Prepoznd priznonfa. Je že stara in obče znana resnica, da je nopriznana nadarjenost posebno poglavje razvoja zgodovine človeštva V vseh deželah in v vseh časih naletimo na izreke, ki se glasijo: »Nikdo ne velja za preroka v svoji lastni domovini.« Resnica teh pregovorov se je doslej najbolj izkazala na polju tehnike in sicer r9.vnotam, kjer je šlo za iznajdbo vsakdanjega, praktičnega pred mota. Eden najbolj imenitih izumiteljev, katerega si lasti Dunaj, je gotovo goz- darski pomočnik Josip Eessel, s koje- ga imenom bo ostal vedno v zvezi iz- urn ladijskega vijaka. Skozi dobo 15 let, od 1812 do 1827, se je ukvarjal Jo- sip Ressel v prostih urab z mislijo, da bi spravil ladjo v premikanje s pomo-  čjo vijaka. Leta 1829 se mu je posreči-  lo, da je opremil čoln »Civetta« s šest-  konjskim parnim strojem, ki je dose-  gel na morju 6 milj hitrosti na uro.  Ressel je umrl leta 1857. Leta 1863 so  mu postavili pred dunajsko tehnično visoko šolo spomenik iz brona.  Krojač iz avstrijskega mesta Kufstein Josip Mariers^ergsr je napravil leta 1815 prvi šivalni stroj. Prejel je šestletno dovoljenje za izrabo svoje iznajdbe. Ker pa se mu ni posrečilo, da bi bil plačal vso tedaj predpisane takse, je ugasnilo državno dovoljenje že po treh letih. Ko bi bil todaj kedo podnrl z denarjem to velevažno iznajdbo, bi bil prišel ženski spol tri desetlctja poprej do blagoslova šivalnega stroja. Še le 30 let za tem, ko so Maderspergerja razvpili za prismojenca, je pridobil Anglež Elis Howe za malenkost Maderspergerjevo iznajdbo ter nje patent. Izumitelj Madersperger je bil med tem tako obubožal, da je umrl v starosti 83 let v sirotišnici. Pred kratkem so mu postavili spomenik v Kufsteinu. Peter Mitterhofer iz okolice tiroskega mesta Meran je izumil že 1. 1866 pisalni stroj. Ta model, ki je sedaj v tehničnem muzeju na Dunaju, je videl slučajno amerikanski mohanik K. Glidden. Po vrnitvi v Ameriko je stopil glede izrabe izuma pisalnega stroja v stik s tvornicami za orožje: Remington, Yost in s tiskarnarjem Sholesom in leta 1873 so priromali prvi pisalni stroji na trg. Dunajski mehanik Siegfried Mai> kus se ie pokazal Ifita 1876 prvič na dunajskih ulicah z iznajdbo avtomobila na bencinski pogon. Ker je njegov voz povzročal preveč ropota, mu je dunajska policija prepovedala vožnje. Leta 1883 sta zgradila Benz in Dai mler prve avtomobile po vzorcu dunajskega mehanika. Še le sedaj nameravajo Markusu postaviti na Dunaju spomenik. Prvo letalo na pogon z motorjem je zgradil izdelovatelj glasovirjev Viljem (Eress. Prvi tozadevni poskus v Tullnerbachu se je ponesrečil, a že tedaj so se izjavili strokovnjaki, da bo njegova iznajdba odločilna na polju letalstva. Nadaljne poskuse z letalomna motor je moral Kress ustaviti, ker ni posedal denarja. *