Ljubljana, sreda 13 mrrca 1929
Cena 2 Din
■nafta mesečno K Dfa. Inosematvo 40 Dm.
UrednUtvoi Ljubljana. Koafiteva ufc« 5. Triefcn Mer.
3122. 3123. 3124. 3125 ia 3126. Maribor: AJetaandrora OMti U. Teleioa fc. 440.
CeUe: Koceoova vt. 2. Teleta Kov. 190. Rokopisi ta m vračajo. - Ogiaji po tarif«.
Uprarolitvot UnUlana, Preternova M.
Teleioa ftt 3122. 3123. 3124. 3125, 312«. baeraul oddelek: UubUana, Preieroo«r
■lica 4. rekefoo it 2492. PodražaJca Maribor: UekModrovt cett
it. 13 Telefon k 456. PodroAalca Celje: Koceoova afica it. S.
Teleioa It. 190 Računi pri pošt ček. »vodih: Ljubljana it. 11.842; Praha čisto 78.180; Wiea Nr. 105-241.
Ljubljana, 12. marca.
2e večkrat v zadnjih mesecih je bito čuti. da stoji Poincarejeva vlada tik pred padcem. Vendar je doslej premagala vse težave, ki jih ji opozicija sistematično pripravlja. Borba je jako ostra in ne da se prikrivati, da se vladna večina utruja in krha.
Razprava o alzaškem vprašanju je zapustila dokaj mešan dojem. debata o ponovni otvoritvi sodišč, ki so bila leta 1926. iz ozirov štednje odpravljena, in razburljiva seja o amnestiji sta pokazali precejšnje razpoke v vladnem bloku ter vzbudili v opoziciji upanje na končno zmago. Zlasti razprava o splošni politični amnestiji, ki jo je zagovarjal socijalist Faure. je izpadla dokaj slabo za Poincarčjevo večino Ta se ie tokrat skrčila na 40 glasov. Vsi socijali-stični radikali so kot en mož glasovali z hiternacijonalnimi socijalisti. Šele veliki Briandov uspeh pri obravnavi Kellog-govega protivojnegr. pakta, ki je bil ratificiran z vsemi proti 12 komunističnim glasovom, je nekoliko poživil duh v vladnih vrstah.
Komaj so se polegli ti viharji, že stoji vlada pred novo borbo Poincare je pripravljen bitko sprejeti in hoče ob tej priliki ponovno staviti vprašanje zaupnice, kar je že tako često — in doslej vedno z uspehom — storil tekom svojega kmalu triletnega ministrovanja, kronanega s tolikimi pozitivnimi rezultati za francosko republiko. Gre za problem. ob katerem se je lani razbila velika koalicija naci.ionalne sloge z izstopom socijalistično-radikalnih ministrov iz prve Poimcarejeve vlade, za vprašanje avtorizacije nekaterih misijonskih redov, da smejo vzgajati naraščaj na francoskih tleh in se jim v to svrho vrne nekaj svojčas zaseženega premoženja.
Spor prav za prav ni načelen, niti z zgodovinskega vidika niti v svoji sedanji fazi. Režima Waldecka-Rausseauja in Combesa. ki sta izvedla ločitev cerkve od države in laizacijo Francije, nista devala vseh meniških redov v en koš. VValdeck-Rousseau se je protivil pripustitvi »puntarskih in poslovnih menihov«. bil pa je pripravljen dovoliti obstoj nekaterim čisto humanitarnim redom. Niti sam Combes ni bil intransi-genten in le načelni odpor cerkve proti novemu stanju v Franciji ie zakrivil, da je vse kongregacije zadela enaka usoda.
Ce sedaj zunanji miqi$ter Briand, isti Aristide Briand. ki je bil pred četrt stoletja glavni referent o zakonu o ločitvi cerkve od države, priporoča, da se dovoli obstoj nekaterim zgolj misijonskim redovom. ki delujejo izključno v inozemstvu in tam širijo vpliv francoskega jezika in kulture, se s tem nikakor ni odrekel svojim starim nazorom. Cesar pred četrt stoletjem niso marali sprejeti niti francoski katoliki niti Vatikan, to je danes, ko ie prenehal odpor s teh dveh strani, možno in spričo neprestanega izirivanja francoskih prekomorskih misijonov po tujih, zlasti laških redovnikih s stališča francoske zunanje politike celo priporočljivo. Tega mnenja sta bila še lani poleg Brianda tudi dva odlična voditel;a socialističnih radikalov Herriot in Sarraut. ki sta se kot ministra popolnoma solidarizirala s celo Poincarejevo vlado.
Levica v stranki pod Daladierjevim vodstvom pa je na kongresu v Angersu prisilila svoje člane, da so izstopili iz vlade. Tej levici so se zdeli vladni načrti sumljivi in dasi nikjer ne izjavlja popolnega in načelnega nasprotstva proti avtorizaciji nekaterih izključno misijonskih redov, vendar dela vladi ostre taktične ovire. Dosegla je že izločitev zadeve iz finančnega zakona za 1. 1929., sedaj se ji je posrečilo, iztisniti jo tudi iz zakona o naknadnih kreditih. za 1. 1928., ki je baš sedai v razpravi p;ed zbornico. Poincare se ie vdal pritisku in je pripravljen sprejeti tud. zahtevo opozicije, da se obravnava vpiašanje kongregacij kot eminentno važno s posebnim zakonom. Toda njemu ^e mudi. Zahteva, da se stvar reši še pred velikonočnimi počitnicami in je zagrozil z ostavko, če se zbornica ne ukiori. Daladier in njegova opozicija pa sta mnenja da se nikomur ne mudi in da noraio komisije p^ei še enkrat te-me,;ito p-erešetab' celo vprašanje. Posebno jim vzbujajo pomisleki sedaj po sklepu 'ateranske pogodbe med. Vatikanom in Italijo. Vladni pristaši pa poudarjajo, da je baš sedaj nujno potrebno z energično protipotezo parali-zirati novi razmah italijanske misijonske propagande onstran morja, ki bo nei/beZfj sledil spravi med sveto sto-Jicr ,n Itau.K).
Taivo je jedro spora. Na današnji seji se /Kaže aii ima vlada še večino za svojo poetiko. Verjetno je. da Poinca-rč tudi toki a ': še zmaga, ker odpor, ka- , k< t rsčeno niti ni načelen, marveč tak- j tičeii eden izmed številnih napadov, ki na i rže sedanjo vlado in pripravi novo « kombinacijo, pri kateri bi socijalistični radii\al] zopet igrali glavno vlogo, katere so se navadili v zadnjih desetletjih. Ta trenutek pa, se zdi. ni še prišel, čeprav morda ni oddaljen.
Depolitizacija slovaške rim.-kat. duhovščine
Slovaški škofje nameravajo po želji kuri je uvesti numerus clausus za duhovniške kandidature — Pod sedanjimi razmerami trpita vera in cerkev, pa tudi politika se je izpremenila v
nestvarno osebno gonjo
Praga, 12. marca d Iz krogov slovaških poslancev izve vaš poročevalec, da se bo prihodnja konferenca slovaških škofov pe
čaia prav resno z omejitvijo udejstvovanja rimsko-katoliške duhovščine v strankah in politiki. Škofje bodo zlasti glede kandidatur svetne in redovne duhovščine določili najvišje dopustno število. Slovaški episko-pat je mnenja da trpi ugled cerkve in vere, ako stoji duhovščina na mestih, ki so že po svoji prirodi kot strankarska mesta izpostavljeni javni kritiki in napadom. Zato namerava episkopat zaključiti, da smejo duhovniki le v omejenem številu biti voljeni v zbornico in senat. Po tem načrtu bi bilo dopustno, da tako zvane katoliške stranke pošiljajo v zbornico in v parlament na vsakih deset lajikov le po enega du-hovnika-poslanca. Toda še ti ne bi smeli imeti voditeljskih in drugih vidnih mest v stranki, marveč bi bili le nekaki svetovalci-veščaki v stvareh, ki se izrecno tičejo vere in cerkve, v ostalih zadevah pa bi odločitev in inicijativo prepuščali samo po-svetnjakom Episkopat hoče tedaj tudi pri svetni duhovščini izvesti enak numerus clausus ki le v veljavi že pri redovniških kandidaturah, da prepreči preštevilne kan-
didature duhovščine, ki naj se raje posveti pastirskemu poslu.
Kakor poročajo, je kurija dala enaka navodila škofom raznih dežela in da ta navodila nikakor niso omejena le na Slovaško, dasi se je bila navada duhovniških kand datui »ako razpasla, da je mons. Hiin-ka napadal stranko mons. Šramka, zadnje čase pa je čsl. javnost bila priča ogorče-ntn i.olitičn:h spopadov med mons. Hlinko in duhovrikoma lurigo in Tomankom. Skorje so uverieni. da bo s tako omejitvijo znatno omiljena dosedanja divja gonja, ki le često izvirala ravno od duhovnikov-po-slancev Obenem pa bo ta odredba mnogo orpomogla k uvedbi večje stvarnosti v politiko, ker so duhovniki doslej povsod zastopali samo svoje koristi in so bili njih zahtfve stalno v nasprotju i modernim nazorom demokratizacije. Najbolj so duhovniki zastopani med poslanci slovaške klerikalne stranke, kjer je 15 poslancev po-svetr Jakov, 8 pa duhovnikov. Vsega skupaj Je v Čsl. zbornici 17 rimsko-katoliških duhovnikov, v senatu pa 8. Čsl. Javnost Je z odobravanjem vzela na znanje pametno in rnrdr j namero uživaških škofov.
Pred izbruhom vladne krize v Nemčiji
Stresemannova demisija na vidiku
Groner
Oblast dobi general
Berlin. 12. marca d. Zunanji minister dr. Stresemann' je odpotoval iz Ženeve v San Remo, kjer bo ostal nekaj tednov, da si oddahne od naporov zadnjih mesecev. Tem povodom so ponovno nastale govorice, da se je že davno bavil z mislijo o demisiji, ker mu zdravniki svetujejo temeljit oddih. Nemška ljudska stranka je za primer Stre-semannove demisije že določila, da zasede njegovo mesto sedanji državni minister za gospodarstvo dr. Curtius. Vsekakor pa na-glašajo osebe iz okolice dr. Stresemanna, da si slednji želi le daljšega odmora, da bi potem z novimi močmi posegel v notra-nje-politične borbe. V zvezi s tem poročajo. da se bo moral dr. Stresemann ločiti od svoje stranke ki ne dovoli uvedbe novih davkov za izenačenje državnega proračuna, dasi je dr. Stresemann obetal zvišanje davkov.
Berlin. 12. marca g. »Norddeutsche Zei-tung« v Hanovru. ki stoji blizu Hugenber-
govemu koncernu. Javlja, da pridejo v po-štev pri rekonstrukciji kabineta kot državni kancelar dr. Luther, prelat Kaas, general Groner, dr. Schacht in še pet do sedaj neznanih oseb. Nato bo predsednik uveljavil člen 48. državne ustaver ter izvršilno oblast izročil generalu Gr5nerju. Ta vest 'e vsekakor znak razpoloženja, ki vlada v desničarskih krogih.
Berlin, 12. marca d. Po dolgih pripravah 2 včeraj prvič javno nastopila z objavo svojega programa nova stranka mladih pod imenom Nemška državna stranka, ki hoče zavzeti mestu sredine. Kot glavna točka programa nove • stranke je oživotvorjenje državne ustave in inovitev posebne organizacije na temelju enakopravnosti ustvarjajočega kapitala in dela. V novo strarko. katere voditelji še niso znani, sta vstopila tudi naci.iona'i«tično bojna organizacija »Jungdeutscher Orden« in mladinska demokratska organizacija »Fronta 1929«.
Odgoditev bolgarskih reparacij odklonjena
Negativen odgovor reparacijske komisije na prošnjo bolgarske
vlade — Ponovna intervencija Bolgarije
Sofija. 12. marca. p. Današnji listi po ročajo. da je prejela bolgarska vlada od reparacijske komisije v Parizu obvesti-
lo, da je bila prošnja bolgarske vlade za odgoditev reparacijskih plačil odklonjena. Reparacijska komisija je sklenila, da more Bolgarija plačati prvi obrok sicer nekoliko pozneje, drugega pa z dnem dospelosti. Bolgarska vlada ie, sedaj izdala zuanjemu ministru Burovu.
ki se mudi v Parizu, nove instrukcije, naj ponovno intervenira pri reparacij-ski komisiji in skuša doseči ugodnejšo rešitev tega vprašanja, pri čemer naj opozori reparacijsko komisijo na to, da je bolgarska vlada v zeJo težkem finančnem položaju, ker je morala žrtvovati ogromne vsote za obnovo krajev. ki so bili opustošenj povodom lanske potresne katastrofe.
Reparacijska banka in enotna svetovna valuta
London, 12. marca, s. Churchill je v če« trtem zvezku svojega dela »Svetovna kri« za«, ki je ravnokar izšel, obrazložil svoje načrte glede svetovne banke. Izpopolnitev reparacijskih obveznosti, bi se izvedla sa* ma od sebe z avtomatskim funkcijonira« njem te banke. Njeni glavni cilji pa so naslednji: enoten svetovni bankovec na dvojni garanciji zmage in sprave. Za krit« je teh bankovcev bi poskrbel dobiček, ki bo nastal pri poslovanju nove banke. Ta dobiček bi bil tedaj temelj za splošno sve» tovno valuto.
Papeževo glasilo zadovoljno z Mussolinijem
Rim, 12. marca. s. »Osservatore Roma« no« komentira zadnji govor Mussolinija ter izraža svoje zadovoljtsvo nad njegovo vse« bino. zlasti glede pogodb med Italijo in Vatikanom. List povdarja, da je bila prva javna beseda Mussolinija O lateranskih pogodbah mirna m stvarna ter vredna ve« likega dogodka. V priznanje zaslug je pa« pež odlikoval Mussolinija z rnsignijami ve« likega križa Božjega groba. To odlikova« nje je dobil svoječasno tudi italijanski kralj Viktor Emanuel.
Bolezen maršala Focha se je poslabšala
Pariz, 12. marca (te.) Glasom telave zdravnikov se Je zdravstven« stanje maršala Focha zelo posi&bšato.
Manevri angleškega brodovja v šoanskih vodah
Londoa, 12." marca (lo.) Londonske »Times« poročajo, da se zberejo v sredo v zalivu Polleu-za na otoku Mallorca vojne ed.imic« angleškega atlantskega m sredozemskega brodovja. Vršile se bodo pomorske vaje, bi bodo končale koncem marca.
Mednarodni mirovni kongres v Atenah
Ženeva, 12. marca (be.) Sedem in dvajseti fflirovni mednarodni kongres se bo vršil v Ate-od 26. septembra do 3. oktobra.
Mednarodni urad dela in osemurni delavnik
2eneva, 12. marca s. Pri nadaljevanju splošne debate upravnega sveta Mednarodnega delovnega urada o angleških predlogih glede revizije osemurnega delovnika se ie italijanski vladni zastopnik odločno protivil vsaki reviziji ter nastopil za to. da se uporabi washingtonski dogovor v svoji sedanji obliki. Zastopnik švedske vlade pa je poudarjal potrebo delne revizije, kar odgovarja tudi stališču ostalih kandidatskih vlad. Zastopnik španske vlade je podpiral predlog nemškega državnega ministra dela Wissella glede postopanja za pospešitev ratifikacije washingtonskega dogovora po Angliji, dočim sta voditelja strokovnih organizacij Pulton (Anglija) in Jouhaux (Francija) še enkrat izjavila, da predstavlja washingtonski dogovor minimum. Delavstvo bo na predlog za revizijo, ako po potrebno, odgovorilo s predlogom za splošno razširjenje washingtonskega dogovora.
Rusiko-rumunski sporazum v obmejnih zadevah
Bukarešta, 12. marca g. 24. marca se pričnejo v Akermann v Besarabiji posvetovanja ru-sko-rumunske centralne komisije. Kakor se uradno izjavlja, U posvetovanja niso političnega, temveč zgolj »pravnega enačaja. Razpravljalo se bo o ramih obmejnih vprašanjih. Načelo se bo tudi vprašanje paroplovbe na Dojestru ter vzpostavitve gospodarskih odnošajev. Komisija s« bo bavila tudi z vprašanjem povratka rinmuin-skih državljanov, k« se še nahajajo v ruskem ujetništvu.
Bodoča zasedanja sveta DN ne bodo v Ženevi
Pariz. 12. marca ». Kakor javlja »Exe!sioT«, so se člani sveta Društva narodov sporazumeli, da v bodoče ne bodo zasedali v Ženevi, temveč v Madridu. Berlinu. Pragi aR kaki drugi prestolnici Male ajrtaote. Govorijo tudi o Otta-wi in AKnu.
Katastrofa v bolgarskem rudniku
Sofija, 12. marca s. Pri eksploziji v premogo-kot»u v Tvardi« sta bHa dva delavca ubita. več pa iib Je ranjenih.
Pirotska konferenca se bliža koncu
Konferenca bo končala svoje delo najbrž že v soboto
Plrot 12. marca p. Mešana Jugosloven-sko-bolgarska komisija je danes po večdnevnem odmoru nadaljevala svoje delo. O dopoldanski seji, ki se je vršila od 9. do 13., je bil izdan naslednji komunike:
»Ker je bolgarski delegat g. Karadžov ozdravel in se je udeležil današnje redne seje. je mešana komisija deiinitivno končala razpravo o začasnem pravilniku za dvolastnike in o vprašanju policijskih ukre-
pov za olajšanje medsebojnega potniškega prometa. Popoldne bo sestavljen točen protokol o današnji seji, ki ie trajala od 9. do 13. Jutri bo komisija nadaljevala delo in razpravljala o ukrepih za povečanje javne varnosti na meji. S tem bo izčrpan program mešane komisije. Obe delegaciji upata, da bo komisija do sobcte dokončala svoje delo.«
Odgoditev vseh zborničnih volitev
S posebnim zakonom bodo volitve v vse gospodarske zbornice
odgodene, dokler ne bo izdelan enoten volilni red Beograd. 12. marca, č. V ministrstvu j delal novega enotnega volilnega zako-
za trgovino je bil te dni sestavljen zakonski predlog, s katerim se odgode volitve in vse gospodarske zbornice v državi in to ne glede na obstoječe zakonske predpise. Volitve bodo odgodene. dokler minister trgovine ne bo iz-
na za zbornice. Do nadaljnjega bodo dosedanje zbornične uprave vodile tekoče posle, minister trgovine pa ima pravico razrešiti posamezne člane ali celotne uprave ter imenovati nove.
Predlog za ureditev profesorskih plač
Važne določbe v načrtu novega zakona o srednjih šolah — Posebne doklade za profesorje — Uvedba šolnine za učence
premožnih staršev
Zagreb, 12. marca 6. Nocojšnje »Novo- Din mesečno.
sti« poročajo iz Beograda: Novi zakon o srednjih šolah, ki ga je prosvetni minister te dni izročil Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, predvideva med drugim tudi regu-hcijo plač srednješolskih proiesorjev. Profesorji naj bi po tem zakonskem načrtu sprejemali poleg osnovne in položajne plače po vzorcu sodnikov posebno doklado po sledeči lestvici: suplenti 200. profesorji 8, 7 in 6 skupine 600, 5 in 4 skupine 1.000, 3 skupine 1.500 Din. Strokovni učitelji naj bi dobivali specijalne doklade po 200 do 400
Včerajšnje avdijence
Beograd, 12. marca 6. Danes dopoldne le bil sprejet v avdijenci na dvoru minister brez portfelja Nikola Uzunovič. Za njim je bil v avdijenci minister za šume in rude Lazar Radivojevič. Obe avdijenci sta bili resornega značaja Popoldne je bil v avdijenci na dvoru voditelj bosanskih Srbov Šola. ki je med drugim pojasnil kralju stališče bosansko-hercegovinskih pravoslavnih cerkvenih občin do novega zakona o pravoslavni cerkvi, ki namerava ukiniti dosedanjo cerkveno avtonomijo.
Gospodarska Mala antanta
Praga, 12.-marca t. Po dogovoru med državami male antante se bo vršila koncem meseca maja v Pragi gospodarska konferenca Male antante. Cilj te konference, je razširjenje trgovinskih zvez med državami Male antante, v glavnem pa bo delovanje gospodarske Male antante usmerjeno na organizacijo skupnega gospodarskega foruma. v čegar kompetenco bodo spadali vs! trgovski posli, ki se razvijajo med državami Male antante. Ena izmed prvih nalog gospodarske Male antante bo dogovor gle. de ukinitve vizuma potnih listov.
Podpis konvencij z Grčijo
Beograd, 12. marca p. Kakor izve vaš dopisnik iz službenega vira, bodo konvencije z Orčijo podpisane v četrtek v Ženevi. Konvencije bosta podpisa a oba zunanja ministra dr. Kumanudi in dr. Karapanos. Predvideno je, da bi se izvršil svečan podpis Prijateljskega pakta prihodnjo nedeljo v Ženevi, če bo dotlej prispe! v Ženevo grški ministrski predsednik Venizelos. Ce pa bi se to ne zgodilo, se bo vršil podpis prijateljskega pakta pozneje v Beogradu, kamor bo v to svrho prispel g. Venizeios.
Beograjsko ženstvo za izenačeni« zakonskega nrava
Beograd. 12. marca. č. V Beogradu sta se vršili danes dve konferenci ženskih društev, konferenca Narodne ženske zajednice in konferenca Narodnega ženskega saveza. Na obeh konferencah so razpravljali o zaščiti nezakonskih otrok. Izne&ena je bila zanimiva statistika. ki ugotavlja, ca vsi otroški domovi in zaščitni zavodi ne zadoščajo za neštevilne nezakonske otroke ki bi bili nujmo potrebni primern? zaščite. Govornice so soglasno ugotavljale, da je največja krivda v tem. da imamo v državi najrazličnejša bračna orava. ki ovirajo sklepanje zakonov Vrhu tega so razne takse tako visoke, da predstavljajo za siromašne slo'e toliko breme, da moraio opuščati sklenitev zakona. Posledica tega so številni divji zakoni. Obe ženski društvi sta se v zvezi s tem izrekli za čim pre;šnje izenačenje bračnega prava in za o'ajšam> materi-jalnih bremen, združenih s sklepanjem poroke.
Ponarejevalca naših državnih panjev predana
|)VV
SornSCU
BudimpeSta. 12. marca. g. Policija ie da« nes izročila državnemu pravdniš*vu iugo« slovenska drživliani Jurija Janžekov'ča in Andorja Kardoša. Zdi se. da imajo dovolj gradiva, da jima bodo dokazali poskus po» narejanja državnih vrednostnih papirjev.
Službena doba za dosego pokojnine je določena v zakonskem načrtu na 30 let Suplenti postanejo profesorji, ko naredijo profesorski izpit v prvih treh letih službe. Z novim zakonom o srednjih šolah bo uvedena tudi šolnina za dijake premožnejših staršev, dočim bodo dijaki siromašnejših staršev, a z dobrim učnim uspehom oproščeni plačevanja šolnine. Novi srednješolski zakon bo stopil v veljavo z novim šolskim letom, to je 1. septembra.
Seja ministrskega sveta
Beograd, 12. marca L Danes popoldne ob 5. se je sestal na Topčideru ministrski svet. Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega ministra o proračunu za leto 1929/30. V zvezi z današnjo sejo so pose-tili tekom današnjega dneva finančnega ministra vojni minister general Hadžič in direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovid, ki sta stavila nizne predloge glede amand-manov k finančnemu zakonu.
Kralj bo otvoril beograjsko radiopostajo
Beograd, 12. marca p. 24. t m. bo slovesno otvorjena beograjska radio-oddajna postaja. Slovesne otvoritve se bo udeležil tudi kralj, ki bo imel pri tej priliki nagovor potom radija.
Jugoslovenska šola na Reki
Beograd, 12. marca. p. Po nettunskih konvencijah ima naša država pravic osno« vati na Reki šolo za tamošnje Jugoslove« ne. Prosvetno ministrstvo je zato preko zunanjega ministrstva povzelo korake, da se čim prej dogradi na Reki potrebno po« slopje, tako da bi se mogla že s prihodnjim šolskim letom otvoriti jugoslovenska šola na Reki.
Važna imenovan ia v rudarski službi
Beograd, 12. marca. p. Povodom današnje avdijence ministra za šume in rude, je kralj podpisal večji ukaz o imenovanju uradnikov v tem resoru. Za generalnega direktorja šum je imenovan doee6anii načelnik tehničnega oddelka generalne direkcije Vilim Čmelik, za generalnega direktorja rudarskih podjetij pa redni profesor ljubljanske univerze inž. Viktor Gostiša. Upokojena 6ta inž. generalne direkcije za rude Vladimir Milkovid in rudarski svetnik v Zagrebu Dra-gutin Rauk. Za direktorja rudarskih podjetij v Sarajevu je imenovan dosedanji inšnek-tor Vladimir Jovanovič. za inšpektorja šum pa je imenovan bivši narodni poslanec Gju-ro Jankovid.
Deputacija strojevodij pri prometnem ministru
Beograd, 12. marca p Danes je posetila prometnega ministra dr Korošca večja de« putacija U druženja stroievodvi. Deputacija je prometnega ministra obvestila o stanju tehničnega železniškega osobja kakor tudi o stanju tehničnega materiiala in ostalih vprašanjih, ki so v zvezi s rehn-čno stranio prometa. Deputacija ie intervenirala glede naknadn;h kreditov za prometno osobie in sporočila ministru tudi svoie želje glede novega zakona o prometnem osobiu
2800 delavcev na splitski progi
Zagreb, 12. marca č. Na lišk? progi še vedno ni otvorien promet, ker ie proga v daljavi 18 km med Malovanom 'n Zmamo neprehodna Tako s spltske kakor z zagrebške strani delaio noč in dan na očiščeni rirov Na sp'itski strani ie zanoslenih '200 na zagrebški strani pa 16<Yl delavcev. Železniška direkci!a upa da bo proga v slučaiu ugodnega vremena oč ščena do 16 t m. Na enem delu proge le danes nekai čssa snežilo, vendar pa se ie sneg sprot! stajal, tako da ni povzročil nikakih novih ovir.
Vprašanje razdrzavljenja naših post
Katere pošte bodo razdržavljene in katere ostanejo v
državni upravi
Ljubljana, 12. marca.
Kakor smo že v večjem delu današnjega »Jutra« poročali, je ministrstvo pošte im brzojava revidiralo svojo prvotno odredbo glede razdržavljenja pošt v Sloveniji ter je za, 32 poštnih uradov, ki bi se imeli pretvoriti v pogodbene pošte, odredbo preklicalo. S tem je ministrstvo deloma ustreglo splošni zahtevi ter omililo posledice prvotnega ukrepa za naše gospodarsko In kulturno življenje. Ostanejo torej še nadalje v erarični upravi vsaj pošte z velikim prometom in v gospodarsko ivažnih krajih. Naša prvotna informaci-Ba, da je razdržavljenje preklicano tudi iza pošti Št. Pavel pri Preboldu in Krmelj, ki sta važna industrijska kraja s številnim prebivalstvom, se je izkazala žal za pogrešno. Kot nekak ekvivalent za one pošte, ki ostanejo še nadalje v državni upravi, je poštno ministrstvo odredilo deetatizaciio novih 15 pošt, ki so po večini manjšega pomena. Skoda je. da se med njimi nahaja obmejna pošta trga Dravograd.
Skupaj ostane torej v območju ljubljanske poštne direkcije 105 državnih pošt, dočim jih bo 265 pogodbenih.
Od prvotno deetatiziranih pošt ostanejo še nada/lje v državni upravi pošte:
Beltinci. Brezno (ob Dravi). Cerknica. Čema pri Prevaljah. D. M. v Polju, Guštanj, Jesenice-Fužine, Kostanjevica na Krki, Kranjska gora. Križevci pri Ljutomeru, Medvode, Mengeš. Metlika, Mežica, Mokronog, Moste pri Ljubljani,
Moškanjci. Potfčane, Radeče pri Zidanem mostu. Rajhenburg, Ruše. Sodraži-ca, Stari trg pri Ložu, Sv. Jurij ob juž. železnici, št. Ilj v Slov. goricah, Šmartno ob Paki. Velenje. Velike Lašče. Vič, Vojnik pri Celju, Vransko in Žužemberk
V smislu prvotne odredbe bodo razdržavljene sledeče pošte v območju ljub. direkcije: Apače, Borovnica, Canj-kova. Gorenji Logatec, Gorje pri Bledu. Ivanjkovci. Javornik pri Jesenicah. Križevci v Prekrnmrju. Krmelj, Ljubno (Savinjska dolina), Loče pri Poljčanah, Ložki potok. Lož, Mislinje. Mojstrana, Moravče, Mu ta, Podnart. Podplat, Polzela, Pristava. Ptujska gora, Račje, Ro-gaševci v Prekmurju, Semič. Stična, Studenci pri Mariboru, Studenec (Ljubljana). Sv. Trojica v Slov. goricah. Sv. Lovrenc na Pohorju. Sv. Pavel pri Preboldu, Št. Jernej na Dolenjskem. Št. Vid pri Stični, Šmartno pri Litiji. Štore, Toplice pri Novem mestu, Velika Nedelja, Videm pri Krškem, Vinica pri Črnomlju. Višnja gora in Železniki.
Na novo je odrejeno razdržavljenje sledečih poštnih uradov:
Cerklje ob Krki. Dobrovnik v Prekmurju. Dravograd, Gorenja vas (Poljanska dolina), Gornja Lendava, Hoče. Kozje, Križe (na Gorenjskem). Loka pri Zidanem mostu, Lukovica, Nova vas pri Rakeku, Sv. Jurij ob Ščavnici. Sv. Peter v Savinjski dolini. Videm-Dobre-polie. Zgornja Sv. Kungota.
Te pošte bodo že jutri razpisane.
Prof. dr. Lukman v Beogradu
Beograd, 12. marca. č. Tukaj se mudi že par dni prorektor ljubljanske univerze dr. Lukman. Včeraj je posetil ministra p ros ve« te, danes pa je bil pri finančnem ministru; pri obeh je interveniral v zadevah univer« are. Kakor se izve, ostane postavka za ljub« ljansko univerzo v novem državnem prora« čunu nezmanjšana.
Slovenec župan na Rabn
Rab, 12. marca. č. Za župana v mestu Rabu na istoimenskem otoku je bil imenovan sreski veterinar Stanko Arko, rodom Slovenec, v občinskem odboru pa so en odvetnik, en trgovec, dva hotelirja in dva se-Ijaka.
Generalni direktor vod
Beograd, 12. marca. 6. Z odlokom ministra ta poljedelstvo je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja vod inž. Vladimir Mitrovič, profesor beograjske univerze. Novo imenovani generalni direktor je danes nastopil svoje mesto.
Svečeniški jubilej zagrebškega aadškoia
Zagreb, 12. marca. d. Zagrebški nadškof bo slavil spomladi 501etnico svojega mašni-škega posvečenja. Ta proslava bo združena % velikimi siavnostmi kulturno - humanitarnega značaja. Sodelovala bodo vsa društva in organizacije, ki jih je osnoval in vodil sedanji nadškof tekom svojega mašništva,
Kasacijski odbor pri upravi za zaščito industrijske svojine
Beograd, 12. marca p. Na osnovi čl. 72 zakona o zaščiti industrijske svojine je imenoval minister za trgovino za Člane kasacšjskega odbora za dobo petih let pri upravi za zaščito industrijske svojine dr. Velimira Rističa, Lazara Uroše vida io Draga Soldatoviča, kasacdjske •odnike v Beogradu, za nj?bove namestnike pa Milana Meškoviča, Milana Strundijaiiča in Sto-jjana Lazida.
Poslanik Kennard v zunanjem ministrstvu
Beograd, 12. marca č. V zunanjem ministrstvu Je bil opažen dames dolgotrajni posel angleškega poslanika Kemnarda, ka je imel skoraj dve ari trajajoč razgovor z zastopnikom zunanjega mdiiistra, trgovinskim ministrom dr. Mažitr anatom.
Obupna borba za življenje
Subotica. 12. marca d. Pri današnjem ju-. tranjem brzovlaku, ki odhaja iz Subotice proti Madžarski, je vršil finančno kontrolo finančni narednik Todor Grujič. Ko je stopal iz enega vagona v drugega, mu je na ozkem prehodu izpodrsnilo, tako da je ob-vise! med odbijači. V tej mučni situaciji je ostal vse do madžarske obmejne postaje Kelefcija, kjer so ga šele rešili. Drveči vlak mu je pri kolenu ostrgal desno nogo. Potniki so se čudili, kako se je mogel Grujič v tem stanju še vzdržati v svqjem nevarnem položaju. V Kelebiji so mu nudili prvo zdravniško pomoč ter ga nato prepeljali v sutotiško bolnico. Zdravniki upajo, da ga bodo ohranili pri življenju, čeravno ie izgubil zelo mnogo kivi.
Ponesrečena motorna ladja
Sušak, 12. marca. n. Motorna ladja, ki vozi med Reko in Ancono, je pri Pulju nasedla na rtu Promontore. Iz Trsta in Reke eo bile takoj poslane ladje na pomoč in je parnik »Diana« prevzel potnike, ki jih je prepeljal na Reko. Dela za dvignjenje ponesrečene ladje naglo napredujejo, ker je morje mimo, kar je velika sreča, ker bi se motorna ladja sicer gotovo potopila.
Šef turške zdravstvene službe na obisku v Zagrebu
Zagreb, 12. marca. n. Semkaj je prispel dr. Ibrahim Sasep, vrhovni šef zdravstvene službe v Turčiji. Sasep potuje po Evropi in proučuje zdravstvene institucije. V Zagrebu Je danes v družbi domačih zdravnikov pregledal higijenski zavod, bolnico in Osrednji urad aa zavarovanje delavcev.
Pomlad v Dalmaciji
Sibenik, 12. marca. n. V Šibeniku je bilo danes na solncu 20 stopinj nad ničlo. Ljudje so se šetali bre* zimskih plažže*.
Ukinjeni vlaki
Kakor smo že včeraj poročali, so začeli vnovič voziti vlaki, ki so bili 12. februarja ukinjeni zaradi mraza in pomanjkanja premoga. Samo nočni potniški vlaki iz Ljubljane v Maribor in obratno ter iz Zagreba na Zidani most še niso obnovljeni. Momen-tano še ni znano, kdaj bodo začeli voziti. Kakor se govori, obstoja možnost, da se ti trije vlaki za enkrat sploh ne obnove.
Voziti tudi niso začeli oni vlaki, katerih ukinjenje je bilo sklenjeno že prej, ker so se izkazali za premalo posečane. Ukinjeni so
na progi LJuhljana-KranJ vlak. k! je odhajal iz Ljubljane ob 8.10, fn vlak, ki je odhajal iz Kranja ob 9.30:
na progi Jesenice-PIanica vlak, ki Je odhajal iz Planice ob 18.10 in vlak. ki je odhajal z Jesenic ob 21.22:
na progi Kranj-Tržlč vlak. ki Je odhajal iz Tržiča ob 14.33. ter vlak, ki je odhajal iz Kranja ob 15.55; .
na progi Novo mesto-Straža sta ukinjena veierna vlaka: ravnovako sta ukinjena po dva vlaka na progah Maribor-čakovec in Marlbor-Fala. Na slovenjebistriški železnici bodo vozili štirje pari mešanih vlakov.
vlom v zagrebški davčni urad
Zagreb, 12. marca. n. Preteklo noč so ho» teli zagrebški vlomilci oropati železno bla« gajno mestnega davčnega urada v Katanči« čevi ulici. Ne ve se še kaj je vlomilce od« vrnilo od izvedbe nameravanega dejanja; sluga davčnega urada je namreč našel pred blagajno mnogo vlomilskega orodja. Vlo« milci se blagajne niso niti dotaknili; naj« brže jih je kaj preplašilo, pa so naglo po« begniii.
Razočarani beograjski
Beograd, 12 marca. p. Danes bi se bil moral vršiti pred beograjskim sodiščem proces v tiskovni tožbi generala Vešoviča proti bivšemu radikalskemu poslancu Pu« niši Račiču Pred sodiščem se ie zbrala ve« lika množica radovednežev, ki so ves do« poldan čakali, kdaj bodo Punišo Račiča pripeljali iz zapora na sodišče. Radoved« neži pa niso prišli na svoj račun, ker je bila raziprava v zadnjem trenotku odgo« dena zaradi odsotnosti tožiteljevega od vet« nika.
Angleški izletniki v Dubrovniku
Dubrovnik, 12. marca. n. Danes ie prispel v Gruž veliki potniški parnik »Oceania< i izletniki iz Anglije in Nemčije.
Obnovljeni brzovlaki na sušaški progi
Sušak, 12. marca. č. Danes ob 14.05 je prispel semkaj po dveh mesecih prvi brzo-vlak iz Zagreba. Ob 14.15 je odšel prvi brzo-vlak v smeri s Sušaka proti Zagrebu.
Smrtna obsodba morilca Mihalka potrjena
Brno. 12. marca. h. Vrhovno sodišče je danes razpravljalo o ničnostni pritožbi Jana Mihalka in dr. Jana Klepetara. Imenovana sta bila obsojena lani zaradi umora Margite V5r5smartyjeve v Visoki Tatri, in sicer Mi-halko na smrt na vešalih, dr. Klep&ta? pa
Poljsko-ukrajinski konflikti
v Lrovn so imeli te dni večji spopad med Ukrajinci in poljsko državno policijo. Pri pogrebu nekega Ukrajinca, ki je lx političnih motivov poskusil izvršiti roparski napad na denarnega pismonošo, a Je imel nesrečo in ga je policija pri tem ustrelila, je prišlo pri pokopališču do krvave borbe med policijo in nekaj stotinami mladih Ukrajincev.
Seveda je krvav! spopad na Ivovskih ulicah povzročil precejšnje razburjenje ter znova obrnil pozornost na ukrajinski problem.
Ukrajinci so danes razdeljeni na štiri države. Daleko največji del jih živi v sovjetski Rusiji, kjer imajo danes svojo posebno federativno republiko. Tu jim je sovjetsko državno vodstvo s sistematičnim delom ukrajiniziralo vso notranjo upravo, uvedlo ukrajinski jezik v vse urade ter jim ustvarilo tudi kulturne institucije s publikacijami v ukrajinskem jeziku. To ni bila tako lahka stvar, zakaj v začetku ie bilo celo mnogo premalo ljudi, ki bi bili ukrajinskega jezika zmožni, zakaj meščanstvo v ukrajinskih mestih pripada še danes povečini velikoruskih narodnosti.
Ukrajinizacija Ukrajine bi mogla biti najboljše privlačno sredstvo za Ukrajince v sosednih državah. Vendar se privlačnost ne kaže v večji meri. Med poljskimi Ukrajinci, kjer bi mogli že največ pričakovati, ne morejo pozabiti na prva leta povojne dobe odnosno let po boliševiškl revoluciji, ko je Ukrajina pod vplivom ekstremistov hotela proč od ostale Rusije in je prekinila od-nošaje z Moskvo. Toda boljševiške vojne sile so zavzele Ukrajinsko ozemlje, pregnani vodje separatistične in meščanske stranke so naposled iskali naslonitve pri Poljakih ter so v zvezi s Poljsko poskusili ofenzivo zoper rdečo armado. Bili pa so premagani in s tem Je bila usoda sovjetske Ukrajine zapečatena. Seveda po teh burnih letih ni mogoče, da bi ukrajinski nacijona-listični krogi iskali zaslombe v sovjeaski politiki.
Dolgo so se drfaH Ukrajinci v Poljski povsem odklonilno napram državi, bojkotirali njene volitve ln upali na uspeh s pomočjo pasivne resistence in abstinence Ali taka politika ni .prinesla ničesar pozitivnega in Ukrajinci so jo pričeli opuščati, kakor se je videlo že o priliki zadnjih sejmskih volitev.
Sicer je treba pripomniti, da velja navedeno le za Ukrajince v vzhodni Galiciji. Oni Malorusi, ki bivalo v vzhodni Poljski izven nekdanje Galicije, so v nacijonalnem Pogledu mnogo manj zavedni, ker se v carski Rusiji niso mogli nacijonalizirati v ukrajinskem smislu. Njihova politika je mnogo manj samostojna in podlega vplivu poljskega režima, pri zadnjih sejmskih volitvah je dobil vladni blok ravno v teh predelih relativno največ glasov. Ukrajinci iz Galicije skušajo sicer med nlimi delovati z nacijonalistično propagando, kar pa n! lahka stvar, ker je na kmetih politično zanimanje majhno, po mestih pa prevladuje židovski element, predvsem pa jih seveda oblasti ovirajo Dri agitaciji.
Ukrajinsci se seveda s sedanjim stanjem ne morejo sprijazniti. Bili so vajeni v avstrijski dobi na drugačne razmere, zakaj Dunaj je njihova nacionalistična stre nI je-nja vneto podpiral, ne toliko ker je želel s tem oslabiti Poljake — česar pa seveda tudi ni zametaval, — marveč v prvi vrsti, ker je upal s tem poostriti notranjo borbo v — Rusiji. Ukrajinski jezik je v vzhodni Galiciji prevladal nad velikoruskim, dobival vedno večje pravice v javnem življenju in na Ivovski univerzi so se pričela predavanja tudi na tem Jeziku. Pod poljsko vlado je vse to nehalo in Lvov se drži s svojo poljsko večino sredi maloruske okolice domala kot povsem poljsko mesto.
Zadnje dni so postavile poljske levičarske stranke svoj poseben ustavni načrt, po katerem naj bi se dala narodnim manjšinam teritoriialna avtonomija. Ta načrt bi manjšine gotovo zadovoljil, dasiravno bi bila tudi v tem primeru težava, kako urediti upravo za mesta, ki predstavljajo polj-sko-židovske Jezikovne otoke sredi malo-ruskega kmečkega prebivalstva.
Lahko rečemo, da skoro ni upanja, da bi se mogla v sedanji situaciji ukrajinska avtonomija v Poljski realizirati. Bila pa bi ogromnega pomena, ako bi se mogla ukrajinska manjšina na Poljskem zadovoljiti, enako kot beloruska, zakaj s tem bi se mogla Poljska zavarovati najboljše napram vzhodu ter obrniti svojo pozornost zapadnim mejam.
Konec zasedanja čsl. zbornice in senata
Praga, 12. marca. h. Danes se je vršila seja poslanske zbornice, na kateri se je razpravljalo o zakonu za pospefiitev sistematične elektrifikacije v Češkoslovaški. Senat je na svoji današnji seji razpravljal o državnih računskih zaključkih iz leta 1927. V petek bo predsednik republike zaključil zimsko zasedanje obeh zbornic. Spomladansko zasedanje se bo pričelo takoj prihodnji teden, v sredo 20. marca.
Francozi proti reparacijski banki
Pariz, 12. marca (lo.) Na seS reparadjske
komisije se Je pojavila proti ustanovitvi predlagane reparacijske banke znatna opozicija. Delegati so v glavnem sporazumni t ustanovitvijo te banke, vendar je precejšnja razlika v mnenjih, kaka pooblastila naj banka uživa. Izražena Je bila bojazen, da bi se banfca s tako ogromno glavnioo v gotovih primerih lahko upirala tendencam prizadetih vlad. Francoski krogi izražajo bojazen, da bi bila reparacijska banka preveč pod nadzorstvom ameriškega kapitala.
Anglija je zoper stvarne reparacijske dajatve
London. 12. marra. s. Pariški poročevalec »Thnesovc javlja, da po mnenju merodajnih angleških krogov vprašanje stvarnih dajatev sed^i ni aktualno in da je zaradi tega vsako razburjenje nepotrebno. Velika Britanija ni ugodno razpoložena napram stvarnim dajatvam, niti ne napram dajatvam, ki obstojajo sedai. ker mer', da so deloma vzrok za zmanjšanje angleškega izvoza. An-eliia bi bila pripravljena sprejeii del reparacijskih plačil v oblik? stvarnih dajatev, bi pa potem zahievala primerne varnostne odredbe za svojo industrijo.
Francoska levica v borbi
proti konjjrregaciiam
Pariz. 12. marca d. Levičarski radikali »o organizirali poseben odbor z nalogo, da kar naj-bo-M hrupno o bv.ru it a proti zakonu o misijonskih družbah. Ta odbor je izdelal že celo vrsto ie-preminjevalnih predlogov k temu zakonu ter misli ponovno predlagati odgnditev sej. Dalje bo zahteval pri vseh važnejših glasovanjih poimensko klicanje poslancev. Sestavil je tudi Bsto obstrukcijskih govornikov, ki imajo zadačo. kar najdalie govoriti k raznim izpreminjevabiim predlogom.
Uspešni boji mehiških
vladnih čet proti uoornikom
Mextco Clty, 12. marca (be.) Po zadnjih poročilih iz Mexica so zasedle mehiške vladne čete Torreon. Uipornrki so se umaknili proti Chihua-htii. Uradno poročilo mehiške vlade ve tudi povedati, da so se uporniške čete generala Aguiirre že predale. V južni Mehiki je bila revolucija popolnoma potlačena. Tudi na texaški meji ob Veliki reki je rapor zadušen, taiko da bo vlada vse svoje razipoiožliive čete vrgla na severozahod, kjer je revolucija še v polnem razmahu.
Newyork. 12. marca (io.) Izjava ameriškega predsednika Hooverja, da bo pomagal mehiški vladi potlačiti revolucijo, poviroča v takajšnlih političnih krogih velike skrbi. Ameriško vmešavanje v notranie politične zadeve mehiške države bi v mehiškem prebivalstvu lahko vzbudilo sovražno razpoloženje proti Zedinjemim državam.
London. 12. marca (to.) Pre straže generala
Callesa prodirajo proti mestu Torreon, ne da bi naJetele na odpor. General Urbalajo se je umaknil brez boja. Vzlic temu je položaj še vedno nejasen, kajti vstaši v južni Kaliforniji pridobivalo vedno več pristašev. Vsa pokrajina se je izjavila proti predsedniku Gilu. Uporniki prodirajo proti Mci Mazatlan. Severno se koncentrirajo uporniki v bližini mesta Torreon.
Trockij prosi za tri mesece
Nemčiji
Zmešnjave v poljskem senatu
Varšava, 12. marca s. Senat je včeraj nadaljeval glasovanje o proračunu. Ker predsedstvo ni bilo kos zelo kompliciranemu glasovalnemu mehanizmu, je prišlo večkrat do slučajnih večin, ki jo ovrgle nekatere sklepe proračunskega odbora. Zmešnjava je bila deloma tako velika, da senatorji niso vedeli, o čem so glasovali. Dogodilo se Je, da se je moralp glasovanje prve točke dnevnega reda trikrat ponoviti. Med drugim senat ni odobril znižanja dispozicijskega fonda vojnega ministra, ki
na dosmrtno ječo. Poleg tega je bil obsvjen je sejm znižal za dva milijona, dasi je
zaradi istega zločina Svkorski na 15 let ječe. Ničnostna pritožba Mihalka je bila v polnem obsegu zavrnjena. Kazen dr. Klepe-tafa je bila izpremenjena fta 15 let prisilnega dela, kazen Nikolaja Sykorskega, ki ni vložil ničnostne pritožbe, pa uradnim potom na 15 let prisilnega dela.
Latinščina zopet živ jezik
Rim, 12. marca s. Listi pišejo, da se latinščina kot uradni jezik Vatikana ne more več smatrati za mrtev jezik, temveč bo sprejet med jezike posameznih držav in bo ravnopraven ž njimi.
Orjaški gozdni požar na Angleškem
London, 12. marca (io.) V bližini Hastingsa »o izbruhnili veliki gozdni požari, ki so s« raz-fiiiriM na ozemlje 10 Jtirjaških mit.
to sklenil proračunski odsek. Obnovil pa je dlspozicijski fond notranjega ministra, ki ga Je sejm popolnoma črtal. O predlogu člana vladnega bloka, naj se ponovi glasovanje o dispozicijskem fondu vojnega ministra, senat z ozirom na ugovore opozicije sploh ni glasoval.
Predsednik poljske vlade za stednio
Far&rva, 12. marca. g. Ministrski pred« sednik Bartel je sporazumno z novim fi» nančnim ministrom Grodzinskim poslal vsem ministrom okrožnico, v kateri z^hte« va vsestransko štednjo. Okrožnica zahteva, da se ministri strogo drže izdatkov, ki so določeni v proračunu. Prekoračenje p-rora« čuna je dovoljeno le z dovoljenjem mini« strskega sveta.
a v
Berlin, 12. marca. s. Kakor avliaio iz Carigrada, je Trockij nemškim oblastimi na njihovo vprašanje odgovoril, da prosi za tromesečno dovoljenje za bivanje v Wies-badnu v svrho zdravljenja. Turška vlada je baje pripravljena, dati Troekemu dovoljenje za stalno bivanje v Turčiji, ako mu oodo druge države to odrekle.
Berlin, 12. marca. g. »Lokalanzeiger« svari pred tem, da bi se Troc-kemu dovolilo tro-mesečno bivanje v Wiesbadnu v svrho leče-nja Trockij je tudi v Turčiji dobil dovoljenje samo za kratko bivanje, vendar pa Turčije ne more zapustiti, ker ga noče sprejeti uobena druga država. Isto bi se dogodilo, ako bi Troekemu dovolili, da pride v Nemčijo.
Pred razpustom angleške zbornice
London, 12. marca s. Tukajšnji vladni krogi računajo z gotovostjo, da bo parlament o bta-koštih razpuščen. Nove volitve se bodo vršile 29. ali 30. maja.
Kralj Boris bo na Dunaju operiran
Dunaj, 12. marca. s. Kralj Boris ee bo v sanatoriiu Loew podvrgel operaciji slepiča. Do svojega popolnega okrevanja bo ostal na Dunaju ter bo porabil to priliko, da kon-sultira špecijaliste zaradi svoje ušesne bolezni.
Inozemsko potovanje sofijskega metropolita
Sofija 12. maTca. p. Sofijski metropolit Stevan, ki je odnotoval s sinočnjim orijent ekspresom v Pariz, i« pred svojim odho« dom najodločneje demantiral vesti, da bi bilo njegovo potovanje v kakršnikoli zve« zi z ženitvijo kralja Borisa. On potuje ▼ Pariz in Ženevo zgolj v zadevah pravo« slavne cerkve. Morda bo, če mu bo čar« do« puščal, posetil tudi Milan in Benetke.
Poroka hčerke španskega kralja s poljskim grofom
Madrid, 12. marca r. Včeraj se Je vriHta poroka španske mfamtifflle Izabele z 29-letnim poljskim girofom Zamoijskim, sinom grof« Andrija Zamojskega in princese Bourbonske. To Je bila po 20. letih prva poroka španske infantinje.
Hmeljski trg
fatec, 12. marca h. Tendenca mšnia, cene neizpremenjene 1350 do 1550 Kč brez prometnega davka. Na deželi zmerno povpraševanje. Promet v Zatem danes 50 roeterskih Uctcr,
Velika kulturna j organizacija zagrebških akademikov
Z razpustom političnih strank so bili
razpuščeni tudi politični vseučiliščni klubi in s tem je društveno življenje akademikov popolnoma zamrlo. Že nekaj dni po razpustu klubov se je v Zagrebu ustanovilo novo akademsko kulturno društvo pod imenom »Jugoslovenska akademska čitalnica«. Program JAC je pregnantno označen s točko 3. društvenih pravil, ki se glasi:
— Namen društva Je, da z vsemi dovoljenimi zakonskimi sredstvi dela za pouk in izobrazbo jugoslovenskih akademikov, razvija kolegijalnost, da prenese svoje delovanje v narod, da se udejstvuje pri njegovem kulturnem in gospodarskem napredku ter pri tem propagira in deluje vedno v duhu jugoslovenskega državnega in narodnega edinstva brez vsake strankarsko politične tendence.
S kulturnim delom med akademiki, Širjenjem kolegijalnosti, z iskanjem stikov z narodom in z delom med narodom je združeno stremljenje, da se ublažijo in po možnosti izbrišejo vse razlike med posameznimi razredi, da se ustvari enotno socijalno življenje, a vse to v okviru brezkompromisnega narodnega ln državnega edinstva. JAC se je obrnila na jugoslovensko omla-dino in na vso javnost, razložila ji svol program ter iskala pri njej moralno in gmotno podporo.
2e v kratki dobi svojega obstoja je pokazala ta nova organizacija pomemben napredek. Število njenih članov, ki so prej pripadali raznim klubom, ali po so se izogibali vsakega društvenega delovanja, narašča od dne do dne. Knjižnica dobiva darove pisateljev in založnikov, znanstvenih in drugih institucij; nad 50 časopisov in revij, domačih in tujih, se je odzvalo pozivu in pošilja svoje izvode brezplačno. Koliko zanimanja in simpatij je JAC vzbudila v javnosti, se vidi tudi v tem, da se z vseh delov naše države priglašujejo ustanovni in podporni člani.
Kakor smo že Javili, je kralj sprejel dne 25. februarja v avdijenci predsednika JAC g. Ivana Zdolška. V enourni avdijenci je predsednik podrobro razložil namen in smeri društva. Kralj se je lastnoročno vpisal za člana-ustanovitelja z vsoto 10.000 Din, kar je gotovo znak. da ga je razveselila lepa ideja zadrebških akademikov. Tudi ministri so se po kraljevem zgiedu vpisali med ustanovne člane, ko se je pri njih zglasil g. Zdolšek. Ministrstva so prispevala društvu po 3000 Din, ministri osebno pa po 1000 Din. Predsednik je obiskal nato še mnogo odličnih oseb in ustanov in povsod je naletel na razumevanje in naklonjenost. Da naštejemo nekaj ustanovnih članov: beograjska občina s 5000, Narodna banka z 2000, istotako Bailoni, Vajfart. Celovič 1. dr., v Zagrebu: nadškof dr. Bauer, veleindustrijalci: Vladimir in Pipa Arko. S. D. Aleksander, razna trgovska, industrijska društva in banke. Med ustanovitelji je, tudi lepo število odličnih meščanov. kulturnih delavcev z mesečnim prispevkom po 20 Din. Razni domači in inozemski zavodi in avtorji so že poklonili društvu mnogo znanstvenih in leposlovnih knjig.	,
Društveno življenje v čitalnici kaže posebno živahnost. Knjižnice, ki šteje mnogo znanstvenih in literarnih del, se poslužujejo člani v obilni meri. Zasnovano je tudi močno kulturno delovanje za medsebojni pouk in otvorilo se je več poučnih tečajev. Vse to .ie seveda brezplačno in se bodo, če bo potrebno, članom naložili le najmanjši stroški. Izdatki društva pa so veliki in samo odličnemu pozivu naše Javnosti, v prvi vrsti pač Ni. Vel. kraMu. velja zahvala, da se ie oživotvorila velika ideja JAC in da ta kulturna organizacija zagrebških akademikov dnevno raste in nanredule. JAC v Zagrebu naj bo luč, ki kaže akademski mladini in dijaštvu sploh pot k idealom, ki bodo vodili do preosnove in sanacije našega lavnega, socijalnega in gospodarskega življenja.
Stanovanjskim najemnikom
Kljub dokazovanju stanovanfskih najemnikov, da razmere na stanovanjskem trgu pri nas še niso normalizirane, ker Je stanovanj še premalo, so reducirali pri nas že v sedaj veljavnem stanovanjskem zakona zaščito najemnikov na minimum. S 1. majem pa nameravajo ukiniti še te ostanke stanovanjske zaščite.
Kaj naj store vpričo tega brezstano-vanici. delcžirancj in stanovanjski najemniki, ki jih ie svobodno razpolaganje s stanovanji naikruteje prizadelo?
Njihovim resolucijam se bodo postavile nasproti proti resolucije z druge strani in te poslednje bodo za vlado, kakor se bojimo, bolj merodajne. kakor prve.
Eno pa ostaja pri vsem tem naša pravica In dolžnost: Ce smo brez stanovanja, če smo deložirani, če se nam je naložilo, naj plačujemo stanarine, ki jih ne zmoremo, če smo strpani v neverjetnem Številu v prostore, ki ne zaslužijo imena stanovanje, moramo to svetu in merodajnim faktorjem povedati, da bo vsakemu jasno, kako opravičeni so naši protesti.
Kdor bo šel preko naših protestov ca dnevni red, naj ve, da gre na dnevni red preko izrazov nezaslišane socialne bede. Zato prosim, da se obrnejo vsi. ki so brez stanovanja, ki so v nezdravih stanovanjih, ki so deložirani, ki so prisiljeni plačevati čezmerne najemnine, ki so priče izkoriščanja pomanjkanja stanovanj po hišnih lastnikih na spodnji naslov. V dopisu naj natanko opišejo svoj slučaj. Ako Je mogoče, naj se najbolj kričeči slučaj! stanovanjske bede tudi fotografirajo. Vsi slučaji naj « prijavljajo pismeno, ne osebno. Vsa Jav-nbat se naproša, da sodeluje pri tel akciji z zbiranjem slik in podatkov Kdor bo pomagal sestavljati verno sliko težkega social. nega zla, 'd ga povzroča stanovanjska beda. bo vršil socialno ln humanitarno delo prve vrste.
Lodvtk Vencajz,
predsednik društva stanovanj, najemnikom, ____ Ljubljana, Rožna ulica 23.
asi Kraji in ljudje
Pri jubilantu kanoniku Janku Barletu
Zagreb, 12. marca
»Gospod kanonik stanuje na Kaptolu St 1 € ini je povedal vratar v zagrebški nad-škoiijhki palači, ko sem iskal tam ugledne-ga rojaka g. Janka Barleta.
Kaptoi št 1. torej. Obšel sem vso hišo, ne. nekak dvorec je to, polstarinski še. S Kaptoiske ulice so v pritličju dvorca trgovine, tu torej ni vhoda v stanovanje kano-nikovo. Vrnil sem se na severno stran in obstal pred velikimi, lesenimi vrati, ki so po mojih slutnjah vodile v dvorišče. Na okrušenem zidu poleg vrat je bil pritrjen gumb električnega zvonca. Ta gumb pa je bil tako globoko potisnjen v okrogli, leseni okvirček, da me je obšel dvom, če ga vobče še uporabljajo. Ker so bila vrata znotraj zapahnjena, sem se vendarle odločil in pritisnil na gumb. Cez nekoliko trenutkov za-čujem, kako nekdo znotraj odpira vrata. Hip zatem sem stal pred postarno, okroglo žensko, ki je imela na glavi snežno belo avbico.
»Klanjam se! Prosim, ali tu stanuje gospod kanonik Barle?«
Ženski se je razjasnilo obličje In * prijaznim nasmeškom je povedala:
»Da, velečastni stanuje tu. a ga ni doma. Imate, gospod, kaj važnega zanj.«
»Iz Ljubljane sem, pa bi gospoda rad obiskale
»O, iz LJubljane! Izvolite kar noter, saj
mora biti vsak čas tu. Seja v škofijskem dvorcu ne bo trajala dolgo čez poldne. Bi morda kar počakali?«
»Prosim.«
Kanonikova gospodinja (uganil sem, da druga ne more biti) me Je nato spremila v stanovanje. Preprosto, a okusno opremljena soba. Police s knjigami, pisalna miza, na sredi še ena, obložena s stoli, v kotu ob steni harmonij.
»Čašico rakije vam bom natočlla.«
Preden sem utegnil odkloniti. Je že stala pred menoj. Izvrstna, stara rakija, pa nisem »šnopsar« in gospod kanonik še manj. Nato mi je gostoljubna ženica postregla še s cigarami, ki so ležale na mizi v srebrnem tulu.
»Gospod kanonik slavi šestdesetletnlco,« sem opomniL
»Ah. vi to veste, gospodlne? Pa kdo bi nJega ne poznal! Saj ima zveze na vse strani, v inozemstvu tudi. Glasbeni, literarni krogi, zgodovinarji. Jezikoslovci In kaj vem. kdo še vse. Mnogo, mnogo prijateljev ima.«
»Pad bi za njegovo šestdesetletnlco kaj napisal.«
»Ne verjamem, če bo kaj. Veste, preskromen Je in preoonižen. Strastno ljubi znanost, a na svojo osebo in učenost ni prav nič ponosen. Sicer pa, eoskusite! Evo, zdaj prihaja!«
Zunaj so se začuU konkl. Postrežnica Je odhitela na hodnik, da obvesti g. kanonika na obislc.
Vstoni! je visok, v rdeče obrobljenem svečeniškem talariu. gologlav. Visoko čelo, osiveli lasje, plemenite poteze v resnem obličju Obstal je nred menoj In ml ponudil obe rok' v pozdrav:
»Dobrodošli! Ste bili postreženi?«
»Hvala, gospod kanonik, zelo ste ljubeznivi.«
»A en kozarček Je boste še. Iz katerega
ste Pili?,
»»lz tegale, toda preveč bo, gospod kanonik.«
»Vas ne nameravam irMIaniti, toda malenkost vam ne bo škodila.«
»Za »Sv. Cecilijo« sem vam prinesel prispevek!«
»Res. res. Zelo me veseli. Prosim, pokažite !«
Izroči! sem mu rokonls. ki ra Je takoj
z zanimanjem pregledal In sprejel.«
»Šestdesetletnico obhajate, gospod kanonik.«
»Pustiva to! Sem pač šestdeset let star. Leta teko. staram sem, hiteti moram, da še kaj storim.«
»Mnogo ste že storili In nJ veliko tako vsestranskih kulturnih delavcev, kakor ste vi.«
»Če se mi nočete zameriti, me ne smete
hvaliti . . TzvoMte še čašico? Potem se bova morala ločiti. Zelo mi je žal. ampak moi čas je pičlo odmerjen. Obiščite me
zonet!«
Ljudje, ki so bolni na žolčnih - ledvičnih In kamenih v mehurju ter oni. ki trpe na
prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče sa-kinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri kilah trebušnih, natrgani danki in hipertrofiji prostate.
Kaj sera hotel! Postrežnica Je Imela prav, ko je rekla, da bo težko kaj x mojim intervjuvom. ^
Ravnatelj nadškofijskih uradov v Zagrebu, monsignor Janko Barle, je bil rojen 12. marca 1869. v Budanjah pri Vipavi. Njegov oče je bil učitelj. Janko se je soiaJ v Novem mestu, Karlovcu in Zagrebu, kjer je končal tudi bogoslovje. Njegovi starši še žive v Novem mestu. Pisateljevati Je začel leta 1887. v »(Dolenjskih novicah«. Sodeloval Je pri »Vrtcu«, »Angeljčku«. »Oomu in svetu«, »Ljubljanskem Zvonu«. Mnogo Je pisal za Mohorjevo družbo. Bi! je sotrudnik »Zgodovinskega zbornika«. »Lovca«, »Obzora«, »Lječniškega vjesni-ka«, »Prosvijete »itd. Dolga leta je ure-
jeval književne Izdaje družbe sv. Jeronl-ma. V »Domu in svetu« je svojčas objavil zanimivo študijo in biografijo naših popularnih glasbenikov Ipavcev, s katerimi Je živel v prijateljskih stikih. L. 1913 Je prevzel uredništvo hrv. glasbene revije »Sv. Cecilija«, ki jo urejuje še danes. Za reformo hrv. cerkvene glasbe ima Janko Barle nevenljive zasluge. Zbiral Je tudi narodne pesmi ogrskih Slovencev In jih rešil pozabi. Vse svoje življenje je posvetil delu za narodno prosveto, bogatil slovensko in hrvatsko slovstvo, ter z zanimivimi in Izčrpnimi prispevki podpiral razna področja znanosti. Hrvatje ga cenijo in globoko spoštujejo, Slovenci pa smo na svojega marljivega kulturnega delavca upravičeno ponosni. Še na mnoga plodna leta!
Porušeni radgonski most
Most preko Mure, ki veže Gornjo Radgono in mesto Radkersburg, je postal v ponedeljek popoldne žrtev hude zime. Ledene mase so ga porušile od avstrijske strani v dolžini 15 m. Že v nedeljo je postajala reka Mura precej kalna in je po malem vedno naraščala ter prenašala vedno večje plasti ledu. Odneslo je nekaj manj kot pol mosta na avstrijski strani, ker pa se ledeni skladi kopičijo, mostu najbrž ne bo prizaneslo tudi na naši strani, Ogražen je celo nižje ležeči železniški most. Podrtije mosta ležijo kakih 30 m nižje na ledu.
Most Je bil lesen, dolg 90 m, pravcati očanec med mostovi v Sloveniji. Njegova zgodovina je precej burna in že večkrat je bil žrtev razdivjanih elementov. Leta 1650. in 1750. je pogorel, leta 1824 ga je Mura odnesla, pred 10 leti pa je tekla po njem kri v bojih za Radgono. Za letos mu je bil že itak namenjen konec. Vrhovno gradbeno vodstvo za zgradbo novega mosta preko Mure je že razpisalo dela v predvidenem znesku 2,745.600 Din. Razglašeno je, naj se ponudniki do 20. t m. javijo v gornjeradgonski občinski pisarni.
Neprostovoljni izlet dveh Slovenk po Jadranu
S hčerko do Trsta — Predolgo slovo n« t>am?ku — Brezplačno do Brindisija in nazaj — Srečna vrnitev
Najhuje je gospo Ravnikovo In Kavčičevo brigalo to. da sta imeli vsekakor premalo denarja za ta neprostovoljni izlet po Adri-ji. Prva je premogla gotovine samo za vožnjo z Jesenic do Trsta in nazaj, druga pa samo nekaj drobiža.
Ponosno je parnik rezal sinje morje, mimo so izginjala v dalji bela mesta. Po 25-urni vožnji se je bližala ladja južno-itali-janskemu obmorskemu mestu Brindisiju. Kljub temu, da sta obe neprostovoljni iz-letnici javili vodstvu parnika, da nimata denarja, so vsi ravnali z njjma zelo vljudno in obzirno. Dobili sta dobro hrano kakor vsi ostali potniki. Zares, nista se mogli v ničemer pritoževati. Skrbelo ju je le, kaj ju čaka v Brindisiju in kako bo mogoč povratek v domovino. Sreča je bila za Ravnikovo, da je imela s seboj prijateljico, perfektno veščo italijanščine, da sta se mogli s pristojnimi oblastvi sporazumeti. Tako tudi v Brindisiju nista imeli prevelikih sitnosti. Prenočevali sta celo brezplačno v velikem hotelu »Internazionale« ter ju je še isto noč brez vseh šikan spre-iel na krov parnik »Wiener Schiff«. Po 25-urni krasni vožnji sta se vrnili v Trst, kjer iima zopet pristaniške oblasti niso povzročale nobenih neprilik. Vsa srečna je gospa Ravnikova v Trstu sedla na vlak in od-drdrala nazaj proti domu na Gorenjsko, kjer je fletno vedno bilo in bo.
Kaj bi na drobno popisovali, kako vesela je bila mamične vrnitve vsa družina, posebno pa še soprog! Mar ne čitamo zadnje čase mnogokrat o najrazličnejših dogodivščinah žena in deklet in o mračnih podvigih brezvestnih individujev? Nu, tako pa se je vse lepo izteklo, nikar pa naj ne bo ta zanimivi dogodek v vzpodbudo komurkoli. da bi sam tvegal brezplačni izlet po sinjem morju.
Javornik, 11. marca
Gospa MIci Ravnikova, soproga predde-lavca pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, ima prav lepo število otrok. Nekateri izmed njih so že v toliko odrasli, da bi si radi sarni služili kruh. Ker pa je v domačem kraju zelo težko dobiti primerno službo, sta se zakonca Ravnika domenila, da pošljeta 17-Ietno hčerko Marico v veliko obmorsko mesto Aieksandrijo v Egiptu, kjer imata bližnje sorodnike, ki se nahajajo v dobrih življenskih pozicijah. Ker pa hčerka Marica še ni dosti potovala po svetu, je bilo sklenjeno, da jo pospremi do Trsta njena mamica in jo tam vkrca na parnik za srečno vožnjo proti Egiptu. Rečeno. storjeno. Lepega zimskega dne koncem februarja sta mati in hčerka s hlapo-nom oddrdrala proti Trstu. Tu ima gospa Ravnikova staro prijateljico gospo Kavčičevo, ki jo je s hčerko takoj po prihodu obiskala in jo naprosila, da bi ji z znanjem italijanščine pomagala pri nekaterih obla-stvih in uradih. Gospa Kavčičeva je kajDak rade volje ustregla. Prvi dan ju je vodila po mestu ter iima pokazala pisarne paro-plovne družbe L.lovd, kjer sta se preskrbeli s potnimi listi in drugimi potrebnimi listinami, da se ie hčerka drugi dan lahko vkrcala na mogočni parnik »Helouan«, namenjen v Aieksandrijo.
In res se je vkrcala Marica v ponedeljek 25. februarja. Z njo pa je seveda šla na parnik tudi mamica v spremstvu prijateljice, da se še v kabini poslovi od ljubljene hčerke. Slovo je bilo seveda zelo presrčno, a tudi dolgotrajno, kajti «lovesu ie sledila tudi dolga pridiga z dobrimi nauki ljubeče mamice .ki je hčerkico liubeznivo rotila, naj za božjo voljo kmalu piše. kako se je vozila in da naj v tako velikem mestu kakor je ravno Aleksandri.ia. dobro pazi nase. da si ne pokvari cvetoče mladosti. Postavljanje po tej pridigi je bilo zopet tako iskreno, da so vse tri — presMšale piskanie sirene in ronotan.ie strojev, kar je javljalo skorajšnji odhod parnika iz pristanišča. Šele službujoči natakar jih je onozoril, da je parnik pravkar odrinil od obale.
Vse iz sebe sta Ravnikova in njena prijateljica begali po parniku in prosili službujočega ladijskega komisarja in tudi kapitana, naj vendar s parnikom zopet pristane na obrežju. Toda bilo je vse zaman.
Stalno nad ničlo
Ljubljana, 12. marca Po hudi zimi je letos prvikrat ponoči in v ranih urah živo srebro v termometru stalo nad ničlo, in to v vsej Sloveniji, iz-vzemši le nekaj mrazu eksponiranih krajev na severu. .Davi je bilo povsod oblačno, popoldne se je zjasnilo in je za nekaj ur zasijalo solnce. Vreme je zelo nestanovitno. Sneg je v ravninah že močno skopnel, le v gorskih krajih ga je še 10 do 20 cm.
Barometer se je T zadnjih 34 urah naglo dvignil ter je davi beležil 770, dočim še včeraj 764. V Ljubljani je bilo zjutraj deloma hladno, a proti poldnevu toplejše. Okoli 14 Je termometer na prostem kazal +6 C. 2e dolgo let ni bilo na Gregorjevo tako ugodnegf. vremena.
Stanje vremena Je bilo davi naslednje (v oklepajih prejšnjega dne):
Bohinjska Bistrica +3 (—1), oblaCno; Kranjska gora —2 (—2), oblačno: Jesenice +3 (—2). oblačno: Tržič +4 (+3), oblačno: Kamnik +3 (+2), oblačno: Ljubljana srL kol. +2 (+1), oblačno; Celje -N (+1), oblačno: Brežice ~N (+2), oblačno; I>ra-vograd-Meža —1 (—2), oblačno: Maribor gl. kol. +2 (+1), oblačno; Ljutomer +1 (+3). oblačno; Kotoriba +2 (+3), oblačno: št Janž na Dolenjskem +2 (—1), oblačno: Novo mesto +3 (+1), oblačno: Kočevje +5 (+1), oblačno, in Rakek +4 (+3), oblačno.
Vodovje v ljubljanski oblasti Je še pod normalo. _
Konec snega v Ljubljani
LJubljana, 12. marca
Skoro dva In pol meseca je trajalo letos odvaianje snega z ljubljanskih ulic in cest v Ljubljznico. V tem pogledu pač časovni rekord, ker mestna kronika kmalu ne beleži leta, da bi mestni magistrat moral tako dolgo »kidati« sneg, ki je bil letos občini v veliko finančno breme. Magistrat je potrošil zanj in zaradi njega nad 650.000 Din. Te dni je odvažanje snega deloma ponehalo. Le nekaj mestnih voznikov vozi z najglavnejših in najprometnejših ulic in cest močno umazan sneg in blato v vodo. Mestni delavci so sedaj začeli čistiti glavne ulice vse nesnage, ki je ostala po snegu. S hidrantskimi brizgalnami marljivo spirajo vse asfaltne ulice. Po drugih ulicah in posebno še na Kongresnem trgu, kjer so še celi kupi snega, ga mestni delavci razmetavajo, da se bo hitreje staja!. Bog ga je dal, Bog ga bo vzel! . . .
Naj navedemo pat zanimivih številk o nadlogi snega v Ljubljani. V najhujših snežnih metežih januarja in februarja je moral magistrat najeti brezposelne delavce in privatne voznike, da se je lahko sproti odkidal sneg-in tako omogočil kolikor toliko redn' ulični promet. 15 dni je vozilo sneg 80 voznikov, nato pa njih 25 do 30, a zadnji čas le še mestni vozniki. Ako hi vodili točno statistiko, koliko voz snega se je dnevno zvozilo, bi primerno izračunali maso izvoženega snega v kg ali tonah. En sam primer! 80 voznikov je naDravilo dnevno najmanj po de«et voženj. Vsak voz snega je tehtal okoli 50n kg. V 15 dneh se Je torej zvozilo v Ljubljanico 12.000 voz snega ali 6 milijonov kg odnosno 6.000
j£Mro,nočna „
Tinih, |
mogkih oblek jn blaga po priznano niz-kh renah op tvrdki A. PRESKER. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14._
Tako čisti VIM ,,, Vaše nože!
Krožnike, sklede, ponve in jedilni
pribor,,
Snaziš z VIM*em se cisti in sveti.
tone snega, za kar bi potrebovali 600 železniških tovornih vozov. Pač približna slika o velikanski množini snega, ki so ga zmetali v Ljubljanico.
Smrtna nesreča pri prevažanju hlodov
Kamnik, 12. marca
Pretekli teden sta vozila iz gozda prt Volčjem potoku 21 letni Franc Repnek in njegov očim, oba iz Rudnika pri Kamniku, na saneh hlode. Francelj je vodil konje, očim pa je hodil ob saneh in je ob hitri vožnji malo zaostal. Mladenič se je trudil, da bi zaustavil sani in konja, ker je preveč drčalo.
Pri tem pa mu je spodrsnilo ln padel je pod sani. Konja nista mogla takoj obstati in sani so šle nesrečnemu fantu preko obeh nog nad koleni. Revež se je trudil z obupnim naporom, da bi se izvlekel izpod sani in rešil. Toda bilo je zaman. Hlodi, ki so se zadaj preko sani vlekli po tleh. so šli tudi preko njega ter ga silno stisnili čez prsa. Očim je pritekel na njegove klice, ustavil konja in dvignil ponesrečenega mladeniča, ki je skoro nezavesten obležal na tleh. Naložil ga je na sani in odpeljal domov. Ran sicer ni bilo videti, fant je tožil, da ga vse boli, a je menil, da ga ni treba peljati v bolnico, češ, da se bo že doma pozdravil. Čvrst in odporen kakor je bil, je gotovo tudi premagoval in prikrival bolečine. Notranje poškodbe in krvavenje pa je bilo vedno težje in tretji dan so poslali v Kamnik po zdravnika. Zdravniška pomoč je prišla prepozno. Mladenič je pričel bruhati kri in izdihnil je v silnih bolečinah. Smrtna lesreča pridnega in zastavnega mladeniča, ki bi baš moral iti k vojakom, je vzbudila globoko sočutje.
DANES!
Mladini zabranjeno!
DANES!
Kar zamoSče otroci svsjf staršem ...
Film o mladini ln njenem trpljenju. V glavnih vlogah Nina Vana. Ernst Verebes hi drugi.
Izven sporeda še pozdravni večer
ITI RINA
Govori g. Pavel Debevec, nakar se predvajajo odlomki ]z najnovejšega filma Ite Rina
Vsem predstavam prisostvuje gdč. Ita Rlna. Predstave danes samo ob 4„ Vz 8. in 9. uri.
Običajne nepovišane cene.
Telefonska št. 2124.
ELITNI KINO MATICA
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA. (Začetek ob 20., spremembe oenačene.) Sreda, 13.: zaprto.
Četrtek. 14.: Dantonova smrt. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA. (Začetek ob pol 20.. spremembe označene.) Sreda, 13.: Carmen. Premijerski abonma.
Gostovanje a Iličiča. Crtrtek, 14.: Ljubezen treh kraljev. A.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 13.: zaprto.
Četrtek. 14.: ob 20. Poljska krL C. Pre-mijera.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Petek, 15.: Bajadera. Gostovanje Mariborčanov. (Tenorist g. Mirko Nerat.)
Nova M lizika Glasbena Matica v Ljubljani nadaljuje z izdajo slovenske glasbene revije, ki izhaja pod naslovom »Nova Muzi-ka«. Prinaša J>°'eR literarne priloge 12 strani glasbene priloge in 4 strani posebne glasbene priloge pod naslovom »Mala No-▼a Muzika«. Prva števillca II- letnika obsega naslednje skladbe: Anton Lajovic: Dete
jezdi na kolenu. (Dvospev s spremljeva-njem klavirja.) Marij Kogoj: Andante za gosli in klavir. Jakov Gotovac: Kroz Varoš. (5 grotesk za 1 glas in klavir.) Mala Nova Muzika prinaša Spominski list Matije Bravničarja za klavir, dalje Po zimi pod snagom, samospev s spremljevanjem klavirja Karla Pahorja, Planinškovo klavirsko skladbo Uspavanka in Pavčičevo obdelavo ruske narodne pesmice »Slavček« za klavir in eventuelno petje. V literarni prilogi pa je priobčen članek dr. Pavla Markovca Nova pota pianistične umetnosti, dalje Ostrčev članek o Schubertu in druge glasbene zanimivosti. Naroča se v pisarni Glasbene Matice.
Gostovanje Mariborčanov v Celju
Mariborsko Narodno gledališče je uprizorilo po daljšem presledku v nedel:o. Jne 10. L m. v Celju dvojico Kalm&novih operet. Ob štirih popoldne je bil na sporedu »Jesenski manever«, ob osmih zvečer pa »Bajadera«. Obe deli le režiral g. Harasto-vič efektno in s primernim temperamentom. Scenerija je bila pri »Jesenskem manevru« prav skromna, pri Bajaderi« pa sti-lizirana in okusna. Orkester pod taiktirbo
g. Hereoga je bil izenačen in precizen, pevci dokaj dobro naštudirani, le zbor je bil na nekaterih mestih prešibek.
Gledališče je bilo pri prvi predstavi razprodano, pri drugi pa izredno dobro zasedeno. Igralci so želi burne aplavze in so morali mnogo pevskih točk ponavljati. Mariborsko gledališče je torej s svojim gostovanjem zopet uspelo.	R. P.
Gledališki listi ljubljanskega gledališča, številka 11., je priobčil opazke C. Debevca k uprizoritvi Biichnerjeve »Dantonove smrti«.
O ljubljanski operi piše v >Obzorur znani zagrebški muzikalni kritik Lujo Šafra-nek-Kavič. govoreč povodom eostovanja ge. Zinke Vilfan - Kunčeve v »Tosci« o razmerah v zagrebški operi: »Mathn&, še mnogo siromašnejša ljubljanska opera je imela pod vodstvom ravnatelja g. Mirka Poliča s svojim stalnim oeobjem tudi to sezono že sedem opernih premijer, med njimi nekaj domačih in tujih novosti (»Dalibor«, »Oedi-pus rex«, »Jonny svira«, »Ljubezen treh kraljev«, »Beg iz seraja« in slovenske opere »Lepa Vida« in »Iz komične opere« ter pet na novo uvežbanih oper: pripravlja še tri premiere, Mozartov ciklus in drugi »Slovanski teden«. Ob ietem času je dala zagrebška opera v celem — eno premiero in še ta je bila prav za prav repriza stare Verdijeve opere »Moč usode«. — V istem članku Šafranek Kavic obžaluje, da zagrebško gledališče zapuščajo tolike domače si-
le in da gospa Vilfan - Kunčeva ni dobila angažmana v Zagrebu ali drugod v domovini, dobila pa ga je v tujem Dresdenu.
Ferdo šišic, čigar 601etnice se je spomnil zagrebški tisk, je eden naidelavnejših hrvatskih zgodovinarjev po rajnem Vjeko-slavu Klaicu, vendar širši po koncepciji in duhu. šišic je avtov velikih spisov »Povi-jest Hrvata za vrijeme narodnih vladara«, »Priručnik izvora hrvatske historije«, »Hrvatska povijest« itd. Številne so njegove manjše razprave, ki so izšle v raznih časopisih in v posebnih ponatisih. Srpska književna zadruga je izdala prvi del šišičeve obsežne raznrave »Biskup Strossmaver i tužnoslovenska misao«, ki je ena najboljših knjig o razvoju jugoslovenske misli. Žal, da spis še ni končan.
»Rijee« kot revija. Prva številka nove zagrebške revije »R i ječ t, naslednice znanega dnevnika, ki io izdajata publicista St. Stoja-novič in Ante KovaJ, je priobčila med raznimi prispevki o javnih vprašanjih Bonifa-čičevo a pologi >o neoromantike »Kaliban covori«, članek o zgodovinarju šišiču, načelen članek Ka Mesariča o potrebi, da postani gledališče zares narodno, t. j. ljudsko itd. »Riieč« se naroča pri upravi v Zagrebu, Baruna Jelačiča ul- 2, II.
Jubilej Janka Barleta. Danes slavi 601et-nico slovenski rojak, zagrebški kanonik Janko Bari6, ki je dolga leta sodeloval v slovenskih revijah in dnevnikih. Znan je predvsem kot zgodovinar in kot dober poznavalec cerkvene glasbe (urejuje glasbeno
revijo Sv. Cecilija). Za mlajših let se j« udejstvoval tudi beletristično.
Koneert pianista Trosta na Dunaju. Minule dni je priredil slovenski pianist prof. Anton Trost ■ v mali dvorani dunajskega Konzerthausa svoj letošnji klavirski koncert. Naš umetnik je imel pri izbranem občinstvu lep uspeh.
Povodom razstave Ante Trstenjaka v Pragi, kjer so vzbudili njegovi motivi iz lužiško-srbskih pokrajin splošno pozornost, je izšel v 2. številki »Ceško-lužičkeho vest-nika« z dne 25. februarja t. 1. članek orof. Jos. Pite o Trstenjaku. Pata navaja biografske podatke in pripoveduje, kako je slikar potoval po Lužici. Za Ludvikom Kubo je Trstenjak drugi slovenski slikar, ki je naslikal serijo motivov z ozemlja najmanjšega slovanskega naroda V tej številki je tudi reproduciran Trstenjakov portret spodnjelužiške pesnice Mine Witkaje.
»Nova Evropa«. Dočim ie bila 4 številka zagrebške revije »Nova Evropa« posvečena Danski in Dancem, je izšlo v 5. številki i dne 11. marca več prispevkov o perečih iu-goelovenskih vprašanjih. Laza Popov ič piše o jugoslovenstvu, Stevo Klujič o duhovnem ujedinjeniu ali duhovnem preporodu, I. Kol-be o težnjah in potrebah demokracije, H. Werk o italijanskih aspiraciiah, Italijan M. Missiroli o problemu: Monarhija in fašizem. O kreditih Narodne banke piše dr. I. Belin, P. Nitropan pa označuje v kratki literarni stadiji Leonida L<x>nova za naslednika Dostojevskega v ruskem romanu.
Domače vesti
9 Kraljevo sožaljo nad smrtjo krščenca.
Kmetovalec Olja Zekuitt t Gabell Je povodom smrti svojega »ina Petra prejel predvčerajšnjim brzojavno sožalnico od kralja Aleksandra. Petar Je bil sedmi sin Illj« Zekušiča, kateremu Je bil krstni boter kralj Aleksander.
*	Rasto Pustoslemšek častni član Slovanskega društva v SofijL Slavjansko dru-žeštvo v B'lgarija, Id mu že dolga leta na-čefuje znani propagator slovanskega kulturnega zbližanja proi. dr. S. Bobčev, Je Izvolilo za častnega člana slovenskega novinarja ravnatelja g. Rasta Pustoslem-fika y priznanje njegovih zaslug za spoznavanje in kulturno zbliževanje slovanskih narodov, čestitamo!
*	Napredovanje. G. <ir. Fran Kos, kustor ljubljanskega muzeia Je bil pomaknjen v IV. skupino I. kategorije.
*	Iz vojaške službe. Kakor nam poročajo, )e v generalštabno službo uvrščen tudi naš rojak pehotni major Jurij Mušič.
*	Razstava Jugoslovenske rlvijere v Pragi. Na mednarodni razstavi pristanišč in kopališč na pomladnem velesejmu v Pragi, ki se bo vršil od 17. do 24. t. m., bo tudi naš oddelek »Jugoslovenska rlvijera«. Na tej mednarodni razstavi bodo zastopane Francija, Nemčija, Italija, Amerika. Belgija, Holandija, Bolgarija ter Švica s krasnimi in bogatimi ekspozicijami. Na razstavi »Jugoslovenske rlvijere* se bo razdelilo na tisoče letakov ln prospektov naših hotelov, nradniki pa bodo strankam dajali informacije o naših kopališčih.
*	Ekskurzija zagrebških tehnlkov-brodo-gradlteljev. Marsikomu morebiti nd znano, da se nahaja v Zagrebu edina visoka šola za brodograditeljstvo v Jugoslaviji in na Balkanu sploh. Ta brodogradbeni odsek tehnične fakultete na zagrebški univerzi bo proslavil letos desetletnico svojega obstoja. Izšolalo se Je doslej deset brodo-gradbenih inženerjev Iz vseh pokrajin naše države. Letos je v tem odseku dvajset slušateljev. Vsi dosedanji absolventi so usluž-beni v naS nacijonalni industriji in v vojni mornarici. Letos bodo šli naši brodogra-ditelji po Nemčiji. Profesorji in slušatelj si bodo ogledali najmočnejše baze nemške brodogradnje v Hamburgu. Bremenu in Kielu. Ekskurzijo so omogočila razna industrijska podjetja, v prvi vrsti pa »Jugo-slovenski Lloyd«.
*	Novi pojavi, rovi Izrazi. Prejeli smo: Ustanovilo se je novo društvo za rejo kuncev, to Je domačih zajcev. Težave pa ima t potrebnimi izrazi. Da se Jih Iznebi, mu svetujemo naslednje jepikovne pravilne kuncereja, nikakor ne kunčereja, ali dvo-besedno: kunčja reja. Kdor se bavi s to rejo, je kuncerejec, a ne kunčeTeJec; lahko se imenuje tudi kunčar. Shrambi za kunce bi rekli kunčnica ali kunčnik. A. K.
*	Velika manifestacija naše vojne mornarice. Kakor javljajo iz Beograda, se bo velike manifestacije naše vojne mornarice v Sredozemskem morju, o kateri smo že poročali, udeležil na jahti »Vjla< tudi komandant naše vojne mornarice viceadmiral Dragotin Priča.
*	Poučna ekskurzija hrvatskih dijakov na Dansko. Drugi letnik gospodarske srednje Ide v Križevcih se pripravlja na ekskurzijo na Dansko, kjer naj se dijaki seznanijo predvsem s prilikami tamkajšnjih kmetovalcev. Za ekskurzijo so prispevali denarni zavodi znatne zneske.
*	Služba na verske praznike v pisarnah poŠte In telegrafa. Ministrstvo pošte in br-zojava poroča, da so se določili glede praznovanja verskih praznikov zaradi enakosti posamnl dnevi verskih praznikov, ob katerih pisarne ministrstva pošte in telegrafa, direkcije pošte ln telegrafa ter poštne hranilnice ne poslujejo. Za katoličane so tile dnevi: dan pred Božičem, Božič (2 dni), Velika noč (2 dni), Binkošti (2 dni), Vnebovzetje Device Marije. Vsi sveti in Sv. Rejšnje Telo. Vsak uslužbenec sme praznovati samo praznike svoje veroizpovedi.
*	Nova akvizlcija naše trgovske mornarice. V Glasgow Je odpotoval podpredsednik Prekomorske plovitbe Ante švrlju-ga, ki bo prevzel v tamkajšnji ladjedelnici zgrajeni novi parobrod »Korana« z 9000 tonami nosilnosti. Ladja je zgrajena po naK •modernejši tehniki in predstavlja dragoceno akvizicljo ne samo za Prekomorsko plovitbo, marveč tudi za vso našo mornarico. Komandant novega parobroda Je ka-petan A. Tijanič.
*	Pomorska proga Sušak - Buenos Alres. »Jugoslovensld Lloyd« Je uredil mesečno tovorno vožnjo med Sušakom in drugimi pristanišči na Jadranu do Buenos Airesa s parobrodi od 5000 do 8000 ton. V sušaškem pristanišču bodo ti parobrodi okoli 20. vsakega meseca.
*	V Dubrovnik Je prispelo 600 ameriških Izletnikov. V dubrovnlškem pristanišču Je predvčerajšnjim pristal parobrod »New York«, ld pripada pomorski progi Hamburg-Amerika. Z ladjo Je prispelo nad 600 ameriških izletnikov.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani le umrla ga. Elca H a m, rojena Verbič. soproga mesarskega mojstra. Drago pokojnico. vzorno gospodinjo, soprogo in mamico polože k večnemu počitku danes ob 16. pa pokopališču pil So. Križu. V častitljivi starosti 85 let Je dolgi bolezni podlegla gospa Marija Vali t a r in bo pokopana danes ob 16. na pokopališču pri Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, sorodnikom iskreno sožalle!
*	češkoslovaška številka »Jadranske straže«. Februarska številka »Jadranske straže«, ki Je zaradi raznih neprllik izšla pred dnevi. Je lep prispevek za tesnejše spoznavanje in zbližanje med Jugosloveni ln Cehoslovaki ter prinaša izključno prispevke uglednih in znanih češko-slovaških lavnih delavcev. K ilustracijam so prispevali znani češki slikarji. Cela številka je prava antologija Izraza ljubezni ln zanimanja bratov Čehoslovakov za naše morje.
Naslovna sttka, ki prliazuje stllizacijo dveh zastav, češkoslovaške in naše, z gr bom in narodnimi motivi Češkoslovaške, Je delo slikarja A. Uvodiča. Ta slavnostna številka je za 16 strani povečana preko navadnega obsega ter stane v podrobni prodaji 12 Din. Celoletna naročnina »Jadranske straže< znaša 120 dinarjev.
*	Kuponska trgovina Credlt Continental iz Amsterdama. Pošte se uradno opozarja' }o na to. da se bavi s kuponsko trgovino na račun tvrdke Credfit Continental iz Amsterdama tudi Obrenovačka štedionica, d. d, v Obrenovcu. Zato morajo pošte po nalogu ministrstva tudi pošiljke te štedionice, kolikor se o njih domneva, da se ž njimi vrši kuponska trgovina, vračati sprejemni pošti kot nedovoljene.
*	Znamenita arheološka najdba. Iz Splita prihaja poročilo, da je v Šopotu pri Benkov-eu Hrvatsko starinarsko društvo pri nedavnem odkopavanju naletelo na nekatere predmete velikega kulturno-historičnega pomena. V prvi vrsti je omeniti marmornato ploščo, na kateri se nahaja latinski napis »Branimiru, slavnemu hrvatskemu kralju In vodji Hrvatov, ld je zgradil to svetišče«. To odkritje bo izpolnilo važno in precej prazno stran zgodovine Iz dobe kneza Zvonimira. Na plošči se baje vidijo ostanki starohrvatske ornamentike.
Danes v k»nu Ideal
ob 4., pol 6., pol 8. n 9. uri
Ogrska rapsodija
V glavnih vlogah dvojica ufmh zvezd;
Wiliy Fritsch Dita Parlo in Lil Dagover
Kdor še ni videl te^a kra<ne-sa filma naj si ga nemudoma ogleda v
Sf,e kinu Ideal
♦ Matica Hrvatska v Zagrebu je izdala sledeča redna izdanja: 1. Nehajev; Vuc| (422 str.), 2. Vj. Klaič: Slike Iz hrvatske prošlosti, 3. Hrvatsko kolo IX. Ilustrirano, 4. Lozovlna: Machlavelii In njegov pol. nauk, s slikami, 5. M. Breyer: Antun konte Zanovič i njegovi sinovi, s slikami, 6. M. Jurkič: Dubrovačka legenda, pripovesti, zbirka novel, 7. Sida Košutič: Portret, roman, 8. W. Reymont: Seljaci, roman slavnega Poljaka, za katerega je prejel Noblovo nagrado. Tako po vsebini, kakor po opremi, so te knjige tako odlične, da jih ie Matica Hrvatska v resnici lahko s ponosom poslala v svet. Saj pa tudi imena piscev pričajo o vrednosti In pomenu teh publikacij. Član postane vsakdo, kdor plača letno 150 Din. Osem knjig, izmed katerih ima ena sama 422 strani (Vuci) za ta mal denar, ki pa se celo lahko plača v treh obrokih po 50 Din. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 1000 Din, tudi v letnih obrokih po 200 Din. Juridične osebe (šole, uradi, društva itd.) pa plačajo ustanovnine enkrat za vsel j 2000 Din. — Vezava v platno z zlatim nadpisom za vseh osem knjig stane samo 90 Din. — Kakor hitro plačajo člani prvi obrok, imajo pravico, da brezplačno prejmejo vsa redna izdanja. Kdor se zanima za hrvatsko književnost in sploh za lepo knjigo, naj pristopi čim preje k Matici Hrvatski! Za Ljubljano in okolico sprejema nove člane poverjenik Tomo Jedrllulč, učitelj na I. deški mešč. šoli na Prulah. Rok prijave do konca t. m.
— Pri Javni borzi dela v Ljubljani Je v času od 3. do 9. marca t. I. iskalo dela 1222 moških In 358 žensk, skupaj 1580 brezposelnih. Prostih mest je bilo 73 moških ln 11 ženskih, skupaj 84. Posredovani se je izvršilo 101 moških in 8 ženskih, skupaj 109. Odpotovalo je 10 moških; odpadlo pa je 2 moška in 28 žensk, skupaj 30 brezposelnih.
♦	Šestinčani proti svojemu župniku. Nad tristo Šestinčanov iz zagrebške okolice je predvčerajšnjim dopoldne prišlo v Zagreb, da posetijo nadškofa dr. BauerJa ter ga zaprosijo, da bi odpravil iz Šestin dosedanjega njihovega župnika Ivana Novoselca. Ta velika povorka ni mogla v nadškofov dvor, marveč je bila sprejeta samo delegacija, ki je predložila spomenico, v kateri navaja točko za točko, zakaj so Šestinčani nezadovoljni z župnikom. Namesto odsotnega nadškofa Je delegacijo sprejel škof Pre-muž, M je obljubil, da bo to zadevo predložil nadškofu, ki bo izdal končni odlok.
Odhod v gledališče je kai lahak, ako niste Izmučeni. Pazite torej, da za pranje perila vzamete Schichtov »-RADIOM«. 75
*	Posestnik ubil ponočnjaka, ki Je pel pred njegovo hišo. Kmet Miško Blažina v Durincu pri Karlovcu se je v nedeljo ponoči pijan vračal domov ter kričal In pope-val pred hišo Josipa Mihaliča. kar Je tega močno raztogotilo. Vstal je in pohitel pred hišo, kjer Je nočnega nemirneža s kamnom udaril s tako silo po glavi, da mu je razbil lobanju. Blažina je ostal na mestu mrtev. Orožniki so Mihaliča izročili sodišču.
Samomor mladeniča. V nedeljo popoldne se je nenadoma raznesel glas po Zg. Šiški, da se Je neki mladenič obesil. Nesrečnež je komaj 23 letni Avgust Jančič, bivši čevljarski pomočnik. Mladenič se Je pred par meseci vrnil od vojakov. Zadnji čas Je postal vedno bolj molčeč in otožen ter je napram raznim svojim prijateljem
večkrat izrazil, da si bo končal življenje.
Kaj J« mladega fanta gnalo v obup ni
znano, ljudje pa domnevajo, da Je samomor v zvezi s pozivom sodišča glede plačevanja alimentov, za Jančičevega triletnega nezakonskega otroka.
* Obledele obleke barva v različnih barvata in pUsira tovarna Jos. Reich. ' * Vlom na ladji. Po vesteh lx Dubrovnika je bila te dni v blagajniški kabini minonosca »Orao« izvršena drzna tatvina. Ukradena je bila ročna blagajno s 40.000 Din. Na zahtevo preiskovalnega sodnika Je bil pozvan potapljač iz Boke Kotorske, ki je našel na morskem dnu ukradeno blagajno. v kateri pa je bilo samo še dva-tisoč dinarjev.
Iz Ljubljane
n— Orkester gojencev državnega kon-servatorija bo nastopi! prvokrat na javnem koncertu v nedeljo 17. t. m. ob 15. To pot sicer ne v samostojni točki, temveč bo spremlja! skupne mešane zbore, in sicer Jenkov zbor iz spevoigre »Vračara«, Satt-r.erjev »O nevihti«, in Schwabov valček »Dobro jutro«. Orkester šteje 9 I. violin, 10 II. violin, 5 viol, 3 čela, 3 kontrabase, dalje ves les, vsa pihala in dvoje tolkal. Razen 4 članov orkestra narodnega gledališča, ki sodelujejo v oboi, klarinetu in fagotu, so vsi gojenci glasbene šole, odnos-no konservatorija. Opozarjamo na ta pevski koncert. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni.
«— Oddelek finančne kontrole LJubljana 2 (za desni breg Ljubljanice) se Je preselil z Vodnikovega trga št. 5 na breg št. 6 I, nadstropje, u— Praški komorni Sevčikov kvartet bo
v	petek 15. t. m. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Koncert bo v Filharmo-nični dvorani.
n— Iz ljubljanske gledališke pisarne. Drevi gostuje v vlogi Don Josea v Blzeto-
vi	operi »Carmen« g. Ljubiša Iličič, ki Je s svojim prvim gostovanjem v tem delu dosegel velik uspeh. Naslovno vlogo Carmen poje ga. Thierryjeva, Micaelo gdč. Majdičeva, obe dgankd gA Poličeva in gdč. Španova, baritonsko partijo Toreador ja Escamila poje g. Primožič, v ostalih vlogah nastopita gg. Mohorič ln Janko. Dirigira kapelnik g. Štritof. Predstava bo na premierski abonma.
j— O raku bo predavala zdravnica ga dr. Sossova v petek 15. t. m. ob 20. v mali dvorani Kazine. Gospa predavateljica bo opisala še pojave raka na nekaterih, organih. nato vzroke obolenja in moderne načine zdravljenja. .Predavanje. katerega prvi del je vzbudif interes, bo opremljeno s številnimi skioptičnimi slikami. Predprodaja vstopnic v tajništvu ZKD Kazine. II. nadstropje, od 9. do 12. in od 15. do 18.
u— Udruženje Jugoslovenskih Inženjer Jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, bo imelo v petek 15. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezda« prijateljski večer za svoje člane, njihove rodbine in uvedene goste.
i— FIlm o lovu na divje zveri v Indiji Kot svoj prihodnji program bo ZKD prinesla film o pragozdu, živalih In ljudeh Indije, ki največji prirodoslovni in zemljepisni film. Film bo predvajala ZKD v soboto ob 14.30 uri in v nedeljo ob 11. v kinu Matica po običajnih nizkih cenah.
n— Klub esperandstov v Ljubljani vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 14. t m. ob 20. v Narodni kavarni.
u— Novi odbor »Jadrana«. Na XIX. rednem občnem zboru 7. t. m. Je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Omladač Fran jo cand. iur.; podpredsednik Gosak Zdrav-ko, cand. iur.; tajnik I. Rapotnik Rajko, stud. techn.; tajnik II. Caharija Feliks, stud. phil.; blagajnik Grujič Nenad, stud. techn.; čitalničar Koman Boris. stud. phil.; knjižničar I. Hrovatin Viktor, stud. phil.; knjižničar H. Krapež Dušan, stud. techn.; gospodar Adamič Milan, stud techn. Revizorji: Babič Mihovil. cand. techn.; Rupnik Polde, abs. iur./ Juvanc Slavko, abs. iur. Načelniki sekcij: kultumo-znanstvena: Hrovatin Viktor, stud. phil.; dramska in korčulanska: Ekar Dušan. stud. techn.; glasbena: Sikošek Dušan, stud. techn. šahovska: Prosen Franc, stud. phil.; zabavna: Pajk Milan.
n— Društvo trgovskih In Industrijskih namcsščencev v Ljubljani bo priredilo v soboto 16. t. m. ob 20. v prostorih restavracije »Lloyd« na Sv, Petra cesti svoj prvi družinski večer, na katerem bo društveni tajnik g. Vladimir Kravos predaval o Švici Predavanje bodo spremljale lepe skiop. tične slike. Društvo vabi vse člane in prijatelje društva k mnogobroini udeležbi.
u— Zelo zanimiv pevski koncert bo v nedeljo 17. t m. ko bodo nastopili poleg 5 ljubljanskih zborov (Krakovo-Trnovo, »Slavec«, »Sloga«, »Ljubljanski Zvon« in »Glasbena Matica«) tudi 3 izvenljubljanski zbori, in sicer iz Most, Tržiča in Trbovelj. Koncert bo v dvorani Uniona. Začetek točno ob 15. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
n— Predavanje v društvu »Soča«. V soboto je predaval v društvu »Soča« v dvorani pri »Levu« g. Tone Seliškar o ameriški industriji. Velepoučno snov Je govornik pojasnjeval s skioptičnimi slikami Iz Fordovih tovaren in o Taylovi delavni metodi. Udeležba Je bila prav lepa. Prof. Zgrablič se je v laskavih besedah zahvalil predavatelju. Ko je še govoril naš prijatelj šegavi prof. Bačič, je nastopil »Sočin« pevski zbor, ki ga spretno vodi učitelj Venturini ter nam zapel mnogo ubranih pesmi.
u— Hudobna poškodba. Trafikant Fran Beline je prijavil, da so mu v noči na 11. t m. neznani ponočnjaki pokvarili na njegovi trafiki na Hrvatskem trgu pločevinasto napisno tablo, ki so mu Jo preklal! na dvoje. Isti ponočnjaki, ki niso mogli krotiti svojih vandalskih nagonov, so odtrgali z zunanje stene trafike tudi avtomat za slaščice, last družbe Drava, d. d. Razgrajače zasleduje policija.
u_ Razne tatvine. Iz strojne delavnice OUZD na Miklošičevi cesti Je nekdo ukradel rezilno orodje za železo in sveder za vrtanje železa. Oškodovanec Je strojnik
Pavel SkerU z Viča. — V trgovini Josipa OJupa na Starem trgu Je predvčerajšnjim nekdo odnesel nad 3 metre temnomodrega ševjota.
u— Dolgčas | ]e postalo po LJublJanL
Marička G., doma Iz Šmartnega pri Litiji, je živela dolga leta v LJubljani, kjer Je kmalu zašla v slabo druščino in na vse zadnje ostala na cesti. Pričela je živeti življenje potepinke in bila }e neštetokrat aretirana. Slednjič so se Je na policiji naveličali in jo pred tedni izgnali. Pred dnevi pa se Je Marička naenkrat zopet pojavila na Marijinem trgu, kjer Jo je takoj spoznal stražnik in Jo povabil s seboj na policijo. »Veste, dolgčas mi je postalo zunaj na kmetih, pa sem jo ubrala nazaj v mesto«, se je zagovarjala Marička In povedala, da je zunaj na deželi še slabše življenje kakor v mestu. Na policiji, seveda. niso imeli umevanja za njene križe in težave ter so jo oddali na sodišče, odkoder bo morala po prestani kazni zopet odjadrati v svoj rojstni kraj.
u— Okradena služkinja. V sobo služki-neje Elizabete Leskovčeve, stanujoče na Havptmanci št. 3, se je vtihotapila pred par dnevi znana tatica Tinca F. Videča, da ni nikogar v sobi, se je Tinca napravila po-popolnoma domačo ter pričela stikati za Elizabetinimi finimi oblekami. Pomerila si je tudi njene čevlje, ki so ji popolnoma pristojali, zaradi česar se Je kratko malo opravila v obleko Leskovčeve. Po vrhu si Je prilastila še več kosov druge obleke, ki jih sicer ni mogla obleči, a jih le pozneje bržkone spravila v denar. Po izvršeni tatvini se je Tinca odpeljala nekam na Gorenjsko, kjer Jo sedaj zasledujejo orožniki.
ftlager pesem!
kREOLA
Pikra ovetia. ljubavi, plesa »Tanuo Havay« Pride! Pozor! Pazite! Kino »DVOR«
Danes! Novo!	Kino »DVOR«
FRED THOMSON
ln njegov čudoviti konj Sli ver Kioz
v ogromni senzaciji:
.Zadnji udarec'
Velika atrakcija teza filma je dčrka, ki oe zaostaja znani vthki dirki
▼ filmu »Beti - Hur«. Ob 4., Vi7., «8.. 9. KINO DVOR —C^MEmi-r^lMUBB —
a— Nepoklicani obiskovalec mariborskih stanovanj. Mariborska policija je Izsledila nevarnega uzmoviča, ki je izredno spreten v vtihotapljanju v tuja stanovanja. Seveda je povsod zapustil neprijetne spomine, ker ie vedno pobral najdragocenejše predmete m izginil. Je to neki Fran Otorepec, star znanec policije in sodišča. Osemkrat je 2e zivej na državne stroške v kaznilnicL Pri svojih tatvinah je bil zelo izbirčen in Je vzel le take predmete, ki jih je lahko hitro spravil v denar. Branil se seveda tudi ni gotovine. Pri njem so našli tudi srebrn žepni nož, ki ga je bržkone sunil v zadnjem času. Tatu so izročili sodišču, ki mu bo preskrbelo zopet za nekaj časa brezplačno stanovanje in hrano.
a— Pralnica - sve-tlolikalnlca Rakuša, Slovenska uL 15, zraven Ljubljanske krel ditne banke se priporoča.	276
Iz Celja
Iz Maribora
a— Velike priprave mariborske Glasbene Matice. Mariborska Glasbena Matica obhaja letos lOletnico svojega uspešnega dela. Jubilejna proslava se bo vršila 8. maja. Ob tej priliki bo naš prvi glasbeni zavod na posebnem koncertu seznanil Javnost s sadovi svojega kulturnega dela v prvi de-kadi svojega obstoja. Pevski zbor bo izvajal med drugim tudi Mirkovo skladbo »Golgota« ter več slovenskih kompozicij. Razen tega priredi Glasbena Matica za stoletnico rojstva Benjamina Ipavca poseben koncert njegovih skladb.
a— »Poljska kri« na mariborskem odru. Po 6 letnem odmoru se zopet vprizori ta nad vse uspešna in umetniško prvovrstna Nedbalova opereta, ki Je bila pred leti močan »šlager«. Premijera bo v četrtek, 14. marca.
a— Občni zbor zveze privatnih nameščencev Jugoslavije v Mariboru bo v četrtek, 14. 1. m. ob 20. v hotelu »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici. Članstvo se poziva, da se ga polnoštevilno udeleži. — Odbor.
a— Drava narašča. Južno vreme, ld naglo pobira sneg, je razstajalo tudi led na Dravi. Voda je zaradi tega zelo narasla in postala motna. S severa sem spravljala velike ledene plošče in sneg. V minuli noči je na-likovala ledenemu polarnemu otoku, ki se je čarobno odseval v blesku električnih luči na državnem mostu. Proti jutru je led ponehal-
a— Zima se poslavlja. Z zadnjim! ostanki snega izginjajo tudi poslednje nadloge letošnje zime. Predno pa ga nastopajoče pomladansko vreme popolnoma spravi s sve ta, poskuša izkazovati svojo nagajivost s tem, da se sipa s streh, zasuje pasante in trga električne in telefonske vode ob hišah. Zadnja dva dni ni bilo varno hoditi po pločnikih ob hišah. Pešci so se raje držali sredine ceste, četudi so se morali neprestano izogibati vozovom in drvečim avtomobilom, ki so jih obrizgali često od pete do glave z blatno snežno brozgo. Tekom včerajšnjega dne se je vsul sneg tudi s senčnih streh, tako da bo v mestu že v par dneh popolnoma izginil in napravil mesto pomladanskemu cvetju.
a— Pojasnilo k mrhovlnskl aferi. Uradna komisija, ki jo je odredil veliki župan mariborske oblasti, je ugotovila, da v letih 1927. in 1928. ni dokazan niti en primer, da bi se bilo v Mariboru razpečavalo pokvarjeno meso ali celo meso poginule živine. Tudi v Krčevini ni bilo zaklano nobeno crknjeno živinče. Lani poleti je sicer obolelo več vojakov tukajšnje komande mesta, za kar se domneva, da so oboleli zaradi pokvarjenega mesa. Vendar pa tudi za to ni nikakih dokazov. Neki mesar iz Krčevine je bil sicer obsojen pri mariborskem sodišču zaradi poskusa, da bi spravil v promet pokvarjeno meso, kar pa se je pravočasno preprečilo. Pa tudi ta obsodba še ni pravomočna. Uradno pojasnilo velikega župana zaključuje: Poudarjam, oprt na uradne ugotovitve, da ni nikakršnega povoda za razburjenje ali celo za nezaupanje do sanitarnih in veterinarnih oblasti, ki vrše in so vršila kontrolo živil v Mariboru strogo po predpisih.
a— Drzen splavar. Včeraj proti večeru so opazili pasanti.na dravskem mostu nenavadnega in drznega splavarja. Prizor so vznemirjeni opazovali, kajti na veliki ledeni plošči, ki je plula kakih 12 m od levega brega, je stal mladenič In se zibal na valovih umazane in mrzle vode. Za njim sta veslala v čolnu dva tovariša, ki sta imela očividno nalogo, da mu priskočita na pomoč, če bi se pripetila nesreča, kajti vratolomna atrakcija na ledeni plošči bi kaj lahko končala zelo tragično. Pri Badlovi usnjarni Je smeli splavar krenil k bregu in se izkrcal Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti v naslednjem trenutku se je ledena plošča razpolovila in nato razbila na več manjših kosov.
LAK ZA NOHTE
fn tekočino za odstranitev isteea na (fkg samo v
1 -----""S— »"'JVJ- "HUJt.Ml.1V., »	"OP
drozeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska a. 1 1 stopi znani operetni tenor g. Mirko Nerat,
e— NaSa podporna akcija za bedno deco.
Včeraj nam Je poslala neka usmiljena gospodična iz Ce/ja razno še dobro ohranjeno obleko za bedno mladino. Hvala! Želeti bi bilo, da bi našlo to dobro delo obilo po-snemalcev med tukajšnjimi imovitejšimi sloji. zlasti ker dobivamo dnevno po več prošenj za podporo. Prispevke pošiljajte na našo podružnico v Kocenovi ulici 2.
e— Uradne ure prj finančni kontrol! ▼ Celju. Pri tukajšnjem oddelku finančne kontrole so uvedene s 1. t. m. uradne ure ob delavnikih razen ob sobotah od 8. do 12. ln od 15. do 18. ob sobotah pa od 7. do 13.
e— Opozorilo lastnikom motornih vozil. Ker se je ugotovilo, da ima mnogo motornih vozil razbite, pokvarjene alj obrabljene evidenčne tablice, tako da varnostni organi ne morejo čitati številk in razločiti ba rv, naroča celjsko sresko poglavarstvo vsem županstvom, naj opozore lastnike motornih vozil, da je treba take pokvarjene tablice zamenjati z novimi. V ta namen naj prizadeti lastniki vložijo pri sreskem poglavarju v Celju prošnje za dodelitev novih tablic, in sicer najpozneje do 20. t. m. Številke ostanejo neizpremenjene in Je treba v prošnji navesti razen dosedanje štvilke tudi lastnost vozila (tovorni ali oseb ni avtomobil, motorno kolo).
e_ Iz celjskega aerokluba »Naša krila*. V klubu se je pričelo prav razveseljivo življenje in delovanje. V smislu pravil so se konstituirali naslednji odbori in odseki: nadzorni odbor: predsednik Ivo Martinčič, podpredsednik Franc VVltavski. delovodja Franc Čepi, odbornika Jože Kramar ta Bru-non Schonberg; tehnični odbor: predsednik inž. Blaž Pristovšek. odborniki Zmagoslav Jezernik, major Milisav Bojič in Ladislav Ropaš; gospodarski odsek: presednik Janko Wagner, odbornika Ivo Peršuh in Stanko Šolinc; fotoamaterski odsek: predsednik Jože Kramar, odbornika Drago Špeglič in Mirko Bele. V našem nedavnem poročilu o novoizvoljenem odboru je bilo pomotoma Izpuščeno ime g. Zmagoslava Jezernika, stavbenika iz Celja. Za klubovo veselico, ki bo 6. aprila, so priprave v teku.
e— Izgubljeno. V mestu je izgubila Terezija Iskračeva usnjato listnico z vsebino 560 Din in nekaj malenkosti. Na poti iz Ga-berja v mesto pa je izgubila Alojzija Bdh-mova zlato zapestno verižico. — Včeraj smo poročali, da je izgubil zavarovalni zastopnik Josip Šribar listnico z vsebino 530 Din denarja. Lastnik je včeraj javil na policiji, da je listnico zopet našel. Pozabil Jo je v trafiki v Aleksandrovi ulici.
e— Z živilskega trga. Dovoz živil na celjski trg je v zadnjem času zadovoljiv. V večji množini se je pojavila zelenjava, katere cene se gibljejo še vedno precej visoko. Pač pa je opažati že nekaj dni stalno padanje cen jajcem. Včeraj je bilo že mogoče dobiti izbrano blago po 1.25 Din kos.
e— Umrl je 11. t. m. v tukajšnji javni bolnici 40 letni brezposelni delavec Stepan Elmazovič z Vranskega, rodom iz Kičeva v Južni Srbiji.
Iz Trbovelj
t— Zanimiv film. Danes ob 18. se bo predvajal v kinu »Svoboda«, Delavskem domu, najnovejši film o cerkveni državi »Sv. oče papež Pij XI. in vatikan». Brez vstopnine. — Prosvetni pododsek Delav« ske zbornice v Trbovljah.
t— Čitalnica društva rudniških name* Sčencev javlja: Čitalnica D. R. N. v Tr« bovljah je zopet otvorjena ter je do6top« na vsak dan od 5. do 9. zvečer občinstvu. Nabavilo se je ponovno še nekoliko lepo* »lovnih revij, tako da je sedaj bogato za* lož ena z vsakojakimi časopisi m revijami. Občinstvu se toplo priporoča poset te edine svojevrstne kulturne ustanove v Trbovljah, ki nudi za boren mesečni prispe« vek najrazličnejše čtivo.
t— Recitacijski večer druitva slovenskih književnikov bo v ponedeljek 18. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Recitirali bodo svoja dela naši pesniki in pisatelji, in sicer gg.: Oton Zupančič, Fran Albreht, Juš Kozak, Ivan Zoreč in morda tudi dok« tor Novačan. Uvodno besedo v sloven« ski književnosti bo govoril g. Josip Vid« maT. Natančnejši program bomo še spo» ročili. Vstop bo prost, pobirali se bodo sa* mo prostovoljni prispevki za podporni sklad slovenskih književnikov Ta recitacijski večer bo za Trbovlje prvovrsten do« godek in vlada zanj že sedaj veliko zank manje. Pričakuje se največje udeležbe iz vseh slojev.
Iz Ptuja
f— Mestno gledališče v Ptufu. V petek, 15. t. m. gostujejo Mariborčani z muzikal* no prekrasno moderno opereto iz orijen« talskega miljeja »Bajadero*, v kateri na«
Z Jesenic
•— Dramatični odsek Sokola m Jeseni« c ah. javlja, da se burka »Pred poroko« v »redo ne bo uprizorila zaradi obolelosti no« cilke glavne uloge.
Iz Ljutomera
Ij— Tirna tehtnica. Gospodarski krogi se potegujejo že dalj časa za to, da bi želez« ciška uprava opremila našo postajo s tir« no tehtnico. Vsekakor bi bila taka naprava ■elo potrebna, če pomislimo, koliko vagon« •kih pošiljk žitaric, krompirja, mesa, vina, sadja, jajec, lesa itd. se natovori na ljuto« merski postaji. Najbližja tirna tehtnica je v Ormožu, pošiljke iz Avstfrije pa se mo« rajo tehtati v nemški Radgoni
Ij— Nova obrt. G. Rubin, ki je leto dni izvrševal glavničarsko obrt v Vrtni ulici, se je preselil v razširjeno delavnico g. Verb« niga, ki je lani pogorela. Zaposlil bo s ča« tom več delavcev in delavk ter jim nudil zaslužka. Izdeluje glavnike vseh vrst iz ro> ževine in umetnih surovin.
Ij— Meroizkusni urad. Tukajšnji mero« izkusni urad ne bo več preizkušal tehtnic, kaT bo povzročilo prizadetim krogom pre« cej neprilik. Zato bi bilo umestno, da bi po vzgledu drugih krajev, ki so tudi tako prizadeti, poklicani činitelji storili potreb« ne korake, da se predmetna odredba spre« meni.
Ij— Avtomobilna družba, ki se je osno« vala, da uvede med Ljutomerom, Sv. Ju« rijem ob Ščavniji in Gornjo Radgono na eni strani ter Ljutomerom, Štrigovo in Ča« kovcem na drugi strani redne vožnje z av« tobusi, namerava pričeti s prometom, čim dobi zaprošeno koncesijo hi se popravijo ceste. Zdaj so v desolatnem stanju, ko pa ekopmita sneg in led, bomo imeli pravo rusko »razprstieo«.
Ij— Smrtna kosa. Dne 11. t m. je umrla ga. Filomema Zupančičeva, roj. Novakova, soproga davč. kontrolorja g. Mohorja Zu« pančiča. Bolehala je že več let. Naj po« čiva v miru! _
Darovi za gladujoče
VeHke>mu Supamu ljubljanske oblasti so poslati pole« ie objavljenih darov k zbiirki za gladijo če rodbine svoje prispevke:
Iz Ljubljane: po 1000 Din I. Bonač & sin, Fe-Mks Temam, mi. DuJrič m I. Knez; 500 Din Medic -Zanki, Remec & Co., A. AgmoJa, »Obnova«, Viktor M edem ki dr. I. Adlešič; 300 Din »Ar-bor«; 250 Dta I. Baloh; po 200 Din A. Rojina,
H.	Kirofta, F. Golob, A. Loramt, Iv. Gregorič in Fr. Stmpica; po 100 Din A. Ranzmger, Fr. Ramovš, V. RoJiranamn, I. Predovič, A. Kcstnapfe!, L. Schwen,tner, Fr. Ghvaital, A. G. z Viča, Jos. Sedlmak, Kurait Bonač, K. Vokač ia Marija Kotz-muitih; 50 Din V. Accetto; 46 Dim osmošoJci HI. gšmm..;
Izven Ljubljane: po 1000 Dim obč. hranilnica
Vrhmka; baron Boni v Tržiču; G. Eger v Železnikih; Win6c:!e v Sevnici im 1 neimenovan; 600 Din občine črnomeJiiskega sreza; po 500 Din
I.	Rus v Loškem potolkli, G. Birolia v Zagorju, Obe.rwaldner - Keiler v Domžalah ta »Jugoče-Ska« v Kranju; 400 Dim Ch. Motim v Tržiču; po 300 Din M. Marinšek v Nov. mestu, J. Globoč-o5k v 2e!ezmito:ih; F. Lipej v Brežicah; L. Kristan v Zapttžah; R. Miheffič v Zagorju; I. Brusa v Dol. Logatcu in »Intex« v Kranju; po 250 Din dr. Cesnik v Nov. mestu, dr. Zdolšak v Brežicah Ln F. Košaik v Grosuplju; po 200 Din županstvo Gor. Logatec, F. Stare na Kolovou, I. Oblak na Vrhniki, dr Tesenko v Sevnici, I. Kmralt v Domžalah. »Sešiir« v Skofti Loki, M. Čeme na Bledu, Tschinkel v Ribnici, O. Detela aa Ttirmu ln 2 neimenovana; 160 Din županstvo Mošnje; po 100 Din I. Oso Tin v Laškem, A. Lftsohmigg v Brežicah, dr. Krevil in H. Lebinger v Litiji, I. Majaron v Borovnici, A. Globočnik v Železnikih, J. Šušterščč in I. Bohinc v Med-■vmdaih, A. Zevnik v Višnji gori, I. Herarfhar v Boh. Bistrici, I. Drašlcr v Dotah, O. Tršar v Logatcu, dr. Hubad v Škofji Loki, I. KokTlč k F. Ogrič v Nov. mfst-ii, A. Stare v Mengšu, A. Kraje na Grahovem im I. Jalem v Rartečah; imeske pod 100 Din 9 darovalcev. Skupno v gotovini doslej 76.799 Dia,
Tovarna D. Hribar v LJubljani Je darovala 120 parov nogavic.
Zopet utopljenec pri Fužinah
Ljubljana, 12. marca
V Ljubljanici poleg Fužin so včeraj opazili delavci truplo neznanega moškega utopljenca. Truplo je bilo zataknjeno med grmičevje in so ga ljudje spravili na breg šele po daljšem trudu. Najdba trupla Je bila prijavljena orožniški postaji v Štepanji vasi, ki je dala truplo prenesti v mrtvašnico.
Kakor se Je pozneje komisijonalno ugotovilo, je ležal utopljenec v vodi že kakih 30 do 25 dni. Star je bil kakih 45 do 50 let, srednje velike postave. Obraza je bil okroglega ter je imel na glavi lase že sive. Po obrazu je bil gladko obrit, oblečen pa v črno obleko in je imel na nogah rjave čevlje na zadrgo. Na suknji pod vratom je imel pripet znak v obliki gumba z jelenovo glavo in značko »P. O. — R. G.« ter napisom »Cervus Alcos«. Utopljenec je imel na obrazu več ran, ki jih je dobil domnevno od udarcev od kamenja v vodu
Identiteta utopljenca še ni ugotovljena. Ker na truplu ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja, gre tudi v tem primeru skoro gotovo za samomor ali nesrečo.
Šport
Športni drobiž
Zagrebški Gradjanski namerava sest a«
viti nogometno moštvo »starih gospodov«, v kateri bodo slavni stari igrači kluba. Moštvo, ki bo prirejalo turneje po provin« ci, bo najbrže sestavjeno nastopno: Vrd« juka«Ferderber, Šifer«Vragovič, Rupec, Gollner»Kinert, Prolekovič, Perška, Novak. Pejnovič. Poleg tega bo več rezerv. Kakor se vidi, sama imena, ki so svoj čas prinesla Gradjanskemu mnogo uspehov in slave.
V Italiji sta se preteklo nedeljo vršili le dve prvenstveni tekmi. Verona j« prema« gala Reggiano s 3 : 1, Genua pa FiTenze s 7 : 0. Turinska Juventus je gostovala v Marseille ter premagala tamošnji klub 01ympique s 5 : 0. V Rimu so imeli v go» steh argentinsko moštvo Barraeas, ki je po nadmočni igri zmagalo nad Laziom z 2 : 0.
Prihodnjo nedeljo se vrši v Pragi med« državna tekma Češkoslovaška : Avstrija. Tej tekmi pripisujejo češkoslovašk: krogi veliko važnost, čeprav ne šfteje k srednje« evropskemu cupu, ker upajo, da se bodo rehabilitirali za svoj zadnji poraz od stra« ni ItaJije. Moštvi bosta najbrže sestav« Ijeni nastopno: Češkoslovaška : Hocbmann« Burger, Pemer«Vodicka, Kada, Cipera«Po» dražil, Sol+vs. Silny, Puc, Herman. Av> strija: FranzLSchramseis, Janda«Hoffmann Smistik, LuefsSiegl, Wesselik, Gschweidl, Horvath, Wessely.
Ožji odbor Jugoslovenskega tenis save« za je izdelal pravilnik za meoklubske tenis« tekme za prvenstvo države. Ta pravilnik ima sicer nedostatkov, vendar pa je spre« jemljiv. Dosedaj je samo nekaj zagrebških klubov igralo za to prvenstvo, vsled česar to tekmovanje ni vzbudilo velikega zani« manj a. Sedaj pa določa ta pravilnik, da se mora vsak od Saveza verificirani klub ude« ležiti tega tekmovanja, ako nima posebnih važnih razlogov za neudeležbo. Vsak klub mora nastopiti s Štirimi igraffi in dvema igračkama. V teniškem o žiru s« deli dr« žava v dve coni A in B. Vsaka cona se deli v dva okraja. Prvaki poedinih mest igrajo med seboj za prvenstvo okraja, a prvaki okrajev za prvenstvo cone, a finali« sti za prvenstvo države. Coni sta razdalje« ni naslednje: Cona A: okraj I: Cakovac, Celje, Ljubljana, Maribor, Ptuj, Zlatar; okraj IL Belovar, Brod, Karlovac, Samo« bor, Sarajevo, Split, Sušak, Zagreb. — Oo« na B: okraj I. Beograd, Pančevo, Ruma, Novi Sad, Veliki Bečkerek. Vršac; okraj IL Osijek, Subrtica, Senta, Sombor, Vin« kovci. Nasprotnike po okrajih določa Sa* vez.
Suspenz, ki je bil odrejen nad Nurmi« jem, ker ni nastopil pri ameriškem lahko« atletskem prvenstvu v hali, je zopet uki« njen. Nurmi je namreč dokazal, da zaradi prehlajenja ni mogel nastopiti.
Italijanski cross country na 10 km »e je vršil v Milanu. Zmagal je Florentinec Lippi v času 36:47.4.
23. t m. se vrši na TTiemsi tradicijonal« na veslaška tekma med univerzama Cam« bridge in Oxford. To je 80. tekma med tema moštvoma. Dosedaj je Oxford zma« gal štiridesetkrat, Cambridge pa devet in« tridesetkrat. Zanimivo je, da je Cambridge od leta 1920 naprej podlegel le leta 1923.
Tri nove francoske plavalne rekorde je postavil Taris, in sicer na 100 m prosto z 1:03. na 800 m z 11:13.2 in na 1000 m s 13:58.4.
V angeškem plavalnem savezu je nad en milijon plavačev. Je to eden največjih savezov sveta.
Cross country tek v Ljubljani
SK Ilirija v Ljubljani priredi v nedeljo 17. marca ob 11. uri dopoldne propagandni cross coun-try tek. Tekmovanje se vrši na dveh progah, 10 ta 4 km.
Tekmuje se z moštvi ta s posamezniki. Za moštvo je treba šest tekmovalcev, od katerih f»rvi štirje vplivajo na placement.
Proga vodi okoli igrišča SK Ilirije ta Je dolga približno 400 m. Tekmuje se po pravilih JLAS. Na®rade v obliki priznanje dobe trije najboljši posamezniki ta prva tri moštva.
Prijave je treba poslati do petka 15. marca na naslov Drago Steipišnik, Ljubljana, kavarna Evropa obenem s prijavmitao, ki znaša Dim 20.— za nsošitvo in Din 5.— za posameznika.
Smuška tekma prvakov
Na tel tekmi, ki se vrSi v nedeljo, dne 17. t. m. v Bohinju, tekmuje sploh vse naše stnu-čarstvo, in ne saimo par najboljših. Vsi naj imajo priiliko, da nastopijo ta merijo svoje moči raivno z najboljšim, prav posebno pa smučarji naš« Goremifs&e, to je naših novih smučarskih klubov v Kranjski gori, Mojstrani, Jesenicah, Gorjah ta Bledu, kijer so pokazali smučarji ravno leitos največ aktivnosti. Ti naj pred vsem pridejo na to tekmo, da dobimo enkrat točen pregled in razvrstitev sposobnosti posameznika v tekmi, ki bo imela dober čas z oziram na dobre tekmovalce. Za tekmo samo vlada največje zanimanje ta upravičeno se pričakuje rekordnega sitarta tekmovailcev.	_
JZSS Je prevzel pokroviteljstvo nad nedeljsko
srtnaišiko tekmo v Bohinju ter vabi vse tekmovalce, da se udeleže te tekme, ki bo gotov« najzanimivejša v letošnji sezoni. Osobito opozairja one tekmovalce, ki se misilijo prihodnje leto v večji meri posvetiti tekmovanju, da se udeleže tekme v Bohinju, ker bo njSb pJacemert velite važno siti za sestavo reprezentanc v prihodnjem leitu. Savez delegira kot svoja zastopnika gg. dr. PLrca, predsednika JZSS ta načelnika tehničnega smnsšlkega odseka g. Gmidovca.
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Ljubljani, 12. marca 1929.	Višina barometra 308.8 m.
Kraj	OM			J	Smer rotrs	e
		Barom.	Temper.		Ia brzina	» S j«
optzuvanja				as *	T ID IE iflk.	
Ljubliana		770 8	4-	73	mimo	10
Maribor		7708	1-	96	mirno	10
Zagreb	a	771-2	2-	83	E 3	10
Beograd		770-5	1-	84	mirno	10
Sarajevo		769*4	2-	83	mirno	10
Dubrovnik						
Skoplje	7					
Split		765-1	9	65	NE 7	5
Padavin«
Vrct,
v mm do 7. ure
Solnee vzhaja ob 6.20, zahaja ob 18.1, luna vzhaja ob 7.10, zahaja ob 19.22. Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 7 C, najnižja 3 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Jasno, temperatura se bo dvignila.
Gospodarstvo
Pred reformami v carinski službi
Te dni se je mudil v Zagrebu pomočnik finančnega ministra g. dr. Gospodnetid, ki je podal uredniku zagrebških »Novosti« va ne izjave o reformah v carinski službi in carinski politiki. Med drugim je izjavil, da §i je današnja vlada nadela nalogo izdelati nov carinski cakon, v katerem bi bile vne-šene moderne odredbe, ki bi nadomestile dosedanje zastarele. V tem pravcu se že intenzivno dela. Nov carin?Vo-žeIezniški postopek je že izdelan v generalni direkciji carin in je bil nedavno predložen prometnemu ministrstvu v proučevanje. Cim bodo zbrana mišljenja vseh kompetentnih faktorjev, bo stiliziran definitivni tekst. Tudi novi pravilnik o luških svobodnih carinskih skladiščih je že gotov. Izdelan je po najmodernejših principih in se v mnogih pogledih razlikuje od dosedanjih odredb carinskega postopka. Ustanovitev takih svobodnih skladišč bo gotovo znatno pripomogla k razvoju naše pomorske trgovine.
Glede vprašanj, ki se imajo reSiti 3e pred uveljavljenjem novega carinskega zakona, je dr. Gospodneti'6 omenil vprašanje prenosa manj važnih funkcij na niija carinska oblastva. Generalna direkcija carin se ima znatno razbremeniti zlasti od agend, ki sedaj po nepotrebnem obremenjujejo poslovanje. Reforme se bodo nanašale tudi na informativno službo glede uporabe carinske tarife. Ustanovljen bo informativno-carinski urad v Zagrebu in v drugih vežjih mestih. Ekspertize carinskih oblastev bodo prav tako prenešene v delokrog oblastnih finančnih direkcij, dočim rešitev po carinskih deliktih ne bodo več izdajale carinarnice same, temveč bo ta kompetenea prenešena na oblastne finančne direkcije, kajti preiskovalno oblastvo ne strne o predmetu, ki ga preiskuje, istočasno razsojati. Spremenila «e bo tudi dosedanja napačna in protizakonita praksa, po kateri so carinarnice donašale rešitve o naknadnem doplačilu na carine, tudi v onih primerih, ko je po zakonu že prestala tozadevno obveznost uvoznika.
Glede vprašanja ustanovitve novih carinarnic je dr. Gospodnetid izjavil, da Je pro-tivnik novih uvoznih carinarnic, ker obstoječe carinarnice zadostujejo potrebam. Deloval pa bo na tem, da se utanovijo carinski oblastva za izvozno ekspedicijo na vseh postajah, ki so važne za nakladanje izvoznih pošiljk. Ponovno je tudi stavljeno na dnevni red vprašanje carinskih posrednikov, o katerem se je že zadnja leta mnogo razpravljalo. Cim bo generalna direkcija carin zbrala potrebne podatke, bo sklicala konferenco zainteresiranih faktorjev, da se vprašanje čim prej reši.
= Vprašanje kmetijskih ibornie. Kakor
smo že poročali, nameravajo kmetijske organizacije v naši državi ustanoviti svojo zvezo, ki naj, bi bila nekako nadomestilo za bodoče kmetijske zbornice. V zvezi s tem je na zadnji seji Srpskega poljoprivrednega društva predložil inž. Milutinovič obsežen referat o vprašanju kmetijskih zbornic, ki naj bi bil podlaga za bodoči načrt zakona o kmetijskih zbornicah. Ta načrt bo izdelal poseben odbor društva. Inž. Milutinovič si zamišlja v naši državi 8 kmetijskih zbornic (za Vojvodino, za Šumadijo, za Srednjo Srbijo, za Južno Srbijo, za Hrvatsko in Slavonijo, za Bosno in končno za Primorje). Zbornice bi morale ustanoviti svoj savez, odno-sno centralni sekretarjat v Beogradu, ki bi zastopal vse zbornice napram centralni državni upravi in napram inozemstvu. Oblastne zbornice pa bi predvsem vršile informacijsko - statistično službo, čuvale interese kmetijstva, organizirale kmetijski stan in posredovale v sporih kmetijstva z drugimi stanovi.
= Velika insolvenea r Trstu. Insolvenca tržaške tvrdke Brunner je vzbudila v vseh zapadnoevropskih državah veliko senzacijo. Tvrdka Brunner je enaj največjih trgovskih hiš v Evropi in je tudi močno angažirana v tekstilni industriji in v bankarstvu. Njene poslovne zveze se raztezajo tako na evropske kakor tudi na prekomorske države. Do imobilizacije je prišlo deloma zaradi neuspelih kupčijskih transakcij, predvsem pa zaradi tega, ker so ji bili odpovedani veliki kratkočasni krediti, katerih zaradi trenotne napetosti na zapadnoevropskih denarnih trgih ni bilo mogoče prolongirati. Obveznosti tvrdke in njenega industrijskega koncema Societa Italiana Commerciale Tessili (>Sic-mat« cenijo na okrog 4 in pol milijona angl. funtov (1 in četrt milijarde Din). Prizadete so predvsem londonske in italijanske banke. Zdi se, da gre le za težko imobilizacijo, ki bi se dala z moratorijem prebroditi. Tvrdka ima ožje poslovne zveze tudi z zagrebškimi uvoznimi tvrdkami.
= Špekulacija na ameriških efektnih borzah in slabi izgledi ia najetje posojil Špekulacija z delnicami zavzema v zadnjem času na ameriških efektnih borzah take dimenzije, da vzbuja pri traznomislečih finančnikih že največje skrbi. Vsi napori federativnih rezervnih bank, da bi z restrink-cijo kreditov in s povišanjem diskonta omejili neupravičeno naraščanje tečajev, eo ostali končno brez uspehov. Promet na new-yorški efektni borzi (Stock Exchange) je dosegel že 7 milijonov delnic dnevno, krediti borznih mešetarjev pa znašajo te ogromno vsoto 5600 milijonov dolarjev. Vplivni možje zaman svarijo publiko, toda hosse špekulacija je našla ugodna tla že v najširših plasteh naroda. Tudi naraščanje obrestne mere za dnevni denar, ki je te dni dosegla 12 odstotkov, ni moglo strezniti publike iz spekulativne mrzlice. Velika likvidnost industrijskih podjetij daje svoja denarna sredstva na razpolago borzi v obliki kreditov, s katerimi se vzdržuje nezdravo stanje. Tečaji delnic so danes že tako visoki, da predstavljajo dividendne komaj povprečno 3od-stotno obrestovanje v delnice vloženega kapitala. Pri taki situaciji ie seveda zanima-Dje za stalno obrestujoče se efekte minimalno. Navzlic visokemu obrestovanju ao tečaji obligacij razmeroma nizki. Zato je danes najetje posojil zelo otežkočeno, kajti obligacije in boni se dajo le težko plasirati, dočim je absorbcijska zmožnost trga za delnice skoro neomejena. To stanje seveda ne more dolgo trajati. Prej ko slej bo seveda rentabilitetni princip prišel do veljave, kar pa ne bo šlo brez težkega poloma.
— Izplačilo 15. kupona 7% investicijskega posojila. Petnajsti kupon 1% investicijskega posojila bo zapadel v plačilo 15. t. m. Izplačila vršijo davčne uprave, Poitna hranilnica in denarni zavodi.
= Obfni ibor Gremija trgovcev r Ljubljani. V ponedeljek 18. t. m. se bo vršil ob 7. I zvečer v sejni dvorani Zbornice za TOI '

Mi gremo lahko tudi v gledališče,
rt
pravi mlada gospa Mi ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADION, ki pere sam."
imi
Varuje perilo!
S
Beethovnova ulica) redni letni občni zbor "remija trgovcev v Ljubljani. Na dnevnem redu Je med drugim ustanovitev prostovoljne bolniške blagajne samostojnih trgovcev.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 800 zvitkov brzinomerilnih trakov in 1040 komadov prašnic, do 18. t. m. glede dobave tiskovin, 5000 kg kalcinirane in 500 kg kristalne sode; prometno - komercijalni oddelek do 18. t. m. pa ponudbe glede dobave pločevine (pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih). — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg koruznega zdroba, 1000 kg_ bučnega olja in 2000 kg riža. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do
20.	t. m. ponudbe glede dobave železa, do
21.	t. m. pa glede dobave 20.000 kg portland-skega cementa. Direkcija državnih rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic ter glede dobave volnenih odej in slam-nic. Dne 15. t m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofer-tclna licitacija glede dobave živil (testenine, zdrob, riž, mast, sladkor, čaj, olje, kis itd.). Pogoji eo na vpogled pri isti komandi. Dne 18. t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka, kruha in vina za čas od 1. aprila do 30. junija 1929 (pogoji so na vpogled pri omenjeni bolnici); dne 22. t m. pa pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede naprave temelja za novo okretnico na postaji Ljubljana gor. kolodvor (pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Borze
12. marca.
Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje po devizah nekoliko večje, zlasti velika je bila potreba v devizi na Prago, deloma tudi v devizah na London, Curih in Trst. Manjšo potrebo v devizah na Trst, Newyork in Dunaj je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna bauka. Deviza na London se je nekoliko okrepila. Tečaji ostalih deviz pa so ostali v glavnem nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Za aranžma je notirala 426—426.5, trgovala pa se je le kasa po 425.50. Med bančnimi vrednotami je Narodna banka notirala po odbitku kupona (400 Din) 7010 — 7050 brez prometa. Zaključki pa so bili v Zemaljski Sarajevo po 135 in v Srpski po 155. Med industrijskimi papirji je Trboveljska nekoliko popustila. Zaključena je bila po 470, pozneje pa je notirala 465 — 469. Dalje so bili zaključki v Slaveksu po 101, v Brodski Tvorniei vagonov po 300. v Jadranski plovidbi po 580, v Sarajevski pivovarni po 230 in v Unionu (Osijek) po 193 ln 194.
Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.825, Berlin 13.505 do 13.535 (13.52), Bruselj 7.91, Budimpešta 9.9347, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 7.9905—8.0205 (80055), London 276.07 do 276.87 (276.47), Newyork 56.77 — 56.97 (56.87) Pariz 222.55. Praga 168.37—169.17 (168.77). Trst 297.10-299.10 (298.125, 29S) Zagreb. Dunaj 7.9905 — 8.0206, Berlin 13.506 — 13.535, Budimpešta 9.9197 — 9.9497, London 276.07 — 276.87, Milan 297.166 _ 299166, Newyork 56.767 — 56.967, Pariz 221.55 — 223.35, Praga 168.37 169.17, Curih 1094.4 — 1097-4-
Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.305, London 25.23, Nevvvork 520, Milan 27.2175, Praga 15.3975, Dunaj 73.04, Budimpešta 90.645, Berlin 123.36, Bruselj 72.19, Amsterdam 208.25, Varšava 58.30, Bukarešta 3.092, Sofija S.782.
Efekti
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska Kreditna 126 den., Praštediona 850 den., Vevče 120 den., Kreditni zavod 170 den., Ruše 260—280, Stavbna 50 den.. Sešir 105 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 425 — 426.5, kasa 425 — 427, za april 430— 431.50, za december 459 — 461, investicijsko 90.5 — 91, agrarne 54.50 — 54.75; bančne vrednote: Praštediona 850 — 860,»Union-banka 55.75 _ 56.50, Kreditna 93 den., Ljubljanska kreditna 126 den., Zemaljska 138— 140, Poljo 175 — 18.5, Srpska 155 _ 156, Jugo 94 — 95, Narodna 7010 — 7050 (ex coupon); industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205, Slaveks 100 — 101, Nihag 2—5, Slavonija 5—5.50, Drava 465 bi., Isis 21—23, Vevče 120 den., Dubrovačka 500 — 505, Brod vagon 300 — 305, Jadranska 580—590, Union Osijek 193 _ l^t, Šečerana 472.5— 475, Pivovarna Sarajevo 230 _ 240, Trboveljska 465 — 469.
Beograd. Investicijsko 90.5 — 91, agrarne 54.5 — 55, Vojna škoda 423.5 — 424,
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 22 vagonov, in sicer 10 vagonov hrastovih okroglic, 10 vagonov bukovih hlodov, 1 vagon desk in 1 vagon tramov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključeni bo bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona yellow koruze in 1 vagon pšenice. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, 80 kg, 2 odst.); baška promptna po 297.50 — 300, za marc po 302.50 _ 305, za april po 305 — 307.50; moka: »Og<, fco. Ljubliana, plač. po sprejemu blaga po £>0— 425; koruza: laplatska, fco. Rakek, zacari-njena po 320, baška, času primerno suha, plač. 30 dni, promptna po 312.50—315.5. za april po 325 — 327.50; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 292.80 — 295; ječmen: baranjski pivovarski, 68-69 kg po 345 —347.50, baški ozimni po 330—332.50.
Novogadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca prijazna. Promet 86 vagonov pšenice, 2 vagona moke, 2 vagona koruze in 2 vagona otrobov. Pšenica: baška 247.50 do 252.50; banaška 240 — 242.5; sremska 250 do 255. Ječmen: baški ozimni 257.50—262.50 bažkl pomladni 270 — 280. Oves: baški in sremski 250 — 255. Koruza: baška in sremska 270 — 275; za april-maj 282.50—287.50. Moka: baška »0g< in »Ogg< 342.5 — 352.5; >2« 322.5 — 332.5, *o< 302.5 — 312.5, >6< 280 — 285, »7< 267.5 — 272.5. Otrobi: baški 185 — 190; banaški 182.5 — 187.5.
Dunajska bona za kmetijske proizvode (11. t. m.) Haussa na budimpeštanski borzi je povzročila, da so se tudi na dunajski borzi cene dvignile. Ponudniki so zahtevali višje cene, na katere pa je konsum Ie deloma pristal. Tudi uradni tečaji za pšenico in rž so bili dvignjeni za 25 grošev. Tudi turščica je dalje čvrsta. Za april se je nudila po 1.75 Kč ex šlep Dunaj.
Dunajski goveji sejem (11. t. m.) Dogon 2284 komadov, od tega le 58 iz Jugoslavije 213 iz Madžarske in 797 iz Rumunije. Pri živahnejšem prometu so se cene dvignile za 5 groSev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2 — 2.50, I. 1.70 — 1.95, II. 1.35 do 1.65, III. 1.10 — 1.30, biki 1 — 1.35. krave 1 — 1.50, slaba živina 0.70 — 0.95.
Iz življenja in
Polkovnik Barker - ženska Valerija Smithova
Pustolovsko življenje Angležinje, ki je, preoblečena v moškega, dolgo varala moške in ženske
Na Angleškem imajo nov družabni | deset ali dvajset let enkrat. Vse je škandal — topot z žensko iz ugledne i d-lo v sodno č jrano, ko s je razveš
topot
rodbine, ki je med vojno vršila bolni* carsko službo na fronti. Piše se Va* lerija Smithova. V veliki svetovni dra* mi je delovala kot usmiljenka na bo* jiščih v Franciji in Flandriji, pozneje je vodila vojaške avtomobile, koncem vojnt pa se je seznanila z nekim av* stralskim poročnikom in mu je po* stala žena. Poročnik jo je kmalu osta* vil. Vrnil se je v Avstralijo. Z njim je imela Smithova dva otroka, dečka in deklico. Oba je izročila v vzgojo neki svoji prijateljici.
V letih do 1923. je postala bivša go* spodična Smithova znana kot gospa Crouchova žena avstralskega častni« ka. L. 1923. pa se je Crouch definitiv. no vrnil v Avstralijo. Vzel je s seboj enega otroka. Kmalu potem je tudi njegova žena izginila in nihče ni ve* del, kam se je izgubila. Vendar ni šla daleč. Ustavila se je v Brigthonu in se je preoblekla — v moškega. Obleka ji je pristojala naravnost izvrstno. Vi« deč, da je z njo kakor zrasla se je vrnila v Littlehampton, kjer se je predstavila kot Sir Viktor Barker, pol« kovnik.
»Polkovnik Barker« je uganjal raz« ne pustolovščine. Dal se je med dru* gim poročiti s hčerjo bogatega lekar« narja v Littlehamptonu. Bil je impo« zantna osebnost: visoke postave, mo« čan, lepo obrit, moških potez. 39 let star in tako kavalirskega vedenja, da ni mogel nihče slutiti, kaj se skriva pod njegovo uniformo.
Navidezni "3arker se je tudi pečal s podjetji. Vzel je med drugim v za« kup veliko restavracijo, ki pa je pro« padla. Sodišče je Barkerja pozvalo na odgovor, a pozvanec se ni javil. Zato so oblasti odredile njegovo aretacijo. Tn v zaporu se je razkrilo, da je pol* kovni* Barker — ženska ...
Seveda so bivšo Smithovo takoj preoblekli. Obtoženka si ie najela od« vetnika. ki i- je	dobro zastopal
na razpravi, da je bila pred dnevi pu* ščma na svobodo.
Za London je bilo to razkritje sen« zacija, kakršne se pojavijo Ie vsakih
Java in Belgija - najobljudenejši zemlji na svetu
Urad Mednarodnega statističnega zavoda v Haagu je izdal pregled pre« bivalstva na svetu. Na podlagi podat« kov je razvidno, da živi na našem pla« netu okrog dve milijardi ljudi. Posa« mezne dežele v Evropi so takolt ob« ljudene:
Albanija št je
Belgija
Bolgarija
Danska
Nemqija
Španija
Estija
Finska
Francija
Anglija
Irska
Grška
Italija
Norveška
Nizozemska
Avstrija
Pol i ska
Portugalska
Rumuniia
Evropska Rusija
Švedska
Švica
Češkoslovaška Evronska Turčija Marl?qrska
800.000	duš
7,800.000	»
4,500.000	»
3,377.000	»
62,505.000	»
21,350.000	»
4.100.000	»
3,500.000	»
39.500 000	»
42.700.000	»
4,250 000	»
6.000.000	»
41,000.100	»
2.700.000	»
7,420 000	»
6.500.000	»
20 000.000	»
5.433.000	»
13.000.000	»
115.0<v> ooo	»
6.oon ono	»
3.000 000	»
13.600 000	»
2 ooo ooo	»
8.noo noo	»
13.000 000	» statistični
Jugoslavija
Končno pristavlja statistični pre* glfd, da sta najgosteiše obliudeni de* želi n. svetu: v Evropi Belgija, izven Evrope pa otok Java.
Nov robot
V Newyorku je predvajal kapitan Richard novega mehaničnega robota, ki mu je dal ime Erik. Sestavljen je iz aluminija, bakra in žic, njegovo živ* ljenje je elektrika, a zna mnoge umet* nosti. Govori, se smeje, obrača oči, se šali. se prik'anja in dela različne dru* ge stvari. Stroj je delal takšen vtis živega človeka, da ga je občinstvo pregledovalo, ne gre li za kakšno goljufijo.
OTROŠKE NOGAVICE
'llGOM
delo, kako je ženska vlekla moške in ženske, staro in mlado, kako so njene* mu rafiniranemu načrtu nased°le trezne glave in bedaki... Sodno po« slopie 30 radovedneži naravnost oble* gali. Eni so se navduševali za obto* ženko, drugi so robantili zopsr njo in so jo hoteli linčati. Policija j- oba tabora komaj krotila in po oprostilni razsodbi se je Smithova odpeljala sko* zi stranska vrata, da je ni masa zajela na ulici.
Ker je bila Smithova aretirana zara* di propada podietja. je še vedno od* prto vprašanje, kaj bo sedaj. Morda nastopi proti svojemu »možu« še re« varana lekarnarieva hči in io nrime sodišče zaradi krivih generalij pri oni famozni poroki v Littlehamptonu?
»Polkovnik Barker« Smithova
Valerija
Najboljše najtrajnešje, zai 13	najcenejše!
Kuhinjsko edinstvo v Srednji Evropi
Neki list je stavil »izredno pozna* nim« voditeljem velikih srednjeevrop* skih hotelov vprašanje kaj mislijo o sedanji dunajski kuhinji in ali ni zapi* sana poginu v sedanjih žalostnih ča» sih? Kuhinjski šef hotela »Bristola« je odločno zavrnil vprašanje. Kuhinja je že prebolela povojno lakoto, in Du* najčani so zopet postali ga^tronomi. Večerji posvečajo zdaj v družbi več paznosti kakor obedu, in fine julie ter zakuske so na prvem mestu. Seveda, je dodal šef iz »Grand*hotela«, vpliva povoina demokratizacija tudi na ple* menito kuhinjsko umetnost. Nikoli ne bo več videti klasično pogrnjene mize. Kdo bi zdaj n. pr. imel smisel za fa* zana en costume, t. j. s perjem? Šef hotela »Sacher« pa je opozoril na ža* lostno propadanje sladkih jedi, znane dunajske specijalitete. Moderne žen* ske ne marajo nobenih močnatih jedi, ker se boj okroglih udov. Zienkrat prevladujejo za kuhinjskega um Jtnika brezpomembni narastki in torA? ^rcz smetane. Bog daj, da bi priš'0 i i Pari* za geslo: »dick ist wieder chic!«
Drugi strokovnjaki so celo razširili kuhinjsko vprašanje na področje med* narodnih stikov ir zunanie pu';tike. Š ' hotela »Imperial« je obžaloval za* krknjenost francoskih in angleških go* stov. ki vedno zahtevajo svoje domače jedi: predrage sladke jedi, hors d'oeu* vres ali roastbeef in malookusni irish*
stew. V tem oziru so Dunaj ^anom bolj simpatični nemški bratje, ki ne marajo štiri ali pet jedi z zakuskami, in se zad rlijo tudi z dvema, sau.o da si izdatno in dobro pripravljeni. Tudi vsi sosedje: Ogri, Čehi, Poljaki i T gosloveni znajo ceniti dunaisko kuhinjo, dasi časih zaidejo v franco* sko kuhinjsko krivoverstvo. Srednja Evropa ima splošnem nedvomno ku» hinjsko edinstvo in ie znano, da je že* Iodec po' do medsebojnega umavanja ter celo prijateljstva.
Troje zanimivih novosti
»Gumijeva kovina«
Danski inženjer Vernhagen je od* kri1 po dolgoletnih poskušanjih novo kovinsko zlitino, ki se odlikuje po dveh, za kovine v splošnem neobičaj* nih lastnostih Je sila lahka, nič manj nego aluminij, in elastična kakor trdi gumij. a to že pri običajnih temperatu* rah. Dal ji je zato ime »gumijeva ko* vina« in ji prerokuje veliko bodočnost v industriji.
Nova rastlina za tekstilno Industrijo
Istočasno kakor Wernhagen si je zavaroval izum, če moremo o pravem izumu govoriti, neki vrtnar v Devon* shiru na Angleškem. Gre za rastlino, ki si jo je vzgojil s križanjem različ* nih tropskih rastlin, in ki bo igrala veliko vlogo v tekstilni industriji Iz njenih vlaken se da namreč pridelo* vati najboljše oblačilno blago, oziro* ma več vrst blaga, ki se odlikujejo ne* katere z lastnostmi najboljše volne in druge z lastnostmi najfinejše svile. Vrhu vsega je njena celuloza izboren materijal za papirno industrijo. Rast* lina se imenuje «brotex« in uspeva lahko v našem zemeljskem pasu.
Smrtonosni žarki
V Ameriki so odkrili novo vrsto smrtonosnih žarkov, ki si jih je dal izumitelj celo patentirati, kar za te stvari do danes ni bilo običajno. Kot primer uničevalne sile teh žarkov na* vajajo, da prebijejo 2 m debelo svin* čeno pločo, a žive stvore ubiiajo na veliko daljavo. Tako ameriški listi. Treba bo počakati, da se izkaže, koli* ko resnice je na tej vesti, kaiti doslej so bile govorice o smrtnih žarkih še vedno le gola domeva ali pa navadna laž.
Dve, ki čakata na giljotino:
Ana Mariia Davidova (na levi) |n julija Bro-cyjeva (na desni). Francija ni že 40 let videla končati ženske pod rabljivo sekiro, ti dve pa najbrže ne bosta ušli mrki usodi.
Stariši umorjenke čestitajo morilcu
Korneuburška porota je oprostila poljedelca Leopolda Redla. ki je umo* ril svojo ženo. Med osebami, ki so Redlu čestitale k oprostitvi, so Lili tu* di umorjenkini starši. Redi je vzel svojo ženo iz ljubezni. Žena pa ni nič delala in je navezovala razmerja z moškimi na levo in desno, čeprav je bila mati treh otrok. Več moških prič je izpovedalo, da jih je naravnost za* lezovala. Ko jo je Redi nekoč pos*a* vil na odgovor, ker je prišla s sertan» ka z nekim konjskim prekupčevalcem, mu je odgovorila, da bi lahko odšla
popolnoma k svojemu ljubimcu in njemu, možu, pustila otroke, če mu kaj ni prav. Nato jo je Redi ustrelil. Pred sodniki se je zagovarjal, da je ni imel namena umoriti in da bi ji vse odpustil, če bi še živela.
Rdeči vojak
Znanemu angleškemu novinarju W. Barteletu, dopisniku »Daily Telegra* pha« v Moskvi, se je po trite lenskem letanju od Poncija do Pilata posrečilo dobiti vstopnico v Kremelj, kjer biva mogočni Stalin Anglež si je ogledal vse starine in je slednjič naprosil tol* mača, naj vpraša vojaka pred palačo: kje je oni znameniti balkon, odkod je gledal Napoleon požar Moskve? Rde* či vojak je strumno odvrnil: »Sovjet* skim vojakom je prepovedano izdajati vojne podatke!« Tako ni videl Bartelet balkona, zato pa je spoznal vojaški duh, ki tako značilno veje iz krasno* armijcev.
^•»srer pesem!
F-Urn cvetja. ljuba vi. plesa »1 angu Havay« I Pride! Pozor! Paritet Kino .DVOR« |
10 let ječe za umetni splav
Švicarska zbornica je sprejela med obravnavanjem novega kazenskega za* konika s 118 proti 49 glasovom dva pa* ragrafa, ki določata za umetni splav do 5 letno ječo, v slučaju profesijonal* nega splavljanja ali splava brez privo* litve nosečnice pa celo 10 letno ječo. Umeten splav bo dovoljen le v sluča* ju. če bi porod ogražal življenje in zdravje nosečnice in tudi tedaj le s sodelovanjem oblastno določenega zdravnika. Socijalisti in komunisti so se borili proti vsaki prepovedi umet* nega splava, dočim so zahtevali kato« liški konservativci njegovo prepoved v vsakem primeru.
Stari in novi svet
Več v Evropi prepovedanih stvari je v Ameriki popolnoma dovoljeno. Tako sme tam vsakdo jemati v gleda* lišče dežnike in palice, brez mature se vpisati na univerzo, izrabiti poljubno deblo ali plot za obešanje svojih lepa* kov, zamenjati rodbinsko ime. ne da bi bilo treba oblastem navesti vzroke. Nikomur se ni tam treba prijaviti pri
Kliciji; za pse ne plačajo davkov.
hko priredite obhod ali zborovanje na ulici, ne da bi prosili policijo za dovoljenje, in se lahko imenujete »prof., dr., inž.« pa tako dalje, ne da bi imeli diplome. Z ameriškega stali« šča je to nedolžna zabaval Trgovine so lahko poljubno dolgo odprte.
Zato pa se v Evropi postavljamo s stvarmi, ki so brezpogojno prepove« dane v Ameriki. Pri nas lahko kadimo v tramvajskem priklopnem vozu (vsaj zunaj), gremo preko ulice v poljubni smeri, (kar ne gre pri ameriškem pro« metu), nismo kaznovani, če brez po* trebe sprožimo avtomobilski signal, smemo objavljati poročne oglase in prirejati ob nedeljah gledališke pred* stave. V Ameriki je to zločin, kakor tudi prodaja ali uživanje alkohola. Američani sploh nimajo peronskih vstopnic in torej nikogar ne spremlja* jo na kolodvor.
T Tadležni kašelj
odpravi se najhitreje s Kresival-om
To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-J mehča brzo in gotovo vsako zasluzenje. Pazite na originalni zavoj •Sope*".
Postni obhod s kraljico lepote Simono Gabardovo (desni oval) v Parizu
Povdarjamo:
Najlepše vzorce blaga za moderne pomladanske obleke je uvozila tvrdka DRAGO SCIfNVAB ~ LJUBLJANA.
Najnižje cene!
Porota
LJubljana, 12. marca 1929.
Rop v predmestju
Delavca France Lorger iz Dragomila in Janez Bratui z Ježice sta že stara znanca sodišča, dasi le prvi star šele 23 let, dru® pa 33. Zločin, zaTadj katerega sta tokrat prišla pred porotnike, opisarje obtožnica v kratkem takole:
La™ 20. decembra zvečer je sedel pri »Ste-lanu« v Ljubljani Albert Vučer. V njegovi družbi sta bila oba obdolženca, ki sta videla, da ima mož nekaj denarja v listnica. Ko je Vučer dejal, da ne ve, kje bo prenočil, sta mu obtoženca svetovala, naj kar gre z njima, da bo prenočil pri nekem kmetu v Zgornji S>iški. Sel Je. Ko so zavili čez gorenjsko železnico na polje proti letališču, se je Vučerju zadržanje obeh spremljevalcev videlo sumljivo. Še! je še z njima do prve železniške prečnice na ljubljanskem polju, nakair ju je zapustil in šel sam naprej, zavij] preko prelaza, a onadva sta ostala na mestu. Vučeir pa ni dolgo bodi! sam. Premeril je jedva 50 korakov, ko je že prihitel Lcrgesr za njim in zavpil: »Demar sem!« Pahni! je Vučerja v hrbet, da se je opotekel, ga udaril s pestjo po nosu, da ga je obli ta kri, in ga podrl na tla. Spretno je LoTger tedaj Vučerju izmaknil Estnioo — v nje! je bSo celih 77 Din — nakar je zbežal... Drugii obdolženec Bratu ž pd ropu ni sodeloval, ostal je na mestu in se mu ne more očitati, da Je bil roparski tovariš Lor-gerja. Pač pa Je Bratui od denarja, ki ga je Lorger vzel Vmčerhi in o katerem je vedel, da je oropan, vzel polovico.
—	AH ste krivi? — vpraša Lorgerja predsednik d®sv. Janša.
—	Vzel sem denar, ropati pa nisem nameravaj.
—	Zakaj ste oropali Vučerja? Sam Je revež!
—	Misli! sem na praznike. Lačen sem ba! Enkrat se bom najedel za praznike, sem si dejal.
—	Kako je bilo na polju?
—	Vučer Je sam enkrat pade!. Pobral sem ga. Rad bi mu vzel denar, pa ga nisem mogel, zato sem sklenil, da ga vzamem Šiloma.
—	Poveda.Ii ste že preje Bratuiu, da boste oropali Vučerja.
—	Ne. reke! sem. da mu bom vzet.
—	Al,i niste sunil' Vučerja?
—	Ne, pod stavil sem mu nogo, da Je padel Poklekni! sem nasj io mu vzel iz hlačnega žepa menda 60 Din.
—	Tudi tovarišu ste nekaj denarja dali?
—	Da. 25 D in. Vmila sva se v gostilno.
—	In sta spet pila?
—	Da, plačali so drugi, pa tudi jedla sva.
—	A!i se vam Vučer ni smilil? Ali se Je branil?
—	Ni se brani!, vze! sem mu denar, a tepei ta nisem.
Bratui Je povedal, da Je tam na polju kar obstal. ker mu Je neka tajna sila velela, naj ne gre dalje, čeprav ni mretil, da namerava Lorger Vučerja oropati. Odtočno taji, da bi vedel, da je Lorger Vučerja oropaj, šele pozneje mu je Lorger to povedal. Tovariš mu je dal 25 Din in mu refce.1. naj molči.
Predsednik prečita izpoved napadenca. 64-letmega peloovsfcesja pomočnika Alberta Vučenja, ki je lani za Božič prišel iz Zagreba v Ljub'Jano. Stare", trd?, da ga Je na pelin Lorger pahnij šn ko je padel in »krenil glavo na stran, ga je Lorger Se udaril po nosu. da Ve krvavel. Pokleknil je nanj, mu vzel iz hlačnega žepa denar fe zbežal
Porotniki so vprašanje o ropu »glasno potrdili in uifesnili krivdo. češ. da je Lorger oropaJ Vučerja le za 60 Din. a Bratuž je dobil le 25 Din oropameisa denarja Sodba: France Lorger 3 leta težke Ječe s poostritvami. Janez Bratuž pa 8 mesecev težke leče s poostrenjem. V kazen se jkna je vštel preiskoval«; zapor od 21. od-nosno 23. decembra 1925. Kazen sta sprejela.
Tikaj nato se le pričela naslednja razprava:
Primanjkljaj v blagajni
France Pančtir je ožemjen strugar v Rožni &r>-Sni star 36 let, doslej še nekaznovan. Obtož-nioa ga dolži, da si je la.nl tekom julija, avgusta šn septembra v Ljubljani prisvoji! od Saveza metalskih radnika Jugoslavije (podružtrca Ljub-Bpna) kot društveni blagajnik 13.062 Din 80 p !»i od Jakoba Pogačarja v shrambo izročenih 100 Din. Pančur je bil na občnem zboru 25. februarja lanj iz votlem za blagajnika. Spočetka <e vodil blagajno Vinko Vrankar. tajnik oblastnega odbora, da se je obdolženec upeljal. Od 1. aprila daWe pa Je vod*! bla.ga,'no France Pančur sam. Ko Je predloži mesečne račune kontrolnim cdbormEkom. se je izkaza! pr:Tnaro?k.Fa3. Obdolženec J« trdil, da mu je nekdo ukrade! denar, odnosno da Je nastal primanikliia} zato. ker on s svojo izobrazbo ni bi! kos blagajniški službi in da tudi ni bi! nikoli poučen o pravem denarnem stanju v blagajni.
Tudi pred porotniki Pančur odločno taji vsako fcrivdo. Jn tudi priče ga direktno ne obto-ž>ote#o. Žena obtoženega se je v svojem zapisniku odpovedala postavni dobroti m je pričata. da ni nfkoH mož imel kakega prignlVufa-nega denarja, ker žive skromno z moževim za-rfiriSkom. 70-letn! obtoženčev oče navaja, da ga Je sin nekoč prosili za 2000 Din. ker da mu je nekdo ukradel denar iz blagajne. Sin je skoro Jokal. Vrnil Je očetu dvakrat po 500 Din. ostalo tnv Se dolguje.
Porotniki so dobitf v presojo samo 1 glavno vprašanje glede poneverbe, kate-ro pa so z 9 efasovl zanikati, nakar je bil France PančuT oproščen. Publika je sMep porotnikov in oprostitev sprejela z odobravanjem.
M/T*? ;.Anacot " - "m
" g^glUfrn.Tt-PastiU-Pa.itillen

»o najlažji pot, po katerem prhaiajo klice bolezni v naše telo. Zato tvorijo najboljšo obrano iproti prenosu nalezljivih obolenj organov za dihande okusne
Anacot - pastilje Dra Wandera
Dobivajo se v vsaki lekarni. Čuvajte se prepe. tatov, ki zadnje čase imkirajo povsod poznan« ANACOT-PASTJUE.

NaroaJLa, uv vsa- dopis*, Uc&iirji malih, oglasov, j a, posiah, na, OgLasaood, cUUk -Jalm,', hubljcJUO, PrtJtriunja,^.T*L it.
JLaL, oglasi, ki, slu xjyo oa, rvcuruvoA, obSutsiua,- t msinjsi zsvasak. Vin, 5'-
'Jj[ W r * W ^ W m	oglasu *4. prvobcuo-
^^kA^^nB	racu*, posU*. hsa,
•'■^pt^^^Mi^sSBBSBBBt lulntc* Cpibtya/ia,st ttfai
iMuitM,, dsOfHs-cnsastfa, ul, <yglaxv> hrgouslug**, ali, r^Jtlamji^ga. zsicLca^a,; vsaka btJtdas Dur, r>-. — Naj-
nanj/i zAtsti. Vtsi, ro-~ Vristojbisia, ta si/rx> J)uu
Izvleček iz programov
Četrtek, 14. marca. LJUBLJANA 12-30: Reproducirana ifasfca. —
13: Napoved časa m reiproducarana jjlasba. — 13JO: Stanje vode in borzne vesti. — 17: ■lotili jazz-band. — 18.30: Prašičereja, mi. Lah.
—	19: Češčima. — 1930: Zgodovina Slovencev.
—	20: Pevska m solistični večer. — 22: Poročita in napoved časa. — ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17-30: Popoldanski koncert.
—	19,30: Prenos simfonične ga koncerta češike KLharmonjle iz Smetanove dvorane v Pragi. — 2130: Sluhoigra. — BRNO 17.45: Koncert ar« in pesmi. — 1930: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — VARŠAVA 12.35: Prenos koncerta iz Filharmonije. — 17.55: Koncert komorne glasbe. — 20: Madžarski večer. — Koncert lahke godbe. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Popoldanski koncert kvarteta.
—	20.05: Koncert arij in pesmi. — 20.40: Pod-oknice. — BERLIN 1630: Popoldanski koncert.
—	20.45: Spominski koncert skladb Jo ha trn a StrauBa. — Godba za ples. — FRANKFURT 16.35: Skladbe Joh. StrauBa. — 19.30: Prenos iz gledališča: Smetanova opera »Prodana nevesta.« — Orkestralen in violinski koncert. — LANGENBERG 17.45: Koncert komorne glasbe.
—	20: Večerni koncert orkestra. — 20.40: Koncert orkestra in solistov. — Lahka godba. — 22.30: Prenos športne prireditve iz Dortmunda. STUTTGART 16.15: Operne fantazije in pesmi.
—	21: Koncert komorne glasbe. — Mešan večer. - TOULOUSE 2130: Večerni koncert. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.40: Koncert orkestra kr. opere. — 20: Madžarske pesmi s spreroManjem ciganske godbe.
—	21.15: Madžarska komorna glasba. — 23: Koncert vojaške godbe. — LONDON 19.45: Chopmove klavirske skladbe. — 20.15: Lahka godba. — 20.45: Pevski koncert in vojaška godba. — 22.35: Pevski in klavirski koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. _ 20.45: Simfoničen koncert. — STOCKHOLM 18.30: Godba na harmoniko. — 20.15: Celo-kon-eert s spremljanjem klavirja. — 21.45: Koncert t&hke godbe.
REKORDNE REZULTATE
samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI
odprodaja ,DOKO<
čevljev vseh vrst in oblik po globoko znižanih cenah. Več tisoč parov zadnjih novosti za dame in gospode na zalogi.
»DOKO«, Prešernova ulica 9,
dvorišče
Za naslove
Osebo
za ureditev vrt* sprejmem i kavcijo. Prosta stanovanje, plača in delež sa dobitku. Ponudbe na oglasni oiMelek »Jutra« pod iifro -Marljivost 23«	7123
naših klijentov objavljamo vsako sredo sahvalnice o Figolu.
P. n.
lekarna dr. 8EMELI0, Dubrovnik 2
Jaz sem naročila od Va* 4 steklenice F1GOLA, katere je moja hčerka potrošila in od takrat se počuti hvala Bogu ln Vam na Vašem FIGOLU zdrava, ker *e Je od FIGOLA zredila 8 Ul, od kar gaje uporabljala, Ima dober apetlt za ]e!o, in lcar Je najslavnejše. one strašne bolečine, od katerih j« revno dete 6 let trpelo in M zvijalo v njih. so tedaj popolnoma prenehal«.
Jaz se trudim ki • povsod prtiporočam Vaš irvanredeo preparat. Ostanemo pa Vam Ja* in moja hčerka večno hvaležni.
8 pozdravom bi spoštovanjem Beograd.	Janka JovanovlCeva.
Razen gori navedeno bolezen je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavilih, t j. želodcu in črevah ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspanja in hemeroidov. Figol proizvaja in razpošilja proti .povzetju lekarna dr. 8emeli6, r Dubrovniku 2.
Cena: 8 steklenicam 105 Din, 8 stekl 246 Din, 1 poskusni steklenici 40 Din
Plašče, kostume in obleke
izdelujem po 100 Din. K«-slor pove oglasni oddelek »Jutra«.	7001
Knjigovodja
mlad in verziran ki bi imel tudi vesolje do potovanja, »e takoj »prejme t večjem mestu Slovenije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Redka prilika 156«.
7157
Oprosti moje vedenje; ob prihodnjem, upam skorajšnjem svi-deuju pojasnim vse. Ljubim in poirobim Te 7127
Učenca
pridnega, zdravega in močnega, ki ima ve»elje do trgovine, e primerno šol&ko 'zobrazbo sprejmem. Prednost imajo &iuovi železničarjev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra/ pod iifro •Vesten ln pošten učemec«.
7141
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam — Cest* na Rožnik fi. 7093
Modni salon
za gospode
Ivan Kersnlč, Prečna al. 4.
Zaloga novih spomladuiakih blagov Cene zmerne ter priznano točna in solidna postrežba. — Popravila c« hitro jn točno Izvršujejo.
7156
Damska krojačica
Dular Rezi. LJubljana — turjaški trg 2/II. s* priporoča cenj damam v mestu in aa deželi za ohilem obifik. Izvršujem riamtk« obleke in plašče ter v»® v to stroko »padaioča dela po najnovejših krojih in nizkih cenah.	702S
Perfektno kuharico
z dobrimi spričevali, staro od St>—45 let. sprejme takoj dr. Sava Nedoljkovič. Z omuji.	7i8i
Gostilničar
in posestnik
v prijazni Gorenjski, želi znanja i gospodično ali vdovo, ki ima veselje do gostilne, v starosti od 25 do 85 let, radi takojšnje ženitve. Ponudbe e polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Varčna in ljubeznjiva« do 18. murca.	7137
Salonsko zrcalo
velikost »tekla 185 X 86 cm prodam Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra«. ®72
Poverjenike
iščem za vodstvo	podrui-nice t konfekcijo,	r vseh icrajiih. Reflektantd morajo položiti 5000 Din	kavcije. Dopise na oglasni	oddelek »Jutra« pod šiiro	»Konkurenčne«.	7132
F. N. motorno kolo
800 ccm ohv. tovarniško novo, nevoteno, • polno garancijo globoio pod ceno, tudi na obroke naprodaj. — Natančna pojasnila daje sastopstvo H Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.
6724
Korespondentlnjo
slov. in nemško --tenogra.fi-njo in strojepisko sprejmem takoj proti dobri plači Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1500«. 7139
Mlad trgovec
dobro eituiran, simpatičen, veselega značaja, želi resnega znanja z mlado trg. nastavljenito, s primernim premoženjem. Neanonimne dopiee s sliko pod značko »Zenitev« na oglasni oddelek »Jatra«.	7128
Učenca
s hrano in stanovanjem ▼ hiSf sprejmean v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7038
Restavracija
»Pod skalco«
na Meetnem trgu. toči ale-deča pristna vina: dalmatinsko belo in črno po 12, rudeče dolenjsko po 16, štajersko belo po 16. 8il-vanca po 20 Din, čez ulico 1 Din ceneje. — Sprejema stalno abonente na izvrstno domačo hrano po 12 Din dnevno.	6520
Avto
OMbnl in tovorni, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s »llko tn najnižjo eeno na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 1929«. 6154
Gospodično
elegantno in fle.tno, iščem s prostim časom v srvrho izletov K avtom Cenj. ponudbe pod »Pomlad se vzbuja«.	7121
šoferja
spretnega in zanesljivega, ki zna nekaj italijanščine, sprejmem takoj v službo, s brano in stanovanjem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Samski« 7142
Lisičje, poln hove kože
ln vseh dragih divjih 11-vall kupuje stalno ikoii celo leto D Zdravit, trg. nsnja, Ljubljana. Florijan-»ka ulica 9.	18»>-a
Potnika
mannfakturne strcke ca obisk privatnih strank za Maribor ln okolico Išče dobro vpeljana tvrdka Do ber taslnžek zaslguran — PišCDetts ponndbe' na upravo »Jutra« Haribor pod šifro .Potnik«;	8729
2 pisarniški sobi
n* na jjjrometnejšem prostoru v pritličju takoj oddam Informacije v Dalmatinovi ulici U, pritličje, detno
7169
Mesto hišnice
iiče samska žpneka srednjih let, vajena -vseh hišnih del. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 7124
Kupujte!	Čitajte!
Princesko Zvezdaoo'
Žensko kolo
dobro ohranjeno poceni pr»-da Andr. Lonbar, Zgornja Siftk* 108.	7181
Dama v belem
plašču, katero sem zagledal na Mestnem trgu dne 11. t. m zvečer, prosim za sestanek. Na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Beli golob« 7—%8 ure. 7169
Restavracija Dvor
Oriental-ki damski koncert igra ie nadalje vsak večer.
719»
Prodajalko
za trgovino t mešanim blagom na deželi, ki bi tudi gospodinjila trgwcu-sašicH, sprejmem takoj. — Kavcije zmožne imajo prednost. — Ponudbe na" ogla«, oddelek »Jutra« pod iifro »Pošteno in preprosto«.	7152
Gospa
pridna in poštena, ISfe slnf. bo za gospodinjo, če mogoče na deželi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 712C
KNJIŽNIČNO atl ARHIVNO
omaro
kupimo takoj. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Omara«.	7158
asi flarfirtAdsuArii*'
Visok zaslužek
se nudi potnikom in potnicam, ki' obiskujejo privatne stranke — in to po vsej državi, predmet pri vsaki hiši neobhodno potreben. Ponudbe pod značko »Zaslužek« na podružnico Jutra v Celju.	7115
2 javorjev! spalnici
kompletni vs»ko po 5700 Din franko Ljubljana proda Anton Stolfa, mizarstvo, Spodnje Loke, po&ta Krai-nja pri Lukovicl. 7046
Strojnik
IzpraSan kurjač, izučem mehanik, ki se razume na strojno MjuJavničarstvo in elektrotehniko, iSče nujno službo. Ponudbe pod »Trezen in marljiv« na oclvini oddelek »Jutra«. 7108
Nove kož. rokavice
eo se izjnsbile od Rudarak« šole do trgovine Fsz»rijis. Najditelj naj jih odda v podružnici »Jutri« v Celju.
718«
ne ordinira do 27. marca i. 1
Mladenič
samo. :oji-L obrtnik, želi dopisovati z gospodično od 18 do 24 let staro, v svrho ženitve. Le resne ponudbe e sliko na og'a.-ni oddelek »Jutra« pod značko »Nekaj premoženja u povečanje obrati, št. 26«.	7134
aH pa enoprostoren ulični lokal iščem za takoj. Ponudbe na ogla.sni oddelek »Jutra« pod »Centrum«.
7190
Šoferja
samskega, starejšega, sprejmem za Dalmacijo. Pismene ponudbe na naslov: Mi-lutin Popovlč, Split. .Matije Gubca 22 — pod inačko »Plača«	71501
Električno svetilko
veliko, za pred kavarno, točilno mrzo s pipo in pisalni ctroj kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelak »Jutra« pod iifro »Svetilka«.	7189
Sobo s kuhinjo
in pritiklinami, suho ter zračuo in mirno takoj oddam. Avtobus blizu. Pisma na oglasni oddelek »Jutra« pod »Glince«.	7193
Radi* aparat«
ta priključek na / e£**ktri&ng tok in / va* radio p« / trebičin« / 0 Vaa nn-
di naj- / / cenej« / O /
Prodajalka
iivežbana v trgovini mešaa. blaga na deželi, želi preme-niti službo takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštenoet 70«.	7045
Zastopnike (ce)
za nakup in prodaio proti 1500 mesečno in 10 % proviziji sprejmemo brez kavcije. Ponudbe z znamko na ogla«, -oddelek »Jutra« im>1 .»Tovama«/	7061
Hiša z vrtom
ln veiiiku njivo, 20 minut o<l Celja ugodno n&firodaj. Naslov v upravi »Jutra« v Celju.	7113
Gospodična
srednjih let (30) ee želi poročiti s starejšim gospodom drž. uslužbencem. Vdovci z enim ali dvema otrokoma ni*o izključeni. Le resne ponudbe prosim na oglasni °d "lok »Jutra« pod šifro »St/ 90«.	7124
Dekie
pridno hi pošteno, za vsa dela sprejmem. Vpraša se: OcTirk, Poljanska ceeta 53 7111
Brivski in damskl salon
na aelo prometnem kraju v Sloveniji radi smrti kompleten naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
7180
Kroj. pomočnika
sprejme takoj Alojzij Bele. Vižmarje 60, St. Vid nad Ljubljano.	7064
Stanovanje
2 sob ln kuhinje oddam s 1. aprilom v Rožni dolin* e V It. SI.	7153
' IONE POLJŠAK
Oblastveno koncesijonlrana
šoferska šola
I, GaberSčik. bivši komisar za "šoferske izpite. Bleiwei-sova cesia 52. Praktični in teoretični pouk. na' podlagi najmodernejših pripomočkov — Tečaji permanentni 7100
Gramofon
z 51 plo.-iami naprodaj v KolezijVki 20.	7054
Dve dekleti
za vta hišna opravila sprejme v službo •»ns družina. Biti morata zdravi, pošteni rn Imeti dobra spričevala. Ponudbe na naslov: Gosra Zorka Pellegrinl, Zemun. Kralja Aleksandra 12. 7062
V/ / Strokovno "* / podjetje n ' / splošno radio /	tehniko
LJUBLJANA Aleklin arova c. S.
Stanovanje
dvosobno, s pritiklinami išče mirna stranka. Vselitev maja. Pripravljena js izvesti potrt-boe adaptacije. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod žlfro »Tehnični uradnik«.	7154
Gos fino v najem
dobro vpeljano vzame mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gostilna 145« 7048
Kroji po meri
Po Veliki, noči prikrojevalni tečaj. — Krojno učilifče v Ljubljani, Stari trg St 19.
7179
Sodna dražba hiše
št. 72. z velikim vrtom, na Vrhniki, s* vrši 14. marca t. L ob 9. uri pri sodišču na Vrhniki. Vrednost ca. 50.000 Din. Pojasnila daje pisarna dr. Stan Lapa,ne, Ljubljana, Aleksandrova c. St- 2/1.	7075
2 mizar, pomočnika
sprejme takoj C. Kladnik, Mokronog.	7040
MESNI IZDELKI
ffiš.ni posestniki!
Stanovanja, ki iih oddajate, bodisi ca maj ali poznejši termin, prijavite za oddajo tvrdki »Posest«, Miklošičeva eest« 4 Prijava in posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno
iz Seničice pri Medvodah ni ln nikdar ni bila uslužbena pri nas.	3746
Orient, družba z o. z^ Ljubljana,
tvornica olj. barv, firneža in lakov.
Trg. vajenca
I* boljie hiSe ln s primerno predizobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	7031
vseh vr«t najceneje v delikatesni trgovini
K. JARC
»PRI TURISTU« Dunajska cesta it. 7.
Razpošilja od 5 kg napr- j
»Weltrelch
der Technik«
prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 6710
Stanovanje
2 eob, kuhinj* in pritikliTi oddam s 1. aprilom aH i. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7159
2 mladi natakarici
sprejmem takoj Ponudbe 9 fotografijo poslati na na slov hotel »S| -ski kralj«. Zemun.	7019
Na 6 mesečno odplačilo! %
Lovski pes brak
mlad, poeeui naprodaj v Uaipotfli ulici 10. 7145
Sobico
oddam takoj gospodu na Poljanski c«ati 54/I, vraia St. lo.	6914
Kot mizar, vajenec
v dobro mizarsko delavnica bi ral vstopil krepak 171etui izobraženi tant Naslov: Ignacij Koščak, Laško.	G916
Službo hlapca
prj konjih ali kaj sličnega išče vojaščine prost mladenič. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »J. O.«	7104
Angleško in češko sukno, platno, svila in vsa ostala manufak-tura.
Sporočite po dopisnici Vaš cent naslov in čas, da Vas po-seti zastopnik z vzorci na Vašem domu!
Oglejte si bogate kolekcije v moji poslovalnici! — Vse brez obveze nakupa.
JULIJ JANČIGAR Ljubljana, Dunajska c. 17/1
piše ln riše Kcenri3 Prnnknva
Pension GHntovec
Grud Preddvor pod Kranjem
Ljekovito alpinsko ozračje Solnfns lega Najboljša obskrba. Cona od 35 Din naprej za vso oskrbo. 620ti
Solnčno sobo
blizu T»t>ura takoj oddam dvema solidnima gospodoma ali gt^podičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	70i»7
Blagajna za knjige
ognja varna, skoraj nora. oo nizki ceni naprodaj. — Vprašanja na oelasni oddelek »Jutra« pod iifro »Bla gajna 900«	6603
Stavbni prostor
na Tlelo prometnem kraju v mestu Ljubljani, od «*) .io 1000 m« nmnrodaj. Naslov v ogleanem oddelku »Jutra«.
7178
Premog
pJtnskf koks po 80 Din, rujav) premog po 40 Din. šlezijskl premog po 80 Din 100 kg dostavlja na dom fnajmsnj 200 kg) Din 4.— u 100 kg Mestna plinarna 6222
KOLYNOS pasta j« od najbotjššh najboljša, od najcenejših najce-aejša, a vrh vsega zek> ekonomična.
1 om KOLYNOSA na strhl JEetkici zadostuje. Poskusite, pa te boste uvedli, da je
Za vse Številne pismene ki nstmen« terase sožafla jn sa mnogošrteivitao spremstvo na zadmii poti naše mamice s« vsem prisrčno zahva%tj€',V>
Mlgek pa ilcze na tla, smnkne na prosto, pohrusta soliičniJno zrno in si zaželi, da bi bi! visok kakor topol, škrt... škrt... mu poka ▼ sklepih in Miček raste, raste, raste ...
»Spet se oblati,« misli razbojnik ▼ bajtici in stopi pred prag, da bi pogledal, odkod ta oblak, ki je sakril solnce; saj je bilo še pravkar vse jasno. In vidi, da ]e Miček tisti, ki zakriva solnce.
»Nu, gospod Pišto!ca,< pravi Miček, pihni me, pihni!< in si seznje škornje, da ga ne bi pohodiL
Gospodinje!
Podgan« ubija RATOL
poljske miši ubija AR Viri V Ščurke ubija GAMADIN stenice ubija 8TENOL bolh, ubija PULEKSIN Dobiva s« povsod — Biokemia Zagreb. Hatzova ulica it 85 Telefon !W 6B
K0LYN0S
najboljša pasta sa sob«.
Dobi s« r vseli lekarnak, dToge
zwijal! in parfamer^ah.
Ljubljana, 11. m&rca 1929. 3743
Trgovina naprodaj
Ponudbe pod »Dober prostor« na podružnico »Jutra« r Celju.	7184
»JUTRO« 5t. 6f	7 ============^^	Sreda) 13. m> 1929
Mlchei Zčvaco:
74
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
»Da se razumeva, bratranec,« ie z zlobtthn nasmeškom rekel Centuriom. »Ukazali ste mi bili, naj po iščem in vam privedeni zalo Giraldo, ki ste se tolikanj zagledali vamjo. Izkušal sem vam ustreči in moja krivda ni, če mi je izipodletelo. Kdo je pa slutfl, da se najde predTznež, ki se bo upal upirati poveljem svete inkvizicije? Po zaslugi tega PardaiHama, da bi ga strela ubila, pa mi je vse žizpodletelo; da, celo moji starejšme so me pustili na cedilu in so me kaizmovaii za mojo dobro voljo!«
»Res,« je nekam v zadregi odvrnil Rdečebradec; »Imel sem posebne razloge, da sem utajil svoje zanimanje za to istorijo. A tvoje vdanosti ne bom pozabi! — in za odškodnino, ker si bil kaznovan po moji krivdi, vzemi tole.«
»Tole« je M a polna mošnja zlatnikov. Centurion jo je z radostnim režajem stisnil na svoje prsi in dejal:
»•Kar sem rekel, sem rekel Ie tako, dragi bratranec, ne pa z namenom, da bi vas fepodbudil k daTežljivosti.«
»Vem,« je veličanstveno dejal Barba Roja. »Toda kam si meril 8 svojimi besedami?«
»Evo, bratranec: kdo ml je porok, da se ml s Pardaffllanom ne pripeti isto, kar se mi je pripetilo z Giraldo? Naj se mi od/prava posreči ali ne, kdo ve, ali mi monsinjOT Espinosa ne bo zameril? Ce moje podjetje ni v skladu z njegovim)! načrti, je po meni.«
»Govori bolj jasno,« je nestrpno velel Bart)a Roja. »Kaj hočež?«
»•Hočem,« je hladno odvrnil Centurio-n, »da mi svojeročno na-pSete povelje, ki me bo krilo, ako gospod veliki inkvizštor ne bi odobril moje vneme.«
»Ce ni nič težjega — zakaj rtisj povedal tega že prej?« je vzkliknil Rdečebradec in stopil k ebenovi pisalni mizi, ki je krasila njegovo sobo.
Ko pa je odprl mizo, je adajjd obstal in klavrno pogledal na svojo obvezano roko.
»Da,« je vzditarl, »a kako nad P^em, tak, kakršen sem?«
»Oh, jaz budak>!« je razočaran zamrmral Centurion. »Na to nisem mislili A vendar: brez pisanega povelja ne ukrenem ničesar.«
»Vraga, vraga,« je v zadregi dejal Barba Roja, »kaj nama je storiti?«
»Ali ne bi mogli dati povelja kralju v podpis?«
Barba Roja je skomignil s širokimi rameni.
»Ali naj stopim predenj, češ: Veličanstvo, izvolite mi podpisati ukaz, naj umorim gospoda de Pardaillana? Lepo bi me sprejel, tako mi vere! Še tisti dan bi lahko pobral šila in kop:ta... ako se mi ne bi zgodilo kaj hujšega.«
Centurion je mehanično kimal z glavo, nato pa Je zdajci vprašal:
»Ali nimate pooblastil s kraljevim podpisom, k? vam jih je treba samo izpolniti?«
Barba Roja se je zdrznil.
»Kako veš?«
»Zadošča naj vam, da vem...«
»AH vež tudi to, da je na njih podpis velikega mkvizitorja?«
»Tem bolje.«
»in da je tisffi, kdor nosi $' seboj tak pergamen, varen pred vsako kaznijo ter lahko zahteva pod/poro vseh posvetnih in cerkvenih oblasti?«
V Centu riomovem očesu se je zasvetila iskra, ki je takoj ugasnila.
»Dragi bratranec,« Je rekel hladno, »opozoriti vas moram, da čas hiti. Ptiček utegne zleteti iz gnezda, če bova dolgo oklevala.* Barba Roja je srdito stisnil pesti in neodločno zamrmral:
»Vraga! Pergamen s kraljevim podpisom...«
Rad bi bil pogledal Centunonu v dno srca, pa mu ni mogel.
»Nu, morda imate prav,« je rekel Centurion, ko ga je videl tako omajamega. »Meni se itak ne mudi. Čakal bom, dokler se vam roka ne popravi, da mi lahko podpišete povelje... Res je, da se podobna prilika ne bo kmalu ponudila in da se utegne gospod de Pardaillan okoristit); s tem in jo popihati na varno; toda mene ni skrb, da ne bi dočakal svoje osvete. In vi, dragi bratranec, boste že našli kak način, da si spet pridobite kraljevo naklonjenost. Naj presvetli vladar morda ni tako okruten, kakor mislite...«
Barba Roja se je zdajci odločil.
»Ali ml prisežeš, da ne boš napak rabil pooblastila?«
»Kako si vobče predstavljate napačno uporabo? Ce bi šlo za neomejeno nakaznico na državno blagajno, bi vas še nekako razumel... A tako!...«
Barba Roja je odprl tajni predal svoje mize. Vzel je eno izmed neizpolnjenih pooblastil, ki jih je hranil za izvrševanje kraljevih talnih ukazov, in ga' pomol! 1 Centurionu, rekoč:
»Evo! Po opravljenem poslu mi ga vrneš.«
Posluž'te se Velikonočne okaziiske orodaje
V detajlnem oddelku veletrgovine .
I. Grobelnik, Ljubljana, Mestni trg 22
Moško sukno od Din 48 dal e do na fineiših kvalitet		
Modno damsko blago	od	Din 35'— dalje
Volneno „ „		28'— „
Razne svile ....	55	„ 2450
Šifon......	55	„ 7 80 „
Cefirji in oksfordi	H	„ 9 50 „
Klot......	55	„ I?- ;
^DNAROO^,
VELESEJMvPRAG
17.-24. MARCA 1929
SHAJALISLE rRGOVCEV IN INDUSTRIJALCEV CELEGA SVETA — IZLU .BA CELOKUPNE ČEHOSLO-VASKE INDUSTRIJE, Ki UZlVA SVETOVEN SLOVES -UGODNA PKlLiKA ZA NEPOSREDEN NAKUP
KAR POCENI BLAGO VELESEJMSKA PALAČA - ODPRTA CELO LETO UGOONOSTI 2 A POTOVANJE: POPUSTI NA ZELEZNICAH ZA OSEBNE IN BRZO-VLAKE: JUG 'SLAVUA 25%, CEHOSLOVAŠKA 33
AVSTRIJA 25"/„, OG SKA 25°/0 VIZUM NI POTREBEN • ZADOSTUJE POTNI LI|T
POJASNILA iN LEGITIMACIJE DAJE: CEHOSLOVASKI KONiJJLAT LJUBLJANA, BLElWEISOVA CESTA - A LOM A COMPANY LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C- 2 - ..PUTNIK", LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 1 35oj a
PREŠERNOVA
ulica, poleg frančiškanske cerkve
H. SUTTNER
Vsied pomanjkanja Izložb se vabite k ogledu v trgovino brez vsake obveznosti nakupa!	Prepričajte se!
tovarna POHIŠTVA
. I. NAGLAS. Tufaški tre št. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsako-vr<s»neea Dnhi«>va do ralnižiib cenah.
18.-

OMina LijaMjam Hhkd, Dogrebpi mtckI
^■i i w	-- m
ni po ceni zato pa jta kruh in pecivo iz nje nenadlu*ilfiva.
Nabava bučnega olja.
Direkcfja drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 20. marca 1929 ob 11. ui nabavo:
1000 kg bučnega olja
Pogo.l se dobe pri podpisani.
Iz p'sarne Direkcije drž. rudnika Ve-_lenie. št. 2433._3729
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Ve'etije na-bavt dne 20. marca t. k ob 11. uri
5.000 kg pšenične moke št. Og 5.000 kg » » » Ogg 15.000 kg » » » 6.
Pogoji se dobe pri podpisani. Kavc;ia po zakonu.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 2436.	3728
Prodam konio
polkrito z navadnimi in turni kolesi
A!o"z Grebene,
Ljubi ana, Velika čolnarska 15.
Na5a ksJcreno U ubljena majnica, baijnca, prababica m tašča, gospa
Marija Vahtar
]e dne II. t. m. po dolgem trpljenju, prevedena s tolažili svete vere, v 85. letu starosti, mirno preminula.
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 13. marca 1929 ob 4. popoldne iz Hiralnice sv. Jožefa na Vidov danski «.esti u poko-paJišče k Sv. Križu.
Dogodke ored 10. lei
poaisn e dr. Jwn t a k v
Knjigi spominov.
jjroiirzna velja 9m 30.-, v - platno vezana 2).n 40 - -
izdala	23?
Knjigarna Jiskovne zadruge v £ ubija*
Prešernova 54 fnasnrot* gi. goste

Kupuite pr? tvrdkah ki inseriraio v našem listu!
LJubljana, dne 12. marca 1929. 3' 4
Žalujoči ostali.
Lastna, protokolirana tovarna UR * Švici Največja zaloga UR, ZLATNINE to SREBR-NINE
NIZKE CENE.
SOLIDNA POSTREŽBA.
Kovlnasta anker-RoskopI Din 49.60 Kovlnasta anker-RoskopI t radium Številkami in kazalci Din 69.26 St. 105. Budilka, 16 cm visoka, s prvovrstnim
anker-strojem. Din 64.20 ZAHTEVAJTE BOGATO ILUSTRIRANI CE-NIK S KOLEDARJEM. GRAT1S IN FRANKO! od
H. Suttner, Ljub jana 4
Kopajte samo KINA SREBRNO JEDILNO ORODJE, S PETDESETLETNO TO-VARNISKO GARANCIJO pri
B. SUTTNER Ljubljana. Prešernova ulica
WMF
Gledališke odre
opozarjamo na ljudsko igro
Rokovnač
spisal Pr. Govekar II! Izdaja Broširana kniiea velia Din 2f>,— Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
23'
ocojannnLiuuunnnnnnnnnnnnncDa:
OMim Ljuhljan« Mestni uogrebai zavod
"i"
ALBIN HAM naznanja v svojem, v imenu svoje hčerkice ELICE ter vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je njegova nadvse ljubljena soproga, mamica, hčerka, sestra in svakinja, gospa
Ela Kam
soproga mesarskega mojstra,
danes, dne 12. marca 1929 ob y*5. uri zj., previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage, nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 13. marca 1929 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Trnovski pristan št. 28, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v trnovski cerkvi v Ljubljani.
Ljubljana, dne 12. marca 1929.
brejujt Uavuruj K.aWjtu l^Jaja tu ».uiuufeij Ovtiu Aduli Hibuii.41. rwuOui
i kot
tiska* barja tiaut. Jczeršck. L* luseratijj tlel je .»dgovoicu Viujzij Novak Vsi v Ljubljani.