama ter ga potegnil k sebi. Besno so se njegovi zobje zasadili v starčev vrat. Hotel mu je pre-grizniti žilo. Višnjegorski je kriknil od bolečine in srda. Z obema rokama ie zgrabil Selima za vrat ter ga stisnil, da je aga mahoma počrnel V obraz. Njegovi zobje so se razklenili in popustili. Zdaj ga je Višnjegorski izpustil. Selim je zaklel in zopet hlastnil z zobmi proti starčevemu grlu. a Višnjegorski ga je prehitel. Bliskoma ga je popadel za čop las vrhu glave, dvignil njegovo glavo visoko od tal ter treščil po sobi. Turek je pridušeno zastokal, se stresel in obležal nepremično kot kamen. Iz ust in nosa mu je začela curljati kri. VIII. poglavje. Obsojena na smrt. Višnjegorski je skočil na noge. Sunil je ago z nogo ter zarenčal srdito: «Najraje bi ti zdrobil glavo, lopov, toda nočem si umazati rok s tvojo smrdljivo krvjo. Hipna smrt bi bila premajhna kazen zate. Vrgel te bom v podzemsko ječo, kjer boš poginil od gladu in žeje, ako te prej ne požro podgane.® «A kaj naj napravim s teboj, nečistnica, da bi te kaznoval po zasluženju. Vse žene, ki so se rodile v slavni rodovini Višnjegorskih, in vse one, ki so se primožile v našo rodovino, so živele zgledno in pošteno do smrti, le ti edina si poteptala čast in poštenje našega rodu. Prokleta naj bo ura, ko si prvič prestopila prag doma Višnjegorskih.» Približal se je Heleni, ki je še vedno ležala nezavestna na tleh. Poleg nje je ležal samokres. Vitez Zigismund je trenutek opazoval njen bledi obraz. Mahoma ga je popadel besen naval jeze, škrtnil je z zobmi, pobral samokres in pomeril. Ze je položil prst na petelina, a tedaj mu je roka omahnila. «Škoda krogle zate. Pred smrtjo moraš trpeti, moraš občutiti vse muke pogubljenih. Umrla boš počasne, strašne smrti od žeje in lakote kakor tvoj ljubček. Tudi ti prideš v, podzemsko kraljestvo podgan.» Vtaknil je samokres za pas in hotel oditi, a tedaj je opazil, da se Heleni vrača zavest. Hipoma se je vzdramila in odprla oči. Nekaj sekund je brezizrazno strmela v srditi obraz viteza Zigismunda, potem je njeno bledo lice pokrila globoka rdečica. Skočila je na noge, a tedaj je njen pogled obstal na brezgibnem truplu sredi sobe. Njen obraz je grozno pre-bledel ter se spačil. Blazen ogenj ji ie zažarel v očeh. Dve, tri sekunde je strmela v okrvavljeni obraz Selim age, nato se je stresla. Sunkoma se je obrnila proti Višnjegorskemu in kriknila: «Prok!eti, ubil si mesa. katerega ljubim zato pogini tudi ti!» (Dalje.) da se je odlomil vrh in zgrabil z vejami starega gospodarja. Na krik ponesrečenega so priskočili pomagači in ga izvlekli izpod vejevja. Mož je imel levo nogo pod kolenom zdrobljeno, padajoče drevo mu je pa prizadejalo tudi notranje poškodbe. Zupančiča so naložili domači na voz in so ga odpeljali v Litijo k zdravniku, od tam pa y ljubljansko splošno bolnico. * Avtomobilska nesreča pri Arclinu. Na bin-koštni ponedeljek dopoldne se je zgodila pri vasi Arclin blizu Celja večja avtomjbilska nesreča, ki k sreči ni zahtevala smrtne žrtve. Mlad šofer je zavozil z osebnim avtomobilom preko kupa gramoza in se zaletel z veliko silo v neko drevo. ,V avtomobilu je sedelo več potnikov, ki pa so odnesli s šoferjem vred zdravo kožo, le eden potnikov je bil lažje poškodovan. * Smrtna nesreča pri delu. Te dni se je pri delu na zgradbi nove šole na Dolu pri Hrastniku smrtno ponesrečil 221etni tesar Ivan Verden, doma iz celjske okolice. Na odru mu je z višine več metrov zmanjkalo tal in ko je drčal navzdol, se je oprijel mimo napeljane električne' žice, da bi se obvaroval pred padcem. Komaj se je žice oprijel, ga je že streslo in zvilo na kar je žico spustil iz rok. Padel je na tla in obležal mrtev. * Nesreča vinogradnika. Pred dnevi je odšel posestnik Jakob Kambič iz Primostka (občina Podzemelj) v svoj vinograd k Sv. Ani. Ko se je vračal domov z vozom, so se mu splašili mladi ,voli in mož je padel pod voz, ki mu je zlomil desno nogo nad gležnjem. Ponesrečenca so z vlakom prepeljali v bolnico v Kandijo. * Huda avtomobilska nesreča v Mariboru. Te dni je postal lastnik živilske stojnice na Aleksandrovi cesti Karel Koršič žrtev avtomobilske nesreče. Ko se je nekoliko oddaljil od svoje stojnice, je pridrvel v smeri od frančiškanske cerkve osebni avto gosp. Friedaua. Dočim se je Koršič izognil od nasprotne strani drvečemu avtomobilu g. Emila Gorjaka, je prišel po nesreči preblizu avtomobilu g. Friedaua, ki ga je takoj podrl na tla. Pri padcu si je Koršič pretresel možgane. Rešilni avto je odpremil ponesrečenca v bolnico. * Pobegnil. Od svojega učnega gospodarja v Laškem je pobegnil 171etni vajanecKrmelj Janko, IX. Ljubljanski mednarodni velesejem Najboljši nakup vsakovrstnega blaga. od 30. maja do 9. junija 1929 Specialne razstave : pohištva, automobili, pojedelski stroji, radio, perutnina, zajci. Razstava me'čanskih šol Slovenije 700 razstavljalcev, 30 glavnih blagovnih skupin Legitimacije po 30Din prodajajo denarni zavodi, «Putnik», gospodarske ustanove. Za stanovanja poskrbljeno. 50% popust na železnicah in avijonih. Popust na parobrodih. doma iz Trbovelj. Izginil je brez sledu in se tudi staršem ni javil, zaradi česar so ti v skrbeh zanj. Deček je visoke in sloke postave ter temnih kostanjevih las. * Motociklist se smrtno ponesrečil. Na binkoštno nedeljo dopoldne sta se pri Domžalah ponesrečila dva mlada Trboveljčana, in sicer Bo-gumil Vrhunc, tehniški uradnik pri TPD, in Drago Jambrek, zobotehnik pri g. dr. Baumgar-tenu. Padla sta z motornega kolesa, ko sta po nesreči zadeli v dva akolesarja. Vrhunc je ponesrečil smrtno. Jambrek pa je odnesel precej težke poškodbe. Tragično preminuli Vrhunc je bil agilen športnik. * Najvažnejša, četudi ne najnovejša vest je, da se perilo namoči čez noč v raztopini ŽENSKE HVALE, nato pa se izpere s SCHICHTovim ter-pentinovim milom. Varujte se ponaredb! * Ali nI škoda zcfcavja? Na poti vas je dobil dež in ste se prehladih. Vremenski vsevedež pove vreme za 18 do 24 ur naprej. Samo 25 Din je treba poslati po položnici št. 14.263 ali v znamkah, pa vam ga dopošljemo poštnoobratno. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo lahko izberete izmed naslednjih: Fantič, Slovensko dekb, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga, Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz domovine, Sadjarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, št. 14. • Novorojenčka umorila. Pred dnevi je bil izvršen v vasi Zalog v Savinjski dolini nečloveški zločin detomora. Pri svojih starših je živela v Zalogu 371etna Antonija Zagoričnikova. Lani je pomagala Antonija pri domačih delih posestniku Ivanu Š., čigar žena je bila bolna. Kmalu se je razvilo med oženjenim možem in Antonijo lju-bavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. V nedeljo 5. t. m., ko so vsi domači odšli v Št Peter k zgodnji maši, je ostala Antonija sama doma. Okrog 5. zjutraj so jo popadli porodni krči. Ko so se vrnili domov mati, brat in svakinja, se je Antonija skrila v opuščenem domačem hlevu. Nezakonska mati je zgrabila novorojenčka, ki je bil moškega spola, z desnico za nožici, z levico pa za hrbet, nakar je parkrat divje zamihnila ob steno in detetu razbila ob kameniti steni glavico, tako da se je polovica možganov izsula po hlevu. Ko je končala svoje strašno opravilo, je trupelce zavila v vrečo in ga potisnila pod strop na neko malo polico nad viati. Zločin je odkril morilkin brat Vincenc in takoj naznanil bližnji orožniški postaji, ki je uvedla preiskavo. Antonija je po daljšem tajenju priznala zločin. Gustav Strniša: Mili dom (Dalje.) «To pa je drugače*, se je opogumil Tomaž. «Dotnač človek sem in danes ali jutri pridem, da vas poprosim za Anko.» Pri tem se je fant spomnil na njen odgovor, pa se je tolažil, misleč si, da bo že bolje, da si dekle še premisli. Zato si je skušal takoj ogladiti pot pri očetu: «Veste, moj oče mi kmalu izroči hišo in tiste njive, nekaj bom dokupil, pa bo prav. Ali ne?* «0, seveda bo dobro, če kaj dokupiš. Le pomagaj si! Z Ančko pa ne vem, kako bo, tudi ona je gorenjska trma kakor ti. Meni se zdi, da se premalo meni zate. Če se spomnim svoje rajnke, ko je zvedela, da jo zasnubim, je bila vsa drugačna, samo pela je in se veselila. Ančka pa gotovo kaj sluti, pa se niti ne zmeni. Poskusiš lahko ob priliki. Rečem ti pa, da je ne maram siliti in je tudi ne bom. Pa še to ti povem, če boš kdaj postal moj zet in se z njo domenil, se moraš potem pomeniti tudi z menoj. Kakor hitro stopiš namreč z mojo hčerko pred altar, boš odložil za vedno tihotapsko bisago. Ne maram, da bi revica trepetala vse noči sama doma v večnem strahu, kdaj ji prineso domov ustreljenega dedca. Zdaj veš vse!» •Saj nisem prišel k pridigi, očka. Slišim lahko vsako nedeljo kar dve v dolini. Pri svoji zgovorni mačehi jo lahko poslušam slednji dan, kadar sem doma. Dobro, da je ne poslušava ne jaz in ne moj oče, temveč delava vsak po svoje, nji pa pustiva veselje, da se nagovori, bodisi nad menoj ali nad njim.» Jeran se zasmeje: «Ne nameravam ti delati pridige. Tako je pa moje mnenje in menda tudi mnenje moje hčere. Ti se nekaj repenčiš in misliš, da ji ugaja oni, tisti gosposki. Debelo se motiš! Sicer sam dobro vem, da napak slutiš, vendar bom pa pazil tudi sam nanjo. Takile gosposki ljudje znajo res včasih govoriti, kakor bi iz bukvic brali in bi mogli menda še sami sebe preslepiti. No, tale se mi pa ne zdi prav preveč zgovoren, pa lahko mogoče, da se motim.» Tomaž je odšel nekoliko potolažen. Dolgo pot je imel še za seboj, saj je do noči manjkalo samo še par ur. Pri odhodu mu je Jeran namignil, naj se pazi, da je nekaj slišal, da pa natančnejšega ne ve. Opozoril ga je pa, naj bo zvečer čuječ in naj raje svojo namero opusti. «Pa prav nalašč ne, ravno mimo te hiše gre naša pot. Bomo že pokazali, kaj znamo», je godrnjal Tomaž, ko se je podvizal v dolino. * Starešina in trije pazniki so mirno sedeli v priprti Jeranovi šupi in pričakovali tihotapce. Molčali so, da se je čulo utripanje njihovih src. Le včasih je vodja ob kakšnem šumu pogledal skozi vrata in se ozrl v dolino. Tedaj se je v daljavi pojavila samotna senca, ki je obšla v širokem loku Jeranovo bajto in se na nasprotnii strani tik pod steno tiho plazila proti šupi. Nekaj časa je bilo vse mirno. Luna je leno trgala ozke trakove oblakov in jih sproščala v vsemirje. Jeran in hčerka sta že davno legla. At.ka je kmalu zaspala, starec je pa čul in se parkrat radovedno ozrl proti oknu. Nikomur ni želel slabega, ne paznikom ne tihotapcem, čeprav ni smatral tihotapstva za pošten posel, je vendar ljubil nevarna tihotapska pota in drznost teh ljudi, obenem so se mu pa smilili stražniki, ki so morali v svoji težki službi prebedeti vse noči in čakati na kontrabantarje. Kmalu so se pojavile že čisto blizu hiše temne sence, ki so se doslej skrivale v grmičju. Sence so se polagoma jele dvigati v hrib. Tisti hip je nekdo zažvižgal. Pazniki so hoteli planiti iz šupe in so dvignili svoje puške. Preden so se pa pazniki zavedli, so vrata zaropotala, se sunkoma zaprla in začul se je porogljiv smeh. «Niso naleteli na pravega*, je zavpil vodja, ki si je vrata slučajno že prej ogledal. Pokazal je na trhlo desko. Par udarcev s puško je zadoščalo, deska se je vdala in hrešče padla na tla. «Stojte in udajte se!» se je že naslednji trenutek razlegel v noč rezki klici starešine. Štiri cevi so pomerile proti sencam, ki so hitele v hrib. Počili so streli, sence so se še bolj urno gibale in kmalu izginile. Samo zadnja senca se je še črtala v mesečini. Vodja je dvignil svoj samokres in pomeril vanjo. Odjeknil je strel, začul se je krik, osamljena senca se je sklonila in zaslišalo se je v noč: «Čakaj, hudič, to ti povrnem!* Senca se je zazibala in izginila kmalu za ovinkom. «Za njimi!* je kriknil vodja. Pognali so se v hrib, a tihotapci so bili že preko meje, preden je straža dosegla vrh. Pazniki so čuli preteč glas zadnjega tihotapca. Nihče ga ni spoznal. Vodja je pa vedel, čigav glas je odjeknil v noč in začutil je hipno tesnobo. * Sreča v nesreči. Te dni bi kmalu povzročila neprevidnost neke ženske v Kranju hudo nesrečo. Monter Mayerjeve elektrarne je imel posla z električno napeljavo na hiši drogerista Šinkovca na Glavnem trgu ter se nahajal na lestvi v višini drugega nadstropja. Mimo je pripeljala s kolesljem neka kmetica iz okolice in z vozom zadela ob lestev, ki se je zaradi sunka premaknila in nagnila. Monter je v smrtni nevarnosti, da pade z lestvijo vred na cesto, odskočil in se ujel za okno. Razumljivo je, da so ljudje, ki so bili očividci, z grozo sledili napetemu poteku nezgode, ki se je končala zaradi hladnokrvnosti in duševne prisotnosti monterja s srečnim izidom. * Pobegla deklica. V Mariboru je pobegnila od svojih staršev 141etna Draga Homčeva. Kakor je navedla njena mati, je dekle pobegnilo najbrže v Ljubljano, oziroma na Vič k nekim sorodnikom. Z direkcije so takoj obvestili viško stražnico in je stražnik dognal, da se je pobegla deklica res oglasila pri sorodnikih na Viču, da pa je kmalu zopet izginila. Ubežnica se je zatekla nazaj v mesto. kjer ima več prijateljic. * Aretacija mlade potepinke. Celjska policija je aretirala 16Ietno Avgusto Babškovo, ki je prišla na policijo prosit podpore za potovanje v domačo občino Poljčane. Policija, ki se ji je mladenka zdela sumljiva, jo je nekoliko strožje zaslišala. Babškova je priznala, da je zagrešila razne pustolovščine v Zagorju in da je nastopala pod izmišljenim imenom Zorke Brenčičeve. Babškova, ki je kljub svoji mladosti bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine, je bila izročena sodišču. * Nesreča z lovsko puško. Nedavno smo poročali o nesreči, ki se je pripetila p.i Sv. Rupertu nad Laškim. Posestnik Matija Zemljak je ogledoval na prostem staro puško, v njegovi bližini pa se je nahajala pocestnica Marija Horjakova. Zemljak je bil tako nepreviden, da ni pogledal v puško, ali je nabita ali ne. Ko je ravno nehote obrnil cev proti Horjakovi, se je puška sprožila in Horjakova je obležala mrtva na licu mesta. V soboto 18 t. m. se je vršila sodna razprava pred celjskim okrožnim sodiščem, ki je obsoiilo Zem-ljaka zaradi pregreška zoper varnost življenja na 1 mesec strogega zapora. * Nesrečen skok Iz vlaka. Iz vlaka, vozečega proti Mariboru, je skočil te dni mlad fant, ki se pri padcu zelo potolkel po glavi. Fant je ustal in šel s pomočjo nekega delavca na celjski kolodvor, kjer je padel v nezavest, nakar je bil prepeljan v javno bolnico. Bil je to 191etni poljski delavec Franc Skale iz Slivnice pri Celju, ki je prišel v mesto, kjer je nakupil več kmetijskih potrebščin, med ostalim tudi škropilnico za trte. Z nakupovanjem je bil kmalu gotov, nakar je odšel na kolodvor n se odpeljal z osebnim vlakom proti Mariboru. Ko je vlak vozil že s polno brzino, je Skale v bližini cinkarne neopaženo od-! pri vrata vagona in skočil iz vlaka, ker je mislil, da je pozabil škropilnico za trte v kolodvorski čakalnici. Skale je priletel z glavo na kamenje ob 1 progi, toda kljub temu se je dvignil in odšel proti l kolodvoru. Zdravniška preiskava je dognala, da • lobanja ponesrečenca ni poškodovana. * Samomor. Te dni so v skednju rgovca Sen-čarja v Ljutomeru slučajno odkrili truplo hlapca | Jožefa Maroše, ki so ga pogrešali že nekaj dni. j j Zadnje čase je bil v svoji službi precej nereden j in zato ga je njegov gospodar g. Senčar odpustil.! Maroša je pokladal konjema med krmo mišnico, | ki jo je tudi sam užival ter se je v obupu ali v pijanosti zastrupil. * Huda nesreča na Hrušiei. Prebivalstvo vasi Hrušica je na binkoštno nedeljo razburila težka avtomobilska nesreča. Z avtotaks jem g. Bajžlja z Jesenic je vozil njegov šofer 221etni Rovtar novo poročeni par Dečman s Hnišice na Brezje. Svatje so se zvečer vračali na Hrušico. Ko je pred Dečmanovo gostilno izstopila iz avtotaksija družba, sta se šofer in nevestina sestra gdč. Štri-tofova s Hrušice domenila, da se popeljeta še naprej proti Dovjemu. Nekako v sredi med Hrušico in Dovjem je šofer obrnil nazaj v smeri proti Hrušiei. Ko je avto privozil do železniškega prelaza, je pripeljal iz smeri Jesenic hlapec gostilničarja Baloha z Jesenic ostale svate, da jih po-pepelje na ženinov dom na Hrušiei. Tik pred mostom je hlapec g. Baloha opazil, da vozi proti njemu avtobus. Avto je z vse silo zavozil v voz in sunek je bil tako silen, da sts se konj in voz znašla na avtobusu in da se je vse skupaj zvrnilo v obcestni jarek. Šoferja Rovtarja so potegnili skozi okno razbitega avtobusa ter ga težko poškodovanega odpremili v ljubljansko bolnico. Na čudežen način pa je ostala brez znatnejših poškodb gdč. Štritofova. Konj je imel še toliko moči, da se je izvlekel iz jarka, šel s hlapcem še kakih 400 korakov proti domu, na klancu Kopar-niku pa je padel in poginil. * Iz ljubosumnosti Je zanetil požar. Predzadnji ponedeljek postala v Dobu pri Domžalah žrtev ognja hiša gospe Ivane Medved iz Ljubljane. Požrtvovalni gasilci iz Doba in Vira so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosedne hiše. Na kraj nesreče so takoj prihiteli orožniki iz Domžal ter uvedli preiskavo. Na podlagi raznih poizvedb so aretirali Adolfa Gregorina iz Doba. Gregorin je imel razmerje z neko zasebnico, ki je stanovala v vpepeljeni hiši. V zadnjem času je postal ljubosumen in večkrat je prišel v večernih urah k Medvedovi hiši, da'bi zalotil nekega fanta, o katerem je menil, da hodi k izvoljenki v vas. Tudi v ponedeljek zvečer je postopal okrog hiše. Snel je celo vrtna vrata ter jih pustil na cesti pri neki gostilni. Bil je malo vinjen. Najprej je trkal na hišna vrata in ker se ni nihče oglasil, je gledal skozi okno. V izbi je najbrž videl svojega tekmeca. V jezi je odšel v drvarnico ter zažgal butaro drv. Ko se je hiša vnela, je tekel k cerkvi in sam začel biti plat zvona. Ženska in njen obiskovalec sta se rešila iz goreče hiše in ko so stopili gasilci v akcijo, je Gregorin, da bi odvrnil sum, pridno pomagal gasiti. Ker pa je bilo znano, da je imel maščevalne namene, so ga orožniki na pogorišču aretirali. Odvedli so ga v občinski zapor v Domžale, kjer je drugi dan po dolgem zasliševanju priznal požig. * Velik vlom v Dcbovcu. V Dobovcu pri Rogatcu so vlomili v noči 16. t. m. neznani tatovi v trgovino Vinka Lorberja. Storilci so odnesli okrog 200 m moškega letnega sukna sive kariraste barve in črnega kamgarna, dalje 280 m modrega tiska, 56 m črnega, modrega, rdečega in rumenega klota, 300 m različne kotenine za ženske obleke, 80 m modre in rdeče prevleke za postelje v skupni vrednosti 30,000 Din. * Ujet tat. Gostilnčar v Sokolskem domu v Trbovljah je opažal že dalje časa. da mu ponoči nekdo prihaja v kuhinjo in odnaša razne stvari, posebno denar. Oprezoval je na vse načine, kako bi zasledil tatu. a vse zaman. Te dni ponoči pa ga je pričakal. Zasačil ga je baš pri delu. V temi sta se spoprijela in ruvala. Tatu se je posrečilo pobegniti, a gostilničarju je ostal v rokah tatov suknjič, kar je pa popolnoma zadostovalo. Krojač V razpalem gradu, kjer so se tihotapci zbirali, je padar Frluga tisto noč obvezal Tomaževo prestreljeno roko. Fant je prepustil svoj tihotapski tovor drugemu in se vrnil po ovinkih domov. Ko je drugi dan Tomaž obiskal Jeranove, je spet našel v hiši Mraka, ki ga je takoj radovedno pogledal. Tomaž je bil videti zelo slaboten in bled, roko je imel v obvezi. «0, Tomaž«, ga je smehljaje pozdravil vodja. «Kje ste se pa udarili? Ali ste padli?« ♦Krava me je brcnila«, je lagal fant v zadregi. »Ampak tisti kravji parkelj je bil najbrže svinčen. Mar ne, Tomaž?« je odvrnil starešina in mu pomenljivo pomežiknil. «Ne vem, kaj mislite s tem reči«, se je fant delal nevednega in se jezil sam nad seboj, da je moral takoj zjutraj semkaj na vrat in nos pasti prav pred vodjo. Tomaža je roka zelo bolela. Padar mu je z navadnim nožem odvzel kroglo in mu rano še bolj razmesaril. Fantu je odteklo mnogo krvi. Čeprav je bil hrust, se mu je vendar parkrat kar zavrtelo v glavi. Zelo slabe volje je bil, posebno ko je naletel pri Anki na paznika in kmalu je odšel godrnjajoč domov. V hiši je ostal starešina in govoril Anki na dušo. Ker ni znal preveč dobro pihati ženskam na srce, čeprav je bil sicer prikupljiv fant, se je zdaj trudil in mučil ter spravljal nekako sunkoma posamezne stavke iz sebe. Jeran je dremal pri peči in se potihem jezil, da gosposki Človek ne odide. Ko je starec opazil, da postaja vodja vedno podjetnejši in da hči sama ne ve, kaj bi rekla in storila, je povzel starec besedo. Vstal je s klopi, pričel hoditi po izbi, pogledal oba kramljajoča, se odkašljal in začel: «Ne zamerite, gospod! Jaz ne znam tehtati besed, kar misliim, to tudi povem in se ne oziram ne na desno ne na levo. Zato bom tudi zdaj govoril kar naravnost. Povem vam, da mi ni všeč, ker se preveč sučete okoli moje hčerke.«! «Zakaj ne, oče? Pošteno mislim, moji nameni so odkritosrčni«, je ugovarjal vodja. ♦Preljubi moj gospod, lahko imate najblažje namene, pa jih imate vendar po nepotrebnem. Pri naši ne boste nič opravili. Vsako govoričenje z mojo hčerko je mlačva prazne slame. Tako vam povem, da Anka ne bo nikoli poročila gosposkega človeka.« •Zakaj ne? Ne bodite vendar čudni, dragi Jeran! Ali ne bi imela tisočkrat lepše življenje, če poroči mene kakor pa kakega kontrabantarja?« »Kdo kontrabantarja, kaj kontrabantarja,! čemu kontrabantarja?« se je vznevoljil starec in je obstal pred vodjo. »Zakaj pa ravno kontrabantarja?« «1, tako sem mislil, ker ga vidim večkrat v hiši.« •Domač človek je in sin bližnjega dolinskega soseda. Menda mu ne bom vrat kazal, zakaj neki?« »No. no, saj menda ne bo tako hudo. Upam, da se vse uredi « »Nič ne bo, nič. Povedal sem vam, kako mislim. Sicer pa je tudi vaša služba težka in mučna. Vaša žena bo pač v večnih skrbeh, ali se vrnete iz nočnega pohoda in kdaj se vrnete, ali vas pa prineso ranjenega. Če ne mrtvega v dolino. Tudi vašo ženo bo skrbelo kakor ženo kontrabantarja. Seveda, vi zastopate postavo in vaša služba je poštena. Če padete vi, je vaša smrt častna, tihotapčeva pa menda samo žalostna.* Starec je trenutek umolknil, potem pa nadaljeval: «Anka naj vzame za moža kmeta, poštenega kmeta, ki si zasluži vsako pest kaše v znoju in z žulji svojih rok. Kmeta naj poroči, ki ga njegovo težko delo stori moža, ki ne pozna zabav in mehkužnosti ter mu je neznana strast in raz-brzdanost življenja. Kmeta naj vzame, ki je tako zelo navezan na svojo zemljo, da mu je poleg njegovih domačih najdražja.« «Kaj naj počne Anka s kmetom? Poglejte jo, kako nežna je in kako gosposka.« «Kaj nežna, kaj gosposka? Ne skrbite za njo, močnejša je in trdnejša kakor marsikateri moški. To pa, kar vi imenujete nežnost, je menda njena lepota, kaj? Moja Anka je krasotica, kakor ie bila njena rajnka mati — Bog ji daj nebesa, že petnajst let spi tam doli na vaškem pokopališču.« »Vendar še vedno upam, da se boste premislili«, je dejal uradnik odhaiaje. «Ne, premislil se ne bom. Sicer pa lahko njo vprašate kar naravnost in brez ovinkov. Morda ji res niste zoprni, da bi vas pa ljubila, o tem vam ni treba misliti. Zapomnite si, da bajtarja hči in tak gospod ne spadata skupaj in vajin zakon bi ne bil nikoli srečen!« «Jaz sem pa vedno prepričan baš o nasprotnem. Anko dam izučiti kuhanja v Ljubljani in v dveh mesecih je lahko poroka.« »Govorite z njo, saj vam pravim! Tamle je, pa jo vprašajte!« Vodja je proseče pogledal Anko In jo hotel vprašati, kako misli. Še preden pa je spregovoril, ga je deklica prehitela, stopila k očetu in rekla: M. je spozna! suknjič kot lastnino delomržnega 191etnega S. Gostilničar je ovadil zadevo orožnikom. * Primanjkljaj v mariborskem mestnem pogrebnem zavodu. Mariborski župan dr. Juvan je izdal uradno pojasnilo o nerednostih, ki so bile Odkrite v zadnjem času pri mestnem pogrebnem zavodu v Mariboru in povzročile precej razburjenja v mestu. V pojasnilu omenja, da se je izvršila koncem aprila leta 1929. natančna revizija in se je pri tej priliki ugotovil nered v knjigah. Knjigovodstvo pogrebnega zavoda je bilo zaradi tega preneseno k centralnemu knjigovodstvu, ki je ugotovilo primanjkljaj okrog 100.000 Din na škodo mestne občine. Zadeva je sedaj izročena sodišču, da ugotovi, kdo izmed do sedaj pri pogrebnem zavodu zaposlenega uradništva je kriv primanjkljaja. danes do vlaki, irl odpeiie o mraku, plesala samo z menoj! Ai ste zadovoljni?« Načelnik si te n drgnil svoj mozoljasti nos in odvrnil v zad-eeri: «Seveda. denar hvaležno spreimemo! Ob-1'ubiti vam na ne morem, če bo Minka zadovoljna. Dekle ima prosto voljo. No poskusim oa lahko. Morda bo pristala iz ljubezni do dobre stvari. Tisočaki se pač ne pobirajo p j tleh!» Načelnik ie poklical deklico in ji povedal, kaj želi gost iz Ljubljane. Minka ie bila v zadregi. Zardela ie. Pa se je takoj nasmehnila in deiala: «Tistih par tlesov pa že rada plešem z gospodom, če ga to tako veseli!« Zvedel ie za to tudi Matija. Nič mu ni bilo všeč. da ga ni prišla Minka vprašat, če sme iti plesat ali ne. Pa je mclčai in se ni niti najmanj izdal, da ga to kai boli. Pričel se ;e oles. Minka ie plesala samo s svojim novim znancem, kakor ie obliubila Spočetka ii le bil mestni šltric se ie poredi.o nasmehnil in nič ni odvrnil. In tedaj io 'e stric putreplial oo ram' in dejal: «Menda ne; zdi se mi da se boš peljala.« In tedaj ie zahiralo Ančkino oko sreče in zadovoljstva. Vesela se je odpeljala z materjo domov. Pa so po stari gorenjski navadi položili ljudje praprot oo tieh. prepričam da pride božja ptica — sveti Duh in se 'počije bin-koštno noč na praproti ter razsvttli vse nas. uboge zemliane. Otroška srca so pa utripala v pričakovanju. Mnogo iih ie bilo ki mesta še videli niso. Drugi so se na bali tistega udarca pri birmi, ker so jih start plašili. Binkoštni ponedeljek zjutraj ie prišla po Ančko teta Minka. Bila ie tako zala. da so jo otroci kar ogledovali. «Kar semkaj v hišo r-topi. v kamrico*, je dejala Tinca in cdnravjia dekle v kanvico. Potem je oblekla tudi Ančko v na';epšo obleko, da se ie iakec kar čudi!, kaiti še zdaj ni bil na jasnem, kako ie s sestrico glede birme. Tedai se ie oa pripeljal Jakxtv botar. ki ni bil nihče drugi kakor M i*iia Ihtavi! ie voz pred hišo in zjvpil s KreoK.m iria-- >m: «No, halo. kie oa in.£te našega Virman ;a?» Pa je pristonil gosnodar Tomaž in delal, da bodo takoj odpravljeni. Matija je trenufek počakal Odprla so se vežna vrata in prikazal se >e lakec žarečih lic. z dehtečim nageljnom v mimbnici. Za njim je prišla gospodinja in z nio Tomaž, ki ie privedel za roko Ar.čko. Za Ančko ie pa stala vsa zardela — Minka. «Menda ne bo* nasprotoval če se !udi Ančka in njena botrica popeljeta s teboj«, je dejal gospodar in pomembno pomežiknil. Matiji je postalo nekako toplo okoli srca. ♦Kakor mislite vsi ste dobro došli«. je dejal kolikor mogoče brezbrižno- MinKa ie pa opazila, da se mu glas trese ;ti vsa srečna se je vsedla v kočijo. Boter in botrica Eandetov Mmja je bil vedno vesel fant. če se je ta ali o' i vaški iunak kislo držal, ga jc vedno znal Matija potolažiti. Fant pa ni ime' mile besede za svojega tovariša, o ne, kar krepko in naravnost je udaril: •Sram te bodi. da se držiš kakor kislica! Čudno, da te katera pogleda. Ali misliš, da ie cmerjen.12 za fante? Škoda, da ti nisem pi nesel bonbon ?kov», se je običajno pričel Matija norčevati. Potem ie pa povedal kakšno veselo, čeprav podčevsko, potisnil svoj ka-sterec na oči m zavriskal. da ie donelo kar SKozi ušesa. Da. Matija ie znal vriskati kakor n« ten drug! Pode; je pa objel svojega tovariša čez ramo in pričel peti. Kmalu so se pridružili glasovi megovih tovarišev in v tiho noč se je razlegalo fantovska pesem. Matija ni lazil za dekleti, tudi vasovat ni hodil. Fant je oa vendar imel izbrano dekle. Samo on in ona sta vedela za svojo ljubezen, in nihče drugi ne. Tista izbranka ie pa bila lena Pečkarjeva Minka. pridno in brhko dekle, s katero sta bila že domenjena, da se kmalu poročita. Marsikatera vaška krasotica bi bila vesela. če bi jo pobaral Matija, kaiti fant ie bil zelo prikupljiv. čvist in mlad korenjak. Veselila se je pa le W't.ka skrivaj njegove ljubezni; samo'svoji materi ie zaupala, da se poroči z ni'm ali pa z nobenim drugim ne. Vendar ie nrišlo nekai vmes. Gasilno dru-š'vg je imelo svoio veseiico in ta veselica je bila za Minko 7eio usodna. Tudi Matiia ie bi! član gasilskega društva in ie bil na veselici. Med domačinkami, ki so stregle gostom, se e pa sukala Minka. ki ie ziasti pazila na mizo svojega fanta, da se ie takoi drugim idelo nekoliko sumljivo, ko so videli, kako sta s? prijazno kimala. Fantje so pa imeli Matiio les radi in vsak mu ie privoščil za nevesto brhko Pečkaievo dekle. Vse ie bi'o veselo. Mož.ie in fantje so bili zelo zadovoljni, zabava na veselici se ie debro razvija'a. ijudi je bilo vedno več in marsikateri gasilec si je deial: «Kmalu bomo irreli novo brizgamo, katere smo tako poti ebni!« Med gosti ie bil tudi mlad trgovec iz mesta. Ko je ooazi. Minko. mu je tako ugajala, da je pričel kar očitno laziti za njo in se ii la.'kati. Fant e bil nekoliko vinjen in zato ie bi, še bolj predi zen. Za mrke poglede domačih fantov se ni brigal. Ko je ocazil, da se jtzno drže. pa ie to še podžgalo in v svoii objestnosti iim ie sklenil rodkuriti. Rad bi iim eno zagodel, obenem pa tudi nekai več daroval za gasilce, ker ;e bil tudi sam navdušei. gasilec. Sicer so niegovi mestni znanci trdili, da fant najraje že,o gasi. vendar ie bilo dobro zrano. da ima za gasilska društva vedno odprte roke. Pa se je mladi meščan obrnil k načelniku ln mu prijazno dc a': »Gospod načelnik! Tu vam izročim 1000 Din, katere sem namenil vašemu drn-štvu, toda samo pogojno, da bo lepa Minka I «Pa dobro vozite in priini bodite vsi $kupai». ie spe' ifkei Tomaž in «e zareže. «Ti poredne.? ti» mu ie oožueala z voza Minka in se blazenr, nasmehnila. Ctroka sta se zadovoljno sti.-1'l? vsak v svoi kot in se oddehnila. kakor en bila že prevozila bo«r ve kako dolgo pot. \ Koni ;e pote°.nii .n kočija ie odneljala. [ Spočetka Matiia ni nič govoril. Mirivj je sedel polee Mitut .n molčal, i Pa se ie ogiiSn zeovorni Jakec: i «Boter, teta Minka ie bila zelo vesela, ko je zagledala vašega konjička. Kc.r zasm;'a)a se je in za vpila: «Ze ere že gre!» j Minka ie bila v strašni zadregi. Jezno ie pogledaia Jakca a Matiia se ie zusmeiai Ker pa ni hotel orec! ^tro-ii spravljati Minki, v zadrego, ie pa sam delal: |i «Vidiš Jakec. potem sva pa s teto oba enaka, tudi jaz sem se vzradostil. ko sem za-glpdal Ančkino botrico pa še kako!» Potem sta se pričela pomenkovati. O koliko sta si imela oovedati: Min'u so žare!e oči in lica. Matiia se ie le zadovoljno smehljal kakor že zdavnaj ne Videlo se ie da je v;e pozabil, vendar se e hotela opravičiti, j «Vidiš, tako in tako ie bilo Še p:smo imam od njega, pa tudi mti vntice nisem odpirala®, je trdila in ga skoro očilaje pogledala. |. «Danes ti verjamem! Samo to napak? s" naredila, da mi n.si prej povedala, da erei plesat«, je odvrnil Matiia in ui;»ril po Komu Ko sta se tisti dan ob mraku birmanca vrnila domov, sta pripovedovala materi, da je bilo zelo lepo. «Pa na stolnicah smo kupovaii. Pogl-i ter koliko slaščic sla nama nakupih botrčeic in botrica», ie deui Jakec. «Da, da. pa cud za botrico ie boter irkai kupil, samo videia nisem kaj*, je onr.nila deklica. «0. iaz seni ca videl, čeprav ie tisto darilce urno spravila Boter ie dal tetki vei ko rdeče srce». ie aiifga' Jakec. j Matija in M!n' vsa o leto talyj lepo in tako naše blago na trg, da se m.jr ma'okatero ženstvo ponašati s tako lepimi domačimi vzorci. «Dečva> je ne le lepa. am- a'* tudi praktična in za poletje v mestu ter na dežel najprimernejša noša. Opozarjamo naše žene in dekleta, da pazijo pri nakupu, da jih ne preslepe s tujim blagom. Le domača «dečva> je pra- a n lppa. bolnemu telesu v prid. Pravo zdravilo je radenska slatina pri raznih pljučnih, želodčnih, me-hurnih, črevesnih, ledvičnih boleznih in skrnini (gihtu). Vse zastane škodljive snovi zgrabi slatina in tako rekoč umije naše telo odznotraj. Paziti pa moramo, da kupujemo le radenski zdravilni vrelec, ker druge slatine znatno zaostajajo za njim v zdravilnem učinku. Posebno pažnjo pa zahteva ta slatina pri raznih zahripanostih in kašljih. Če pijemo trikrat na dan vrelo mleko, ki smo mu prilili polovico te slatine, bo postal naš glas hitro čist in bo pojenjal kašelj. Pije se kake 3 do 4 kozarce na dan. Paziti pa moramo, da je steklenica zamašena s celim (nepreluknjanim) zamaškom in da stoji na vratu, da ne izpuhteva ogljikova kislina. Jetičnim se svetuje piti slatino z limono in sladkorjem. Znano je, da imajo bledikavi ljudje posebno poželjenje po limonah, ki jih jedo kakor mi pomaranče. Do nedavnega so razlagali ta pojav tako, da so taki ljudje od limon bledi. Danes pa vemo, da so v limonah take snovi (vitamini), ki podpirajo in krepijo telo v borbi z boleznimi. Pri kožnih boleznih se je dobro obnesel od-cedek iz nastrganega, sirovega rumenega korenja kot dodatek slatini. Ker je tak sok malo osladen, dodamo limonovega soka. Če je žeja prav huda, ne pij nikoli večjih množin hkrati, temveč le po požirkih v daljših presledkih. K. LETOŠNJA «DEČVA». i^f^fP Ker se je pri nas povsod tako hitro udomačila, je dokaz, da odgovarja n^emu narodnemu okusu po barvi, blagu in po kroju. Pa je NEKAJ NASVETOV ZA VRT. Solato, špinačo in druge listnate zelenjave je najbolje rezati zvečer za prihodnji dan. Redilne snovi namreč preidejo ponoči v steblo in koreninice, čez dan pa preidejo spet v liste. Ako hočemo jesti dobro, okusno zelenjavo, jo naberimo že zvečer. Zlasti solata je tedaj bolj okusna. Da ohranimo narezane b^luše (šparglje) nekaj dni sveže, jih zakopljimo v vlažen pesek, ki pa mora biti lepo čist, svež in brez vskega duha. Vlažna zemlja je tudi dobra. Posodo z vloženimi beluši je treba postaviti tudi na hladen prostor. Zemljo okoli drobnih rastlin je treba večkrat zrahljati, da pride zrak lažje do korenin. Rahljajmo preko leta večkrat. S tem pospešujemo tudi rast. Kompostne in sploh gnojne kupe po kotih vrta zakrijemo, ako nasadimo nanje buče. Buče s svojimi velikimi listi lepo zakrijejo ves kup. Če potem še dobro zalivamo, bomo imeli na takih krajih naj. večje in najtežje buče. Najboljši gnoj za iglaste rastline kakor ciprese, boriče, smrečice, ki jih imamo na vrtu za okras, je voda, na kateri smo delj časa namakali slamnal goveji gnoj. Gnojiti pa je treba takoj, ko začn« drevje odganjati in dokler mu ne dozore poganjki SOBNE PALME. Sobno palmo treba skrbno negovati, ker to je draga rastlina, in čim večja je, tem lepši je okras sobe. Vsaka gospodinja pa je ponosna, če si more poleg drugih cvetlic in rastlin privoščiti tudi kako palmo v sobi. Ako postanejo palme rumene, je največkrat vzrok na koreninah. Te se pri veliki suši skrčijo, ker so zemljo v posodi že vso prerasle, tako da se dotikajo posode in ne morejo več sprejemati hrane. Lahko pa je tudi nasproten vzrok: da korenine radi prevelike vlage prično gniti. Vsekakor pa bolne korenine povzročijo porumene-vanje listov. 1 Najbolje je, ako take palme takoj presadimo. Včasi pa je vzrok porumenenju tudi presuh zrak v sobi, zlasti v zimskem času, kadar kurimo. Tedaj je treba palmo večkrat poškropiti in sploh poskrbeti, da ima dovolj vlažnega zraka. Prevelika posoda tudi za palmo ni priporočljiva. Bolje je, da ji postane posoda sčasoma pretesna in jo potem presadimo v večjo kakor pa da jo takoj spočetka posadimo v posodo, ki je večja, nego jo rastlina potrebuje. Za kuhinjo Koruzni pečenjak (šmorn) V en in četrt litra mleka daj 5 dek sladkorja, 5 dek sirovega masla in malo soli. Daj da zavre in v vrelo mleko zamešaj male več kol pol litra koruznega zdroba (gresa) in za priboljšek eno pest rozin. Pripravi si že prej plit\;p ponev, v kateri razgrej dve žlici masti. Ko se je zdrob v mleku zgostil, ga hitro vlij na maet za prst na debelo in peci nato v pečici četrt ure. Pečenjak daj na mizo s solato ali pa s kompotom. Jfagnjetšna t grahom. Vzemi tri četrt kile jagnjetine, jo operi, odstrani kožice in zreži na majhne kose kakor meso za golaž. Nato popari meso z vrelim kropom in pusti, da se ohladi. V kozo deni dve žlici masti in malo zrezane čebule, in ko čebula zarumeni, iztisni iz mesa vodo in deni pražiti. Ko meso malo zarumeni, oziroma ko se opeče na vseh straneh, stresi zraven en liter izluščenega graha, dobro premešaj in pokrito duši (tenstaj), a večkrat premešaj, tako dolgo, da je grah mehak. Ce se med dušenjem sok posuši, prilij žlico vode. Ko je grah mehak, zmešaj v skddelici dve žlički moke in dve žlici kisle smetane in mešaje vlivaj na meso in grah; nato zali j še z vodo, da dobiš primerno gosto jed kakor golaž. Ko je deset minut vrelo, daj zraven še malo zrezanega zelenega peteršilja, dobro premešaj in daj v skledi na mizo. Zraven daš lahko zmečkan kr mpir in solato. Zabeljcni beluši (špargeljni). Osnaži beluše, to je: ostrgaj steblo, a cveta se ne dotikaj. Zveži nato beluše z nitjo ali rafijo in jih daj kuhati v slan krop. Ko so kuhani (čez približno tri četrt ure), jih deni na krožnik, odstrani povezo, jih potresi s krušnimi drobtinami in zabeli s sirovim maslom. Tako jih daj na mizo. Lešnikova torta. Mešaj pol ure šest rumenjakov in 14 dek vanilijinega sladkorja. Nato naredi iz štirih beljakov sneg, ga nalahko primešaj in daj zraven 7 dek zmletih lešnikov. Peci v dveh modelih v ne prevroči pečici. Med tem pa stolci od treh beljakov trd sneg, kateremu primešaj 15 dek gosto kuhanega sladkorja z vanilijo in še 8 dek zmletih lešnikov. S tem namaži ohlajeno torto vmes in ob straneh, povrhu jo pa nazadnje oblij s kavinim ledom. Telečje meso y omaki. Vzemi eno kilo tele-tine od stegna, jo operi, potegni dol kožice, meso dobro pretakni s prekajenirn špehom, nadrgni ga s soljo in limoninim sokom, na kar ga pusti stati nekaj časa, da se razsoli. Nato ga deni v kozo in polij z vročo mastjo in deni v pečico peči. Med pečenjem ga večkrat polij po potrebi še malo z mastjo, drugače pa prilij malo juhe ali vode. Ko je meso že skoro pečeno, prideni malo korenja, peteršilja, malo čebule in malo gob. Ko se je to že četrt ure pražilo in peklo, potresi v sok eno žlico moke, in ko se je tudi moka malo popražila, prilij štiri žlice smetane in malo juhe ali vode in malo premešaj. Ko je vse pet minut vrelo, deni meso na lesen krožnik, ga razrezi in zloži na namizni krožnik ter precedi na meso malo soka. Ostali sok pa precedi v majhno kožico, prideni mu pol žličke drobno zrezanih limoninih lupinic, pusti zavreti, na kar daj posebej v skle-dici zraven pečenke na mizo. Zraven daš zmečkan krompir, oziroma pire in solato. »DOMOVINA* št 21 Dobro sredstvo zoper mrčes, zlasti ščurke in ruše je boraks v prašku, ki ga zmešamo s stoiče-nim sladkorjem in natresemo po luknjah in špranjah. Razne vezenine (ročna dela), ki so zelo uma- zane, a jih hočemo oznažiti in osvežiti, moramo pred pranjem politi s petrolejem. Blazinice za pečatenje (Stempelkissen) ohranimo delj časa sveže, ako jih od časa do časa malo poškropimo z vinskim cvetom ali pa z navadnim špiritom. Voščene madeže s črnega usnja (Wild|eder) odpraviš z bencinom. Ce je pa bencin kaj barve izjel, osnažimo s črnim kamnom za čiščenje takih čt/-Ijev. Lahko porabiš trdi črn puder. S terpentinom takega usnja ne smemo čistiti, ker terpeatin zlepi dlačice v u3nju. Zarjavele vijake, ki tako trdno drže, da se ne dajo odvlti, zrahljamo, ako vlijemo nanje malo ter-pentinovega olja in pustimo, da se olje vleze. Cez nekaj časa potolčemo od spodaj vijak in se bo dal odviti. Kvarni vplivi alkohola Na tem mestu smo že govorili o škodljivosti strupov, ki jih uživamo s kavo in tobakom. Našteli smo vse glavne zle posledice, ki jih trpi naše telo od nikotina in kofeina. Danes pa hočemo spregovoriti o strupu, ki rodi še hujše nadloge, ki ne ugo-nablja le posameznika, ampak cele rodbine in rodove, o enem naših najhujših sovražnikov — alkoholu. Morda ni v nobenem strupu ukoreninjenih med ljudstvom toliko predsodkov, toliko krivih mnenj kot vprav o alkoholu. Zato je boj proti temu sovražil toliko težji, saj se mu celo v pesmi poje slava, ki je ne zasluži. Kjer teče rujno vince, beže skrbi, se poje, brenka na strune, tam je doma veselje. Zato pijemo ob vsaki priliki: če smo žalostni, da se razveselimo; če smo veseli, da proslavimo blagoslovljeni trenutek sreče; če smo utrujeni, da dobimo novo moč itd., ob vsaki veseli in žalostni, obupni in zmagoslavni priliki. Tako bi človek res s prelestnimi barvami tvojo prihodnost in te ma-meč potaplja v namišljena blaženstva in naslade prepojeno sedanjost. V tem blaženstvu, ki ga proizvaja alkohol, tiči njegova glavna moč, odtod izhaja njegova siina nevarnost Bliža se ti v prikupni, varljivi obleki. Vesel, prešeren smeh se razlega; glasi se ubrana pesem, odmeva vrisk, zveni struna, poje klarinet, žare lice in iskre se oči. Oj, pozabljene so vse moreče misli, utopljene so temne skrbi! Sama radost in sreča sta doma tam. kjer krožijo čaše in pijejo zdravice. A koliko časa traja ta blaženost? Smeh se hitro izpremeni v krohot, pesem v rjovenje, zabavljanje, prerekanje, prepir in mnogokrat v pretep, ki se neredkokrat konča z lažjimi ali težjimi telesnimi okvarami in večkrat celo z ubojem. Alkohol je obetal svojim častilcem uebesa, zavedel jih je pa tja, kjer sta po iztreznitvi, včasih pa tudi že prej, jok in škripanje z zobmi. Kdor se vda alkoholu, je podoben siromaku, ki se je zapisal vragu, da bi mu ta pomagal odkriti zaklad, neizmerno bogastvo mu je obljubil vrag, in ko je mož v temi noči kopal iu kopal zaklad, so kar blesteli cekini v zemlji, da si jih je komaj natrpal dovolj. Ko jih je pa drugo jutro pogledal, so se izpremenili ponočni cekini v dnevni svetlobi r ničevo listje in dračje.» (Dr. Robida.) Kar je najhujše pri alhokolu, pa je to, da ne uničuje le pivca, ampak se maščuje tudi na potomcih. Navadili smo se, da delamo za siabotnost in pokvarjenost otrok, za pogoste zločine itd. krivo zadnjo vojsko, ki res ni rodila v tem oziru nič dobrega; mislim pa, da bi se mnogo, premnogo tega dalo pripisati vragu alkoholu. Trezni ljudje so vedno najkrepkejši, tako na telesu kakor na duhu. Alhokol uničuje moč volje, zmanjšuje smisel za krepkostno življe, nas dela sebične, lažnive, skratka, nas duševno kvari. Dotaknili smo se v splošnem škodljivega vpliva demona alhohola. V prihodnjem članku bomo govorili o tem, kako vplivajo opojne pijače na posamezne organe našega telesa. X Prav svojevrsten zaslužek. Kavkaški b»- Praktični nasveti Madeže od rdeče tinte odpraviš s perila z gorčico (ženfom), in sicer jo moraš bolj debelo namazati na madež, na kar pusti tako nekaj ur. Nato izperi gorčico dobro proč. Pri trdovratnih mad> žih moraš to večkrat ponoviti. mislil, da nam je vino največji dobrotnik. To pa je S"11«* Cvirkin, živeč v Parizu, je pravi mojster velika in za cele rodove usodna zmota, kar hočemo v poskušanju raznih poklicev. Bil je nosač, mle-v naslednjih vrsticah tudi dokazati in popisati vsaj kar> likar> nočni fuvai- Naposled je postal čuvaj v glavnem škodo, ki jo trpimo od uživanja opoj-; Pri nekem predmestnem vrtnarju. Tu se mu ]e nih pijač. I nasmehnila sreča. Cvirkin je ujel nekega pote- ... , . . . . .. . , „ • • pinskega piščanca brez gospodarja. Piščanec se Alkohol nastaja pn vretju iz sladkorja in se £ « v%etelincka, a naposled ga je slučajno nahajo v p.vu, vinu, sadnem mostu m žganju vseh avt0m0bil, prav ko £ je ko*al v cestnem prahu. Cvirkin se je pritožil. Dobil je 12 frankov odškodnine in še 52 frankov 75 santimov za razburjenje ter sodne izdatke. To mu je bilo všeč Alkohol je nevaren posebno zaradi tega, ker se in je takoj izkoristil naključje. Nakupil je mnogo nam hinavsko bliža. Ce ti je mraz in zaužiješ par pjg^ancev in jih navadil na avtomobilsko hupo. kapljic alkohola, recimo žganja, imaš občutek, da Morali so priteči po proso, čim se je oglasila hupa. te je ogrel, v resnici pa te je shladil, kar ti ne- Seveda so potem leteli piščanci kakor neumni vrst. Alhokol škoduje vsemu našemu telesu, uničuje človeka in mu jemlje najboljše telesne in duševne moči. dvomno pokaže toplomer. Alkohol namreč razširja krvne žile, posebno one male, ki vodijo k površini telesa. Razširjene žile pripeljejo s seboj več krvi, odtod občutek toplote, ki pa se prav kmalu spremeni v nasprotje. Tako nas je alkohol zahrbtno prevaral. Enaka varalica je alkohol v drugem primeru. Žejen si in močno ti tekne par kozarcev vina. A bolj ko piješ, bolj si žejen. Alkohol namreč jemlje telesu vodo, zato si z opojnimi pijačami nikdar ne boš utešil žeje. Ljudje so dalje prepričani, da daje alkohol moč. Morda je to od vseh napačnih naziranj o alkoholnih pijačah najbolj napačno. Ce si izpit par kazar-cev vina, se res vržeš na delo z večjim zamahom, a to začetno navdušenje si nepričakovano hitro poleže in delo gre potem veliko počasneje od rok, kako če ne bi nič pil. Torej prevara na vseh koncih in krajih. Kako, da se da človek tako nespametno varati? «To dela alkohol, ker ti zamrači jasni pogled, ti ubije razsodnost, uniči pomisleke in premisleke, te preslepi, da ne veš, kaj je res in kaj ni res, te nalaže do dna duše, ko ti potvarja tvojo preteklost, ko slika pod kolesa vsakemu osebnemu ali tovornemu avtomobilu, junaško poginili in svojemu gostitelju zapustili pravico do odškodnine. Tekom dveh mesecev je izgubil Cvirkin 7 kokoši in do 30 piščancev. Veselil se je zaslužka v znesku več tisoč frankov in je že premišljal, kaj bo začel z denarjem. A nevoščljiva oblastva so odredila preiskavo in dognala Cvirkinovo sleparstvo. X Drugi polet nemškega zrakoplova «Zep-pelina» čez morje ni uspel. Dne 16. t. m. se je dvignil v Friedrichshafenu nemški zrakoplov cGrof Zeppelin» na svoj drugi prekomorski polet. Na krovu je imel 40 mož posadke in 8 potnikov. Priplul je že skoro do Gibraltarja, ko so ugotovili na enem. motorjev težko napako. Vodja zrakoplova Eckener je zaradi tega obrnil in se vračal preko Francije, kjer je moral 17. t. m. pristati v Toulonu. Francozi so storili vse, da je zrakoplov lahko pristal brez nesreče. X Strašen potres v Turčiji. Soušehro v Turčiji je obiskal 20. t. m. strašen potres, ki je porušil skoro tisoč hiš. Kolikor je znano, je bilo ubitih 40 ljudi in mnogo ranjenih. X Tudi Mehika bo postala napol suha. Mehiška vlada je predložila parlamentu zakonski predlog za uvedbo delne zabrane alkohola. Prepovedane bodo vse opojne pijače razen lahkih .vin in piva. .<- X Proti pobijanju živali. Pred dnevi je zborovalo na Dunaju Mednarodno društvo za varovanje živali. Zbor se je končal s čudno procesijo, ki je korakala skozi prometne ulice. Bilo je do 3C00 oseb, ki so vodile s seboj pse in mačke. Na čelu sprevoda so šli avtomobili s praporom, ki je nosil napis, da je pobijanje živali kulturen škandal. X Sredstvo proti kačjemu piku. Dunajski profesor Kraus, ki bo potoval v kratkem v Južno Ameriko, je imel predavanje o strupenih kačah, j pri čemer je govoril tudi o sredstvih proti njihovim pikom. So razne živali, ki so proti kačjemu strupu neobčutljive, na primer jež, južnoameriški slcunk in neke nestrupene kače, ki požirajo najrajši strupene. Človek in večina živali pa so za strup občutljivi. Veliko število ljudi umre vsako leto zaradi kačjega pika. V sami Braziliji je bilo na primer pred uvedbo zdravljenja s sredstvom proti kačjemu strupu letno do 4800 mrtvih. Sredstvo je tukaj povzročilo ogromen napredek. Pridelujejo ga na ta način, da iztisnejo kačam z vso previdnostjo strupeno tekočino, ki jo vbrizgnejo potem konjem, od katerih dobe to sredstvo (serum). V Braziliji in Argentini imajo cele zavode za gojenje strupenih kač. Te dobivajo z dežele za nagrade, ki so razpisane na žive kače. Evropske kače imajo premajhne količine strupa, da bi bile uporabne za pridelovanje seruma. Zato uvažajo serum iz Južne Amerike. X Bogata dežela brez dela. Na obsežnem otoku Lord Howeu, 650 km od vzhodnega avstralskega brega, živi komaj 120 ljudi, pa so vsi srečni in bogati ker trgujejo z dragim semenom palme pantia. Tekom let so si prebivalci otoka nabrali ogromno premožnje. X Kuga na nemškem parniku. Iz Lizbone poročajo, da je prispel tja iz Buenos Airesa nemški parnik «Cap Arcona», na katerem je 60 potnikov bolnih za škrlatico in kugo. Vsi bolniki so iz Argentine. Prosili so. da bi se v Li?boni izkrcali in potovali dalje po železnici v Boulogne. Ko je prebivalstvo to izvedelo, se ga je polastila strašna panika in na ladjo so bili odposlani ostri protesti. X Bogat trgovec roparski poglavar. V Braili je izzvala veliko senzacijo aretacija tamošnjega najbogatejšega trgovca Zaharije Safruja. Pre- iskava je ugotovila, da je bil ta trgovec več let vodja' roparske in vlomilske tolpe, ki je vršila svoje zločine največ v Besarabiji in Transilvaniji. Pri preiskavi v stanovanju aretiranega trgovca so našli dragocenosti v vrednosti več milijonov lejev. X Močan potres na Češkem V noči od 15. na 16. t. m. je doletel mesto Aš na Češkem močan potres, ki ga je spremljalo podzemsko bobnenje. Najmočnejši je bil sunek ob 22.40, ki je zbudil vse prebivalstvo iz spanja. Skoro vse je zbežalo na ulice. Nato je bilo do jutra mirno, dokler se ni ob 6-14 ponovil nov močan potresni sunek.. Škode potres ni napravil. . X Milijonar brez denarja. Preprosti ljudje si predstavljajo milijonarja sredi vreč polnih srebra, zlata in bankovcev. Da. je ta predstava napačna, nas poučuje nastopno poročilo iz Barcelone: Ko je te dni prispel ameriški milijonar Vanderbilt v Malago, je stopil na ladjo neki ta-mošnji trgovec in mu predložil račun, ki pri zadnjem Vanderbiltovem obisku ni bil poravnan. Milijonar je dal za račun trgovcu ček. Trgovec je potem hotel vrniti milijonarju razliko ali Vanderbilt ga je zavrnil rekoč: «Še nikdar v svojem življenju nisem prijel v roko bankovcev, na katerih se nahajajo bacili-* Vanderbilt je nato naročil trgovcu, naj mu vrne razliko pred njegovega denarnega zavoda. L stnfca uredništva Veržej In Banovcl. Brez podpisa ne sprejmemo 1 Središče ob Dravi. Slučajno zgrešili. Poročali bomo v prihodnji številki. Onim, ki iščejo dela. V Dalmaciji m pri iz-suševanju močvirja pri Pančevu se delo ne bo lahko dobilo, ker bodo tam. zaposleni okoliški domačini. Povprašajte borzo dela v Ljubljani ali v Mariboru! Vučja vas. Dopis, žal, prepozno prejeli. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Moti se. Šef: »Opazil sem, gospod Klobuštrin, da se Vi v svojem knjigovodstvu često zmotite.® Klobuštrin: »Vem, gospod šef. To vse zakrivi ljubezen. Ne morem živeti brez vaše hčerke.» Šef: »Vidite, že zopet ste se zmotili. .» Nov poklic. Miha Capin je bil na kolodvoru in čital poleg blagajne razobešeni napis: »Potnik, zavaruj si z 2 dinarjema prtljago proti tatvini!« »Imenitno,» je vzliičeno zašepetal Miha in iz- Čez par tednov se je Miha že ves prenovljen sprehajal okrog. Pa ga pobara radovedni prijatelj: »Kako in od česa živite?» »Od česa živim? Zelo enostavno. Zavarovati dam proti tatvini svoj stari kovčeg, poln časopisnega papirja, za 1000 dinarjev in ga potem ukradeni ...» Hraber mož. V laseh sta si dve ženi. Ena od obeli pobegne z razpraskano, glavo k možu- ki ji reče. »Ej, žena., 'ali misliš, da bo vsak tako bežal pred ;eboj, kakor moram bežati jaz?» Tako je. Mož: »Čuj. Ema, nikar ne puščaj beračev v ku-hinjo, da tam jedo.» Žena: »Mene to tako silno vese i ko vidim, daj ti ljudje jedo in nič ne prigovarjajo j 'lilu ...» Vlomilec. Ropar Grdavš (gospe Milinovi v postelji): »Mi-lostiva, davi sem čital v časopisih, da sem pri sinoč-njem vlomu prezrl dragoceno zapornico. Torej sem z njo!» Drugi svet. Kavalir: »KadaT plešem z Vami. .epa gospodična, sem na drugem svetu.» Gospodična: »Ah, potem je drugi svet zelo blizu, ker mi od tam stalno stopate mi moje noge ;..» V tramvaju. Potepuh: »Zakaj pa dela onile tam tako žalosten obraz?» Potepin: »Listnico so mu ukradli.« Potepuh: »Hudiča, odkod pa ti to veš?i Potepin; »No, glej ga, jaz jo imam .. BOL Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. Zenitnl oglasi, dopisovanja to trgovski oglas! vsaka beseda i 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek je priložiti naročilu. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. Ljubljana. Prešernova ulica št 4. Telefon št 3492. I. H. C. bencin-motor 5 H.P. mlatilnico s tresali in sitom, na skupnem vozu, popolnoma opremljen mlin za vsako moko, vse dobro ohranjeno, prodam zaradi družinskih razmer za polovično ceno skupno ali vsako zase. — Držaj, Jerneja vas št. 13 pri Črnomlju. 241 Majhno posestvo naprodaj iz proste roke. Devet oralov zemlje. Arondi-rano, v bližini tovarne in železniške postaje na Dolenjskem. Hiša z vsem gospodarskim poslopjem, go-^o-m in vinogradom. Veliko sadnega drevja. Cena 60.000 Din. — Naslov pove upravništvo «Domovine». 240 Hlode, hrastove 166 od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom. Večje posestvo ležeče na Dravskem oolju, oddam z vsem pridelkom v najem. Vpraša se pri Debenaku, pošta Cirkovce, 236 V pomoč gospodinji sprejmem služkinjo začetnico, staro od 15 do 17 let, zdravo in poštenih staršev. — Stanislav Pevec, brzojavni mojster, Rimske toplice. 242 Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in drugim težkočam želodca, priporoča dr. Q. Piccoll. lekarnar v Liubliani. 150 Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Gorenji vasi nad Škofjo Loko 237 se bo vršil v četrtek dne 30. maja 1.1. ob dveh popoldne v hranilnični pisarni s tem dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Čitanje revizijskega poročila Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani. 3.) Potrditev bilance za leto 1928. 4.) Volitev načelstva in nadzorstva. 5.) Slučajnosti. — Pripomba: Ako bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki bo sklepal brezpogojno (§ 35. društvenih pravil), N a č e 1 s t v o. Ravnokar je izšla razjasnitev e, raz- pravlja dolgoletna izkušn a o razlogih postanku in zdravljenjuiivČnihbolezni. To odlično zdravilo pošljemo vsakomur, ki ga pismeno zjhteva od spodnjega naslova. Na tisoče zahvalnih pisem dokazuje ne mlomes.ljiv edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja za dobrobit bolnega človeštva. Kdor pripada veliki mnoZici Sivčno 00 mit. kdor trpi na raztresenosti, te nobi, slabem spominu, nervoznem glavobolu, jezi. motenju prebave, prevelikih skrbi, bolečin v zglobovima, splošne ali delne telesne slabosti ali od drugih brezštevilnih pojavov mora zahtevati mojo knjižico utehe * Kdor jo pazljivo prečita, pride do resničnega spoznanja, da obstoji enostavna pot, ki pelje do zdravja in iivljenske radosti; Ne čakajte, temveč pišite še danes. E. PASTERNACK, Berlin S. 0. 160 Michaeikirchplats Nr. 13. 1. Preizkušnja. Bodoči tast: «Ali bi vi vzeli mojo hčerko tudi brez dote?» j Bodoči zet: «To se razume, gospod ravnatelj!« r Ne h od oči tast: «Tako? Potem vas ne potrebujem za zeta: bedakov ne maram v svoji družini...» Veliki ilustrovani ik dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104-B. Violiae od «5 Din. Kofrir Harmonike od 85 Din. Tain-baricr od »8 Min. Gramotoni od 345 Min in dalje. 70 STEKLEN PAPIR w polah in na metre, za vse vrste industrije vedno t zalogi nudi najceneje Felix Toman ml. 204 Ljubljana, Ruljeva c. 30 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisa! jo je živinozdiavnik prof. dr. Kem. Okrašena je 6 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravita, ob-kladki, masiranje drgnjene, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bol nih živali, o ranah tet kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti, kot pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju. pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjen.u, izpadu porodnic« in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, za-prtiu, koliki, napenjanju goved iti ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naioča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte) Vsak svoje. Mož: «Midva se morava razporočiti.* Žena: »Dobro! Ti vzemi otroke, jaz pa avto.» Ppima gonilna jermena iu vse mlinsko-teh nične potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki CADEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. 127 Cvetje, zelišča, korenine in lubje vse vrste, v suhem stanju, kupuje v vsaki množini R. Iiiickmann Ljubljana, Abaoljeva cesta št. 10. Zahteva jte brezplačno cenik I 229 Izredna ponudba Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež C. 0. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je u pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna be-leznica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežjn in snegu, za izlete in šport Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo Din 70-— tranko, zacarinjena, poslana po poštnem povzetja. Razpošilja A. Mar ik, export, Praga XII., Londonska 57. („e ne bi ugaiala, lamčimo zameno). Naslov natančno napisati. Dvdkolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke. »TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Neprijeten duh ust je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni uporabi krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobiio krasen sijai slonovtne, posebno pri uporabi zobčaste ščetke. ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust. se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. ki stane 8 Din. Chlorodont-ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo V oiiginalnem modrozelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta glas kot tiskovino (omot ne zalepiti) in dobili boste brezplačno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornica Zlato• rog, oddelek Chlorodont, Maribor 55. Najboljši in najekonomionejši ELEKTROMOTORJI čeških tovarn Skodovi Zavodi v Plznju se nahajajo v velikosti od % do 30 k. 8. stalno v naši zalogi v Ljubljani. ZASTOPSTVO SKODOVIH ZAVODOV V LJUBLJANI Selenburgova ulica štev. 7 Obrnite se na: 191 Telefon 2966. kakor vobče obolenja organov za dihanje leči od vojnih in državnih bolnic itd. kot izborno in zaupno priporočeno sredstvo „Hudovscyn" Dobiva se v vseh lekarnah škatlica za 32 Din, a kjer se ne dobi, ga pošlje za 75 Din po povzetju prosto poštnine edini proizvajalec J26 lekarna I Hudovski, Subotica 90. Zahtevajte brezplačno poučno razpravo o gornjih boleznih! Pljučne bolezni Bronhitis Kašelj Astmo Tuberkulozo Slabokrvnost Jake mišice, zdravi živci dnevno redno negovanje telesa so najboljša obramba proti bolezni. Zato so že naši dedje iu pradeJ e imeli vedno v liiši in s priznauim uspehom duevuo uporabljali preiskušeuo domače sredstvo m kozuieti-kum : Fellerjev prijetno diJeči „ H,Isafluid". »«»» i i-tag tt u • v i^™ ** tt-i-^Ai^/M« Uporab jen na zunaj in znotraj, varu e Fellerjev ,. EI s a f l u i d " prehla-jenja in okuženja, ker je tudi izvrstno razkužev&lno sredstvo in neguie roke, obraz, zobe. usta in dihala iu ie zaradi tega zanesljiv tndi pri influeuci ter gripi. Pomešan z vodo se uporabi za grgrauje, odstrau uie sluz ter na ta način odstranjuje vzr< k kašlju in hripavosti. Proti bolečinam n& potovanju deluje brzo iu ugodno. Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah, poiskusna stekleničica za 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, velika specialna steklenica za 26 Din. Po pošti slane vsaj en zaboj, kateii vsebuje 9 poiskusuih, 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici, samo 62 Din. Trije taki zaboji samo 139 Din, vse že z vračunano poštnino in zavojuiuo. Naročila naslovite točno na Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja. Elzatrg 360. Hrvatska. Kot zanesljivo sredstvo za želodec iu čreva naročite obenem Fellerjeve blago delujoče Elsa-kroglice, 6 škat. 12 Din. Izdala za Konzorcij cDomovine* A d o H Ribnika r, Urejuje Pilip OmladlC, Za Narodno tiskarno P r a o Jeseršefe