SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 22 Ljubljana, petek 6. julija 1984 1100. Na podlagi 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80, 38/80 in 21/84), 13. člena zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene (Uradni list SRS, št. 20/80) in drugega odstavka 8. točke odloka o pogojih in načinu oblikovanja cen in družbeni kontroli cen v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 23/84) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o naj višjih cenah dnevnih politfčno-informativnih časopisov 1. člen Časopisno-založniške organizacije združenega dela smejo oblikovati cene dnevnih politično-inlorrna-tivnih časopisov, tako da znašajo največ: 1. v ulični prodaji din — za običajno številko 20 — za številko s posebno prilogo 24 2. mesečna naročnina 480 2. člen Ta odlok začne veljati 16. julija 1984 leta St 380-06,82-l/24 Ljubljana, dne 28 junija 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Boris Frlec 1. r. 1101. Na podlagi drugega odstavka 167. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80 m 6/83) daje Izvršni syet Skupščine SR Slovenije SOGLASJE k sklepu sveta Visoke šole za organizacijo dela Kranj Univerze v Mariboru z dne 21. 5. 1984 in 15. 6. 1984 o omejitvi vpisa študentov v 1 letnik študijskega leta 1984/85 za redni študij — organizacijsko proizvodne smeri in — organizacijsko računalniške smeri ter študij ob delu. Daje se soglasje k sklepu sveta Visoke šole za organizacijo dela Kranj Univerze v Mariboru o omejitvi vpisa študentov, s katerim se določa, da se Cena 70 dinarjev Leto XU lahko vpiše v prvi letnik v študijskem letu 1984/85 na — organizacijsko proizvodno smer največ 40 rednih študentov, — organizacijsko računalniško smer največ 40 rednih študentov in — največ 120 študentov za študij ob delu. Omejitev vpisa ne velja za študente slovenske narodnosti iz zamejstva in študente iz dežel v razvoju. St. 610-04/82-1/45 Ljubljana, dne 28. junija 1984. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije' . Podpredsednik Boris Frlec 1. r. 1102. Na podlagi četrtega odstavka 108. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o neprometnih znakih 1. člen V pravilniku o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št, 17/82) se na koncu 3. člena pika spremeni v, vejico in doda besedilo »vendar v skladu s predpisi, ki urejajo varnost cestnega prometa«. 2. člen V 4. členu se črta besedilo »in ob cesti, rezervirani za motorna vozila,«. 3. člen Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki se glasi: »6. a člen Ne glede na določbe III. poglavja tega pravilnika je dovoljeno postavljati neprometne znake na urejenih parkiriščih in počivališčih. Neprometni znaki iz prejšnjega odstavka morajo biti postavljeni tako. da s svojo obliko in mestom postavitve ne odvračajo pozornosti udeležencev prometa, ki vozijo mimo parkirišča oziroma počivališča.« 4. člen V četrti alinei 7. člena se za besedo »pomembne« vstavita besedi »kraje in«. Doda se drugi odstavek, ki se glasi: »Na vstopu v republiko ali turistično območje se lahko označi skupna turistična ponudba oziroma pomembne turistične znamenitosti.« 5. člen V 10. členu se v prvi vrsti beseda »pomembni« nadomesti z besedami »pomemben kraj ali«. 6. člen V 16. členu se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Ce se z neprometnim znakom označuje skupna turistična ponudba oziroma pomembna turistična znamenitost, je dovoljeno postaviti neprometni znak tudi na večji oddaljenosti, kot je določeno v prejšnjem odstavku.« 7. člen V četrtem odstavku 19. člena se črta pika na i koncu stavka in doda . naslednje besedilo: »ter 6 m2 za table ob cesti, slike in grafične prikaze na vstopu v republiko oziroma turistično območje«. 8. člen V 23. členu se črtata četrta in šestnajsta alinea. Doda se nova alinea »— na znaku zasebne turistične sobe — silhueta postelje«. 9. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/D-031/83 Ljubljana, dne 6. junija 1984. Predsednica Republiškega komiteja za promet in zveze Julka Žibert, dipl. soc. 1. r. 1103. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, izvršni sveti skupščin občin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet Skupščine skupnosti obalnih občin ter Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) v skladu z določbami resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu (Uradni list SRS, št. 41/83) in zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti, in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (Uradni list SFRJ, št. 70/83) sklenejo DRUŽBENI DOGOVOR o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 1. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo za uresničevanje politike in ciljev, opredeljenih v resoluciji o politiki družbenega in gospodarskega razvoja SR Slovenije v 1984. letu na področju splošnih družbenih potreb v občinah (v nadaljnjem besedilu: splošna poraba) in skladna z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984 (v nadaljnjem besedilu: zvezni zakon) s svojimi ukrepi zagotoviti, da bodo izvirni prihodki na splošno porabo v občinah rastli za 33 0/» počasneje od rasti dohodka v letu 1984. 2. člen Pri ugotavljanju celotnih izvirnih prihodkov za splošno porabo po prejšnjem členu se upoštevajo prihodki, ki bi jih posamezna občina lahko dosegla v letu 1984 ob-upoštevanju naslednjih izhodišč: — davek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,35 °/o pri občinah, ki se jim odstopa del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in ki prejemajo dopolnilna sredstva iz republiškega proračuna; pri ostalih občinah pa v sprejeti višini; ' — odstopljeni del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov — po odloku o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov posameznim občinam v letu 1984; — davki od občanov v višini, ki bi jo bilo v posamezni občini možno doseči ob doslednem izvajanju dogovora o usklajeni davčni politiki v letu 1984 ob najmanj 95-odstotni izterjavi davkov in prispevkov (kalkulativni prihodki); — drugi izvirni prihodki v doseženi višini. Republiška uprava za družbene prihodke in Republiški sekretariat za finance v sodelovanju s posamezno občino ugotovita možnosti občine po prejšnjem odstavku. Kalkulativni prihodki po tem členu se ugotavljajo v rokih in po metodologiji, ki jo določi Republiška uprava za družbene prihodke. 3. člen Ce doseže posamezna občina v letu 1984 večje kalkulativne prihodke, kot se ugotovijo po metodologiji iz prejšnjega člena, se lahko v letu 1985 njena dogovorjena splošna poraba poveča za dosežene večje prihodke. Ce doseže posamezna občina v letu 1984 manjše kalkulativne prihodke, kot se ugotovijo po metodologiji iz prejšnjega člena, se njena dogovorjena splošna poraba v letu 1985 ustrezno zmanjša. 4. člen Osnova za povečanje dogovorjene splošne porabe občin v letu 1984 je dogovorjena splošna poraba občin v letu 1983, brez učinkov povečanja ali zmanjšanja splošne porabe za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativne ocenjenih prihodkov od davkov občanov v letu 1982, povečana po 2. členu aneksa k družbenemu dogovoru za leto 1983. Tako ugotovljena osnova se zmanjša za dejansko porabo po zaključnem računu v letu 1983 za: — financiranje temeljnega sodišča, — financiranje temeljnega javnega tožilstva, — financiranje sodišča združenega dela, — financiranje "medobčinskih inšpekcijskih služb, — financiranje priznavalnin borcem NOV. 5. člen Do ugotovitve stopnje rasti ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva v SR Sloveniji se osnova iz 4. člena tega dogovora poveča za 16,2 °/o. Pri občinah, ki jim je bilo v letu 1983 zaradi nerealiziranih prihodkov od davkov občanov v letu 1982 zmanjšanje dogovorjene porabe razmejeno na tri leta, se od osnove iz prejšnjega odstavka odšteje razmejena obveznost za leto 1984. Osnova iz prejšnjih odstavkov se poveča za sredstva iz prve, druge, tretje in četrte alinee 4. člena tega dogovora po merilih Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo in pete alinee po merilih Republiškega komiteja za borce in vojaške invalide. K tako ugotovljeni osnovi se prištejejo ali odštejejo učinki iz 6. člena tega dogovora. Dogovorjena splošna poraba, izračunana po prejšnjih odstavkih predstavlja višino limitiranih prihodkov splošne porabe, nad katero se izločajo sredstva na posebno partijo proračuna. V obseg limitiranih prihodkov se ne štejejo: — lastni prihodki upravnih organov, — takse parklarjev in ‘kopitarjev in — turistične takse. Pri dopolnjevanih občinah predstavljajo osnovo za izračun dogovorjene splošne porabe oblikovana merila v letu 1983. V letu 1984 se dogovorjena splošna poraba izračuna na orno v, meril, določenih v zakonu o proračunu SR Slovenije v letu 1984. 6. člen Po sprejemu zaključnega računa za leto 1983 se občini poveča ali zmanjša obseg dogovorjene porabe v letu 1984 za dejansko ugotovljeni znesek realiziranih kalkulativno ocenjenih prihodkov od davkov občanov. 7. člen Prihodki od davkov občanov, ki se realizirajo nad višino rasti splošne porabe opredeljene po 1. členu tega dogovora se izločijo na poseben račun in se uporabijo za modernizacijo in razvoj informacijskega sistema, obnovo in modernizacijo oddajnišlrcga in prenosnega sistema RTV ter za financiranje prostorskih delov planskih aktov in prostorskih izvedbenih načrtov. 8 člen Občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, in občine, ki se povezujejo v posamezni regiji, lahko sklenejo poseben družbeni dogovor v skladu s konkretnimi potrebami in možnostmi, s katerim določijo različne odstotke rasti sredstev za splošno porabo v letu 1984 za proračune posameznih občin, s tem da skupna rast sredstev za financiranje splošne porabe ne sme biti večja od rasti, opredeljene v prejšnjih členih tega dogovora. Dogovor iz prejšnjega odstavka mora biti sklenjen najpozneje do 28. marca 1984 ter predložen pristojnim organizacijskim enotam službe družbenega knjigovodstva in Republiškemu sekretariatu za finance. 9 člen Udeleženci dogovora soglašajo, da bo Izvajanje in spremljanje tega dogovora zagotovila služba družbenega knjigovodstva. Republiški sekretariat zi finance posreduje službi družbenega knjigovodstva osnovo o višini limitiranih prihodkov splošne porabe po 5. členu tega dogovora. Če služba družbenega knjigovodstva ugotovi, da Plačila prihodkov splošne porabe na žiro računu proračuna posamezne občine, razen prihodkov od davkov občanov, presegajo dogovorjeno raven, obvesti -o tem Republiški sekretariat za finance in" izvršni svet skupščine občine, ki bo dal nalog zn prenos teh sredstev Pa posebno partijo proračuna občine. Pri občinah, ki so med letom prenesle sredstva iz tekočega priliva prihodkov na posebno partijo pro- računa in nakazale akontacije v samoupravni skiad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sklad) oziroma uporabile sredstva za oblikovanje blagovnih rezerv in plačilo intervencij V porabi hrane, služba družbenega knjigovodstva ne izloči sredstev na posebno partijo proračuna, dokler se prihodki nad Pogovorjenim limitom splošne porabe ne poračunajo z že izločenimi .sredstvi. Izvršni svet skupščine posamezne občine predloži službi družbenega knjigovodstva podatke o višini sredstev, izločenih iz tekočega priliva prihodkov na posebno partijo proračuna občine ob prvem izračunu. Vsa nadaljnja vplačila izvirnih proračunskih prihodkov, ki presegajo dogovorjeno raven, bo služba družbenega knjigovodstva izročila na posebno partijo proračuna 'občine. 10. člen Če so se občine, ki se združujejo v posebno družbenopolitično skupnost, dogovorile za skupno omejevanje splošne porabe po 8. členu tega dogovora na podlagi skupne bilance sredstev za splošno porabo, potem se sredstva, ki presegajo dogovorjeno raven po tem dogovoru, izločajo na posebno partijo proračuna le pri posebni družbenopolitični skupnosti. 11. člen Občine se zavezujejo, da bodo sredstva na posebni partiji proračuna občine uporabljale le za intervencij* v porabi hrane in za oblikovanje blagovnih rezerv, vendar največ do višine iz leta 1988. povečane za 18 °/e. Preostala sredstva posebne pr.rtije proračuna občine bodo občine usmerjale za intervencije v porabi hrane in za financiranje blagovnih rezerv na ravni SR Slovenije v samoupravni sklad. 12. člen Služba družbenega knjigovodstva bo s svojo kontrolo zagotovila, da bodo občine sredstva na posebni partiji proračuna občine uporabile oziroma usmerile le za namene iz prejšnjega člena. 13. člea Sredstva iz 11. člena tega dogovora bodo občine zagotavljale z akontacijami. Osnova za izračun akontacij so kalkulativno ocenjeni prihodki občin za leto 1984, usklajeni z Republiško upravo za družbene prihodke in Republiškim sekretariatom za finance. Višina akontacij se ugotovi na osnovi dinamike pritoka prihodkov proračuna občin v preteklih letih. Podrobnejšo dinamiko vplačevanja bo na tej osnovi ugotovil Republiški sekretariat za finance in jo sporočil udeležencem do 1. 4. 1984. Dokončni poračun nakazanih akontacij iz sredstev izločenih na posebno partijo proračuna se opravi s sprejetjem zaključnega računa proračuna občine za leto 1984. 14. člen Udeleženci dogovora se dogovorijo, da bo izvajanje . tega dogovora spremljala in analizirala Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah. Tajniške posle za Komisijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah bo opravljal Republiški sekretariat za finance. 15. člen Komisija Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za področje splošne porabe v občinah obvesti o morebitnih kršitvah oziroma neizpolnjevanju obveznosti iz tega dogovora skupščino občine, ki obravnava te kršitve oziroma neizpolnjene obveznosti in ustrezno ukrepa. O kršitvah oziroma neizpolnjevanju obveznosti iz tega dogovora obvesti Komisija tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 16. člen Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. 17. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-132/83 Ljubljana, dne 26. junija 1984. Podpisniki: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor, Izvršni svet skupščine obalnih občin, Služba družbenega knjigovodstva SRS, izvršni sveti skupščin občin: Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Laško, Lenart, Lendava, Litija. Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Rotovž, Maribor Ruše, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Mozirje, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur, Škofja Loka, Šmarje, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje. 1104. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 42. in 43. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 34/81 in 15/83), 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 15. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 14. seji dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1984 I Sklep o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 42/83), se 2. točka drugega poglavja spremeni tako, da se 2. točka glasi: »Prispevek za vzajemnost na ravni republike po stopnji 0,020 na BOD iz čistega dohodka za sofinanci- ranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji — Ljubljanski banki, Stanovanjsko-komunalni banki, Ljubljana«. H Stopnja združevanja prispevka za vzajemnost na ravni republike velja za obdobje od 1. 7. 1984 do 31. 12. 1984. IH Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič L r. 1105. Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. .3/81), 21. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83) ter 14. člena statuta Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/83 in 14/84) je skupščina Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije na 14. seji dne 27. junija 1984 sprejela SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih 1. člen V pravilniku o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih (Uradni list SRS, št. 34/81 in 20/82) se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Upravičenci za vzajemno združena nepovratna sredstva in posojila zagotavljajo praviloma 70 V« lastno udeležbo vrednosti stanovanja«. Drugi odstavek 7. člena se spremeni tako, da se glasi: »Odbor za kadrovska stanovanja lahko ob vsakoletnem natečaju določi višji oziroma nižji procent lastne udeležbe, upoštevaje obseg razpoložljivih nepovratnih sredstev in posojil ter število natečajnih upravičencev«. 2. člen Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik • skupščine Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije Slavko Uršič L r. UM. Na podlagi 9. alinee 19: člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in 9. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. junija 1984 sprejela SKLEP o določitvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste iz tretje do šeste točke 38. člena zakona e cestah v letu 1984 1 Sredstva za vzdrževanje, varstvo, rekonstrukcijo in graditev cest iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah v tem sklepu zajemajo: — sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja (tretja točka 38: člena); — letna poročila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila (četrta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, vsebovana v pro7 daj ni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil (peta točka 38. člena); — povračila za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila (šesta točka 38. člena). 2 Sredstva za ceste iz 1. točke tega sklepa se v skladu z 41. členom zakona o cestah uporabljajo za vzdrževanje in varstvo cest, ža rekonstrukcije in gradnje cest pa le, če ta sredstva presegajo obseg sredstev, potrebnih za vzdrževanje in varstvo cest. 3 Sredstva prve točke tega sklepa se namenjajo za financiranje vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije in gradnje avtomobilskih, magistralnih, regionalnih in lokalnih cest v naslednjem razmerju: a) Sredstva za ceste, vsebovana v maloprodajni ceni bencina in plinskega olja, oblikovana na podlagi 11. oziroma 12. točke odloka o oblikovanju cen in najvišji ravni cen nafte in naftnih derivatov, sredstev za hlajenje motorjev in olj za hidravlične zavore (Uradni list SFRJ, št. 18/83 oziroma Uradni list SFRJ, št. 28/84) in zakona o določanju in usmerjanju dela prodajne cene bencina in plinskega olja (Uradni list SRS, št. 38/81) •/. — za avtomobilske in magistralne ceste 70,48 — za regionalne in lokalne ceste 29,52 b) Sredstva letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motoma vozila in priklopna vozila: •/. — za avtomobilske in magistralne ceste 70,48 — za regionalne in lokalne ceste 29,52 c) Sredstva povračil za uporabo cest, vsebovana v prodajni ceni plinskih goriv, ki se uporabljajo za pogon motornih vozil: •/. — za avtomobilske in magistralne ceste 70,48 — za regionalne in lokalne ceste 29,52 d) Sredstva povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za tuja motorna vozila in priklopna vozila: — za avtomobilske in magistralne ceste 100,00 4 Sredstva iz 3. a, b in c točke tega sklepa, ki so namenjena za financiranje regionalnih in lokalnih cest, se delijo na občinske skupnosti za ceste v na-slednjil odstotkih: Ajdovščina 1,59624 Ormož 1,05075 Brežice 1,92522 Piran 0,45665 Celje 1,51269 Postojna 0,93079 Cerknica 2,40719 Ptuj 4,16687 Črnomelj 2,06234 Radlje ob Dravi 0,88742 Domžale 1,79158 Radovljica 2,61104 Dravograd 0.43473 Ravne na Gornja Radgona 1,07081 Koroškem 0,92857 Grosuplje 2,21634 Ribnica 0,93306 Hrastnik 0,53743 Sevnica 1,80822 Idrija 2,19743 Sežana 2,73100 Ilirska Bistrica 1,87232 Slovenj Gradec 1,03451 Izola 0,08225 Slovenska Jesenice 0,67032 Bistrica 2,67754 Kamnik 1,95296 Slovenske Kočevje 1,57868 Konjice 1,55179 Koper 1,44055 Šentjur pri Kranj 2,32357 Celju 1,70167 Krško 1,77240 Škofja Loka 2,93275 Laško 1,12781 Šmarje pri Lenart 1,05828 Jelšah 3,88701 Lendava 1,00909 Tolmin 3,53503 Litija 2,13314 Trbovlje 0,58893 Ljubljana 3,74689 Trebnje 1,65368 Ljutomer 1,26344 Tržič 0,46536 Logatec 0,80051 Titovo Velenje 1,47610 Metlika 0,51667 Vrhnika 0,55260 Mozirje 1,56544 Zagorje ob Savi 1,22754 Murska Sobota 4,22974 Žalec 2,20962 Nova Gorica 3,87860 Maribor 3,37558 Novo mesto 3,85126 5 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja od 1. julija 1984. dalje. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnih, dipl. oec. L r. 1107. Na podlagi 8. točke 38. člena in 7. alinee 19. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) ter 7. točke 12. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za ceste Slovenije je skupščina Skupnosti za ceste Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 28. junija 1984 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o določitvi kriterijev in meril za višino povralčil organizacij, Id poslujejo na avtomobilski cesti ter o določitvi višine teh povračil 1 V točki 2 sklepa o določitvi kriterijev in meril za višino povračil organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti ter o določitvi višine teh povračil (Urad- ni list SRS, št. 1/84) se v 4. vrsti beseda »promet« nadomesti z besedo »dohodek«, v točki 3 se v 4. vrsti beseda »prometa« nadomesti z besedo »dohodka«, v 4. točki se v 3. vrsti »4 %>« nadomesti s »3 °/o«, v 4. vrsti pa se beseda »prometa« nadomesti z besedo »dohodka«. 2 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije Andrej Levičnih, dipl. oec. L r. ORGANI !N ORGANIZACIJE V OBČINI LJUBLJANA i 1108. Na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnin. (Uradni list SRS, št. 13/74), 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) in sklepa, M ga je na svoji 11. redni seji sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana dne 18. junija 1984, je zbor uporabnikov na svoji 7. seji dne 26. junija 1984 sprejel PRAVILNIK e pogojih za izvedbo javne dražbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, nad katerimi ima pravico uporabe Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, občanom, društvom in drugim civilno pravnim osebam. 2. člen Stanovanjske hiše in posamezni deli stanovanjske hiše v družbeni lastnini na katerih je lahko lastninska pravica se smejo prodati občanom, društvom in drugim civilno pravnim osebam samo na javni dražbi. 3. člen Javno dražbo izvede tri članska komisija, ki jo imenuje zbor uporabnikov. Člani komisije imajo namestnike. Javno dražbo lahko opravi na zahtevo zbora uporabnikov tudi sodišče pristojno po kraju, kjer se nahaja nepremičnina. 4. člen Izklicna cena za javno dražbo se določi po prometni vrednosti' stanovanjske hiše oziroma posameznega dela stanovanjske hiše ob razpisu javne dražbe. 5. člen Razpis javne dražbe se objavi v Uradnem listu SRS. Med objavo razpisa in javno dražbo mora preteči najmanj 15 dni. Imetnike stanovanjske pravice, najemnike poslovnih prostorov in tiste, ki so zaprosili za prodajo, se ob razpisu dražbe obvesti 'pismeno. Le-ti imajo ob enakih pogojih na javni dražbi prednost. 6 6. člen Razpis javne dražbe mora vsebovati: — naziv in sedež prodajalca — označbo in opis stanovanjske hiše oziroma posameznega dela stanovanjske hiše — izklicno ceno — način plačala — višino kavcije ki jo je posameznik dolžan položiti pred dražbo in ki ne sme biti manjša od 10% od izklicne cene ter način njenega pologa — čas in kraj kjer bo javna dražba — navedbo, kje se lahko interesenti pred dražbo seznanijo s podrobnejšimi pogoji. 7. člen Člani komisije za izvedbo javne dražbe, njihovi zakonci in bližnji sorodniki ne morejo sodelovat; na javni dražbi kot ponudniki. 8. člen Predsednik dražbene komisije pred začetkom javne dražbe: — seznani vse prisotne ponudnike s pogoji dražbe, ki jih ni mogoče spremeniti ali dopolnjevati — preveri ali vsi udeleženci javne dražbe izpolnjujejo pogoje .iz razpisa — določi, za koliko mora biti naslednja ponudba višja od prejšnje. 9. člen Ponudnik je vezan na svojo ponudbo dokler ni podana višja ponudba. Zadnjo najvišjo ponudbo predsednik komisije trikrat zaporedoma ponovi m razglasi najboljšega ponudnika. Uspeli ponudnik, ki odstopi od svoje ponudbe izgubi pravico do povračila kavcije. 10. člen- Osebni polog kupca pri prodaji stanovanjske hiše oziroma posameznega dela stanovanjske hiše na kredit, ne sme biti nižji od 25% izklicne cene in plačan najkasneje v 30 dnevih od sklenitve pogodbe. Za osebni polog se štejejo po tem pravilniku lastna sredstva občana ali posojila iz namenskih prostih bančnih sredstev. Začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen, odplačilna doba ne sme biti daljša od 20 let, obrestna mera pa ne nižja od 4%. Pri določanju odplačilne dobe mora prodajalec paziti na to, da mesečna anuiteta za posojilo ni nižja od mesečne stanarine, ki bi jo plačeval kupec če bi bil imetnik stanovanjske pravice. 11. člen Po končani javni dražbi se objavi, kdo je najboljši ponudnik. Proti objavljenem postopku je mogoče vložiti ugovor, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. O ugovoru odloča odbor za soVdarnost najkasneje v roku 15 dni po končani javni dražbi. 12. člen Z uspelim ponudnikom se sklene pismena pogodba. Kupcu se plačana kavcija vračuna v kupnino. Neuspelim ponudnikom se kavcija vrne v 15 dneh po končani javni dražbi. 13. člen Pogodbo o prodaji s cenilnim zapisnikom je SSS Ljubljana dolžna poslati Javnemu pravobranilstvu mesta Ljubljane v 30 dneh po sklenitvi. Le-ta izpodbija pogodbo s katero je SSS Ljubljana prodala nepremičnino občanu, društvu ali drugi civilno pravni osebi za ceno, ki je nižja od njene prometne vrednosti, najkasneje v treh mesecih od prejema pogodbe in zapisnika o cenitvi nepremičnin. Pogodba ostane v veljavi, če kupec doplača razliko od prometne vrednosti. 14. člep Dpnarpa sredstva, jti jih SSS Ljubljgpa pridobi s prodajg nepfenučnip se prenesejo na račun- s reti-stpv splidarpostj. 15. člen Če stanovanjska hiša alj posamezni del stanqyanj-ske hiše ni bil prodan na razpisani javni dražbi, pa je smatrano, da se proda, se javna dražba lahko ponovi najkasneje v 6 mesecih V takem primeru se lahko izklicna cena zniža, vendar ne več kot za eno tretjino. 16. člen Ta pravilnik začne vpijati, ko ga sprejme zbor uporabnikov. 17. člen Ta pravilnik je objavljen v Uradnem listu SRS Ljubljana, dne 26. junija 1984. Predsednica zbora uporabnikov Kristina Zupančič 1. r. BREŽICE nn SKLEP o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1984 d*1*!6 1. člen S tem sklepom se ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v skladu s sklepom o uskladitvi proračuna vrednosti in se opredelijo osnove za obračunavanje ter določijo stopnje in višino prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev, v združenem delu. delavcev, zaposlenih prj j>set)ah, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, združenih kmetov, kmetov in drugi p delovnih ljudi qj>ČE)nqy. 2 * * * * 2. člen Prispevke za zdraystyeno varstvo jz osebnega do- hfitjka in jz dohodka oprpčunnvajo in plq6p.iejp qvga- nizacijp združenega cjela ih drugi zaypzupci za (Iglav- ce in za združene kmete. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje, razen združenih kmetov iz 5. člena tega sklepa znašajo: — od katastrskega dohodka negozdnih površin — 8,56 °/o — pavšalni prispevek na kmetijsko gospodarstvo — 1.340 din. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki piso zavarovanci kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačpjejp za člane družinske in gospodinjske skupnosti, ki sg na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino, piso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi pe spadajo med družinske člane zavarovanca delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člena. 4. člen Osebe, Id opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 9/q poprečnega dohodka na. zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se qsej)pi dokpdek ne pgotgvlja po drpžbenppt cjpgqyorp (pavšqlistij, plgčujejp prispevek od osnove v višini 60 ?/o poprečnega osebnega (johodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo akontacijo na prispevek od osnove, v višini 60 •/» poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Za osebe iz prvega ;n tretjega odstavka tega člena se opravi dokončni obračun prispevkov takrat, ko je znan osebni dohodek za tekoče leto. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov, dplopenih s pogodbami q izvajanju pokpjnin-skegq in invalidskega zavarovgnja v SR Sloveniji, prg-račppanih v bruto. 5. člen Združeni kpnetje, ki sp na podlagi zakona o združevanju kmptov (Uradni list SRS, št. 1/79) in samoupravnega sporazuma q urespičpv^nju zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/83) odločijo tudi za zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 4. kategorije, določene s sklepom skupščine Skupnosti pokojninskega in jpvqlidskega zavarovanja y SR Sloveniji. 6. člen Druge kategorije uporabnikov, ki ne plačujejo prispevka pq 2. in 3. čjepu jpga sklepa, plačnjejp, prispevke za zdravstven? varstvo v mespčpih p^všalpih zneskih, in sicer: 1. občani, ki uživajo pravico izključno od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja — 560 din 2. druge skupine delqvnih ljudi in občanov, pod pogoji ki jih določi zdravstvena skupnost — 560 din Zavezanec plačila prispevka po 1. točki je občan sam, če z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami ni določeno drugače; po 2. točki je zavarovanec plačila občan sam oziroma zavezanec, ki ga določi občinska zdravstvena skupnost. 7. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in avtonomnih pokrajin plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 %>. Zavezanec za plačilo prispevka je skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik in pokrajin. 8. člen Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto. Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju ali se tam učijo oziroma so na praksi, plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije prispevke od mesečnih osnov, določenih v prvem odstavku tega člena. Prispevke za zdravstveno varstvo za osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obračunavajo in plačujejo zavezanci po stopnjah, ki veljajo za redno delovno razmerje. Zavezanec plačila prispevkov po prvem odstavku tega člena so osebe same, po drugem odstavku tega člena pa tudi TOZD ali druga organizacija. 9. člen Za delavce, upokojence, učence in študente na obveznem počitniškem delu in druge osebe, ki delajo po pogodbi o delu ter za zavarovance kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela ali drugih organizacijah, plačujejo zavezanci (izplačevalci prejemkov) prispevek za zdravstveno varstvo iz dohodka po stopnji 6 %> od bruto osebnega dohodka. Zavezanec plačila prispevka je izplačevalec osebnega dohodka oziroma prejemka. 10. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1983 dalje. Ta sklep začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1984 dalje. St. 022-1/1984 Brežice, dne 22. junija 1984. Predsednik skupščine OZS Brežice Igor Majce 1. r. DOMŽALE 1110. Skupščina občine Domžale je na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 5/80), ter 236. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83) na ločenem zasedanju zbora združenega dela dne 28. junija 1984 in na ločenem zasedanju krajevnih skupnosti dne 28. junija 1984 sprejela ODLOK o povprečni gradbeni ceni 1. člen Ta odlok določa za območje občine Domžale za leto 1982 vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini ki se prodaja občanom ali pravnim osebam. Elementi katerih vrednosti se s tem odlokom določajo za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja so: — povprečna gradbena cena stanovanja, — povprečni stroški za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, — osnove za izračun povprečne cene zemljišč. 2. člen Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine v občini Domžale znaša 33236,50 din. 3. člen Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Domžale znašajo 4980,56 din/m2 koristne stanovanjske površine. 4. člen Dejanski stroški komunalne ureditve gradbenih zemljišč se ugotavljajo v skladu s pravilnikom o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 13/80) za vsak primer posebej. Za oceno koristi, ki jo lahko da stavbno zemljišče, se upošteva dohodek od stavbnega zemljišča po določbah tega odloka. 5. člen Pri izračunu odškodnin za stavbno zemljišče na območju občine Domžale je za posamezne urbanistične cone upoštevati naslednje odstotke od povprečne gradbene cene: — za območje urbanističnega načrta 1 °/o — za območje urbanističnega reda 0,8 ”/o 6. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o povprečni gradbeni ceni št. 36-6/83 z dne 23. 6. 1983, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občine Domžale, št. 9/83. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale in Uradnem listu SRS. Št. 38-1/84-11 Domžale, dne 28. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar 1. r. KAMNIK 1111. Na podlagi 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), 622. in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/7,6) ter 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Kamnik na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. Junija 1984, 23. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1984 in 24. seji zbora krajevnih skupnosti cine 27. junija 1984 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Glasbeni šoli Kamnik junija 1984 in 24. seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik 1 Začasni ukrepi družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik prenehajo. 2 Razreši se začasni kolegijski organ v sestavi: — Jože Zagorc — predsednik — Jože Campelj — član — Alojz Jerman — član 3 Ta sklep začne veljati 8. julija 1984 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-22/83 Kamnik, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1 Začasni ukrepi družbenega varstva v Glasbeni šoli Kamnik prenehajo. 2 Razreši se začasni kolegijski poslovodni organ v sestavi: — Vanda Rebolj — predsednik —, Franc Lipičnik — član — Drago Jeglič — član — Božo Matičič — član 3 Z dnem uveljavitve tega sklepa se izbriše vpis ukrepa družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega organa iz sodnega registra. 4 Ta sklep začne veljati 8. julija 1984 in se objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-27/83 Kamnik, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1112. Na podlagi 193. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82), 622. in 632. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 13. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov druž-benega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) je Skupščina občine Kamnik na 24. seji družbenopolitičnega zbora dne 2"k junija 1984, 23. seji zbora združenega dela dne 26. 1113. Na podlagi 219. člena zakona v davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73 in 1/82) in 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9-470/82) je Skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela dne 26. junija 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1983 1 Potrdi se davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1983 in sicer: A. Davki in prispevki din odmera in pripisi stroški in obresti odpisi plačila stanje terjatev na dan 31. 12. 1982 stanje terjatev na dan 31. 12. 1983 265,277.666,45 5,999.325,40 4,056.993,05 265,044.564,70 24,848.667,65 15,024.101,75 B. Prispevki za starostno zavarovanje kmetov — odmera in pripisi — stroški in obresti — odpisi — plačila — stanje terjatev na dan 31. 12. 1982 — stanje terjatev na dan 31. 12. 1983 din 5,540.360,00 242.821,10 623.810,00 5,579.901,05 798.452,75 377.922,80 2 Izkazane terjatve v skupnem znesku 26,986.383,55 din in preplačila v znesku 11,584.359 din se prenesejo v leto 1984. 3 Davčni zaključni račun občine Kamnik za leto 1983 je sestavni del tega sklepa. ■» 4 Sklep o potrditvi se dostavi Republiški upravi za družbene prihodke v Ljubljani in objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-8/84-6 Kamnik, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1114. Skupščina občine Kamnik je na podlagi 14. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) na seji zbora združenega dela dne 26. junija 1984 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP o pooblastitvi delovne organizacije Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora za opravljanje storitev s področja geodetskih del 1 Zaradi reorganizacije Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik, preneha veljati sklep o pooblastitvi Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Kamnik za opravljanje storitev s področja geodetskih del (Uradni list SRS, št. 30/79). 2 Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora, se pooblašča za opravljanje zadev geodetske službe iz 7. člena zakona o geodetski službi, za storitve: 1. zakoličba stavb in objektov, 2. izdelava geodetskih načrtov za potrebe lokacijske dokumentacije, 3. izdelava geodetskih načrtov lege novozgrajenih stavb in objektov za potrebe tehničnega pregleda. 3 Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora opravlja storitve iz 2. točke sklepa po cenah, ki jih določi v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Kamnik. 4 Ta sklep začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-23/84 Kamnik, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 1115. Delavci in drugi delovni ljudje, ter občani v svojih temeljnih OZD in drugih samoupravnih skupnostih na področju občine Litija kot uporabniki vzgojnoizobra-ževalne dejavnosti in delavci delovnih organizacij, ki na območju občine Litija opravljajo vzgojnoizobraže-valno dejavnost kot svojo glavno dejavnost ali nb podlagi zakona določena dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja oziroma s svojo dejavnostjo sodelujejo pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, kot izvajalci. Na podlagi 32. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80), po svojih temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih sklenejo spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti Litija, ki se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Litija I. SPLOŠNE ODLOČBE 1. člen Udeleženci tega sporazuma ustanovijo OIS Litija (v nadaljevanju skupnost), da bi kot uporabniki oz. izvajalci v njej zagotavljali organizirano zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb na področju vzgoje :n izobraževanja ter jih usklajevali z drugimi interesu mi skupnostmi in družbenopolitičnimi skupnostmi. 2. člen V skupnosti uporabniki in izvajalci enakopravno ugotavljajo in obravnavajo celotne potrebe in interese po vzgoji ir. izobraževanju v občini in jih v skladu s potrebami družbenega r zvoja uresničujejo s svobodno menjavo dela v svoji skupnosti in po njej z usklajevanjem planov drugih interesnih skupnost , ter z oblikovanjem in sprejemanjem dogovora o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti. Sodelujejo pr; oblikovanju politike usmerjenega izobraževanja v republiki; pri planiranju razvoja usmerjenega izobraževanja in pri usmerjanju izobraževanja. 3. člen Skupnost si prizadeva za napredek in razvoj družbenoekonomskih odnosov na načelih samoupravljanja, se dogovarja z drugimi skupnostmi in organizacijami, sodeluje s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, z Izobraževalno skupnostjo Slovenije, z družbenopolitičnimi organizacijami, opravlja druge naloge in uresničuje družbene cilje na področju vzgoje in izobraževanja v občini. 4. člen Skupnost na svojem območju zagotavlja uresničevanje pravic občanov do vzgoje in izobraževanja, ki so določeni z ustavo SRS in zakonom ter omogoča izobraževalno dejavnost najmanj v obsegu in na način, bi sta določena z zakonom in š predpisi izdanimi na podlagi zakona. II. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 5. člen ■ S svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti uporabniki in izvajalci zadovoljujejo skupne e ter celotne družbene potrebe in interese na področju osnovnega šolanja, izobraževanja in usposabljanja šoloobveznih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, osnovnega glasbenega šolanja, splošnega družbenega izobraževanja delavcev in občanov, ter druge potrebe po vzgoji in izobraževanju, ki jih določa samoupravni sporazum o ustanovitvi skupnosti. 6. člen Delavci in drugi delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega' dela. v drugih organizacijah in delovnih skupnostih, ki imajo sedež v občini Lit. j a tei občani v KS na območju te občine plačujejo med letom obveznost, na račun prispevkov v višini in v rokih, določenih z samoupravnim sporazumom in združujejo sredstva za izvajanje dogovorjenega ptogrdma na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobraževanja ot-. rok in odraslih ha podlag samouprava h odločitev, ki temeljijo ha vzajemni navezanosti potreb in interesov, ter na načelu sol darnosti. 7. člen Višino prispevka izraženega v stopnji določi skupščina občinske' izobraževalne skupnosti po dogovorjenem programu, s poprejšnjo obravnavo z izvajalci in uporabnik.. 8. člen Z dogovorjenim programom skupnosti in po sklepu o prispevni stopnji za njegovo Iinanc.ran.e se določi. obseg m kvaliteta dela za na-.ednje dejavnosti: — vzgojna dejavnost za predšolske otroke, — dejavnost osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, — dejavnost osnovn ga glasbenega izobraževanja. — dejavnost vzgojnega svetovanja,- — strokovno in dopolnilno izobraževanje učiteljev, — reševanje najnujnejših socialnih primerov ot-.. rok v "šolah, — razvoj materialne osnove vzgojnorzobraževalnih zavodov,. — investicije in modernizacija šolskega prostora, in opreme, — druge dejavnost, za katere se sporazumno odločijo s programom. — dejavnost strokovne sh.ižbe skupnosti. 9. č'en Delovni ljudje v organizacijah združenega de’a « področja -jzgoje in izobraževanja pridobijo dohodek v okviru dogovorjenega programa in si s ceno za storitve zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj z drugimi delovnimi ljudmi v .drugih organizacijah združenega dela. Program in cena za storitve v posameznih organizacijah združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja se dolbi? ta po samoupravno določenih ndrmati-vih-statldardih in merilih občinske izobraževalne'skupnost: v skladu z zakonom. 1(1. člen Za financiranje dM-too dogovorjenega programa ali za financ*foote nalog, ki niso v okviru dogbVorjervh programov. Ir h k o upor"* 'k. ih izvajalci Združujejo sredstva na podlagi samoupravnega sporazumevanj a. Sred«*va Iz prejšnjega odstavka morajo biti v skladu z dni*'-n»vm planom občino -n. resolucijo o izvajanju tega plana. 11. člen i Uporabniki združujejo sredstva v skupnosti za izvajanje programov vzgojnoizobraževalnun storitev po samoupravno dogovorjenih merilih. Z zaključnim računom ugotovljeni presežek združenih sredstev nad samoupravno dogovorjenim zneskom se uporabnikom vrne ali pa se jim poračuna pri obveznostih za naslednje leto. 12. člen Izvajalci se v okviru skupnosti samoupravno sporazumejo o združevanju sredstev za uresničevanje določenih skupnih interesov kot so: — skupne naložbe v obnavljanje in ražširitev materialne osnove dela, — strokovno izpopolnjevanje delavcev in štipendiranje, — drugi skupni interesi ali skupne naloge izvajalcev. Za uresničevanje skupnih Interesov oziroma nalog iz prejšnjega' odstavka združujemo sredstva delovnih organizacij tako, kot to določimo »s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev, poleg tega pa se s tem samoupravnim sporazumom določi tudi način upravljanja' z združenimi sredstvi in pogoje za njihovo porabo. 13. člen ' Zoper temeljno organizacijo združenega dela oz. delovno skupnost, ki ne izpolnjuje svojih obveznosti glede plačevanja prispevkov po samoupravnem sporazumu nastopi skupnost z ukrepi za izterjavo, oziroma, če temeljna organizacija združenega dela ne poravna prispevkov pravočasno je 'dolžna -plačati zamudne obresti pq obrestni meri določeni s samoupravnim sporazumom. III. PLANIRANJE 14. člen Nosilci planiranja v občinski izobraževalni skupnosti so delavci in drugi delovni ljudje v TOZD, v drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani v KS Planiranje v občinski izobraževalni skupnosti mora biti v skladu z dohodkom, ki je kot rezultat skupne družbene produktivnosti planiran v temeljnih organizacijah združenega dela uporabnikov. -Piani temeljijo na samoupravnih sporazumih o temelju planov. S planom občinske izobraževalne skupnosti ni mogoče določiti programov in obveznosti za njihovo izvedbo, če .i programi in njim ustrezne obveznost: niso opredeljene s samoupravnim sporazumom o temeljih planov. Skupščina občinske izobraževalne skupnosti je dolžna spremljati izvajanja samoupravnega sporazuma o temeljih planov in izvajanja planov ter najmanj enkrat letno poročati o tem delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnim ljudem v drugih organizacijah in občanom v kraj evrih skupnostih. 15. člen Zaradi uresničevanja načela sočasnega planiranja in usklajevanja planov ter usklajenega spremljanja izvajanja samoupravnih sporazumov o temeljih planov se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi in Izobraževalno skupnostjo Slovenije sprejema enotno metodologijo planiranja in enotni sistem elementov za pripravo »amoupravnih sporazumov o temeljih planov in na njih zasnovanih planov. URADNI LIST SRS Stran 1308 St. 22 — 6. VII. 1934 V postopku priprave samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinske izobraževalne, skupnosti uskladimo z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi pri Izobraževalni skupndsii Slovenije obseg zagotovljenega programa osnovnega šolanja in sč sporazumevamo o pogojih solidarnostnega zagotavljanja sredstev za 'uresničevanje tega programa v SRS ter o obsegu in načinu opravljanja nalog skupnega in vzajemnega pomena. * IV. NAČIN ODLOČANJA Delavci in drugi delovni ljudje ter občani združeni v občinsko izobraževalno skupnost odločajo na svojih zborih, z referendumom ali drugo obliko neposrednega izjavljanja: ' — o sklenitvi tega sporazuma ter njegovih sprememb in dopolnitev, ' — o elementih za samoupravne sporazume o temeljih planov občinske izobraževalne skupnosti, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom občinske izobraževalne .skupnosti ali z zakonom. Če s samoupravnim splošnim aktom ali z zakonom ni določena druga oblika neposrednega izjavljanja delavcev sprejemajo odločitve iz prejšnjega odstaVka zbori delavcev in drugih delovnih ljudi. 17. člen " Po svojih delegatih v organih temeljnih organizacij združenega dela, drugih organizacij in delovnih skupnosti ter v organih krajevnih skupnosti sklepajo delavci in drugi delovni ljudje oziroma občani samoupravne sporazume: — o temeljih planov občinske izobraževalne skupnosti, — za naložbe v obnavljanje in širitev materialne osnove vzgoj noizobraževalnega dela in za druge skupne ipterese in naloge, — o drugih vprašanjih določenih s samoupravnim splošnim aktom občinske izobraževalne skupnosti ali z zakonom. 18. člen Po svojih delegatih v skupščini občinske izobraževalne skupnosti sprejemajo delavci in delovni ljudje oziroma občani odločitve, potrebne: — za delovanje občinske izobraževalne skupnosti, — za začetek in potek samoupravnega sporazumevanja, — za ugotovitev, da je v temeljnih organizacijah združenega dela v drugih organizacijah, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnosti sklenjen predloženi samoupravni sporazum, — za izvajanje samoupravnih sporazumov. V. ODLOČANJE V SKUPŠČINI 19. člen Občinsko izobraževalno skupnost upravlja skupščina, ki ima 49 delegatskih mest. Sestoja se iz dveh zborov: — Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest in ga sestavljajo delegati delavcev'v temeljnih organizacijah združenega dela, delovni ljudje in očani v KS ter samoupravnih 'organizacijah in skupnostih, ki imajo sedež v občini in delovni ljudje, ki s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost; — Zbor izvajalcev ima 7 delegatskih mest in ga sestavljajo delegati delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo v občini dejavnost na področju vzgoje in izobraževanja. x 20. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine OIS lahko samostojno obravnavata vsa vprašanja z delovnega področja skupščine, zavzemata stališče do teh vprašanj in dajeta pobude za njihovo reševanje. Vsak zbor samostojno: — voli in razrešuje predsednika zbora in njegovega namestnika, * — oblikuje organe in delovna telesa zbora ter voli in razrešuje njihove člane, — delegira delegate v konferenco delegatov za skupščino IS Slovenije. Zbor uporabnikov: samostojno delegira delegate v svete osnovnih šol ter odloča o načinu vrnitve presežka združenih sredstev po ZR in o drugih vprašanjih, kadar je zato pooblaščen s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti uporabnikov. Zbor izvajalcev: samostojno odloča, kadar je zato pooblaščen s posebnim samoupravnim sporazumom, ki ga v skladu s tem sporazumom sklenejo organizacije in skupnosti izvajalcev. 21. člen Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev izvolita izmed delegatov vsak svojega predsednika m njegovega namestnika, oba zbora pa predsednika skupščine in njegovega namestnika. Mandat predsednika skupščine in predsednikov zborov ter njihovih namestnikov traja 2 leti. Po preteku mandatne dobe so lahko ponovno izvoljeni vendar največ še za eno mandatno obdobje. 22. člen Delegati v skupščini skupnosti sprejemajo odločitve na njenih zasedanjih. Skupščina zeseda na sejah zborov, ki so lahko tudi skupne. Vsak zbor skupščine ima lahko sejo izven zasedanja skupščine zaradi usklajevanja stališč med delegati v zboru do posameznih vprašanj z delovnega področja skupščine ali. zaradi odločanja v zadevah o katerih' zbor lahko samostajno odloča. Postopek sklica in poteka sej zborov ter način odločanja urejata statut in poslovnik. 23. člen Ko delegati v skupščini obravnavajo posamezna vprašanja, izražajo stališča delovnih ljudi in občanov, ki so jih izvolili in stališča delegacij oz. delegatskih organov ki so jih delegirali. Delegati v mejah prejetih pooblastil usklajujejo različna stališča, da bi našli rešitev, ki najbolj ustreza utemeljenim posamičnim, skupnim in družbenim potrebam in interesom. Pri usklajevanju stališč v skupščini lahko vedno sodelujejo predstavniki DPO, družbenih organizacij ter združenj, katerih dejavnost prispeva k uresničevanju določenih vzgoj noizobraževalnih smotrov. S statutom in s poslovnikom se zagotovi možnost udeležbe teh predstavnikov pri delu skupščine. Pod pogoji določenimi s poslovnikom, lahko v ob-ravnavii posameznih vprašanj sodelujejo tudi delegat; temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki niso bila delegirani na sejo in povabljeni predstavljeni predstavniki organizacij in skupnosti, ki zaradi, posebne zainteresiranosti zlti obravnavano vprašanje lahko pomembno prispevajo k oblikovanju ustrezne rešitve. 24. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine skupnosti delegirajo na podlagi zakona izvoljene delegacije delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih. Statut skupnosti določa število delegatskih mest v zboru uporabnikov ter območje po katerih se na posameznih področjih interesov oblikujejo konference delegacij, ki delegirajo skupne delegate. Če se konferenca delegačij oblikuje za območje enote se s samoupravnim sporazumom o organiziranju v enoto OIS lahko določi, da je zbor uporabnikov v skupščini enote • hkrati tudi konferenca delegacij. 25. člen Delegate v zbor izvajalcev skupščine delegirajo organi upravljanja delovnih organizacij izvajalce; oziroma njihove v ta namen izvoljene delegacije. Statut skupnosti določa število delegatskih mest 'v zboru izvajalcev. Organi oziroma delegacije organizacij za usmerjeno izobraževanje morajo zagotoviti, da bodo med delegati za zbor izvajalcev ustrezno zastopani tudi učenci oz. študenti. S statutom skupnosti bo družbenim organizacijam in društvom, ki s svojo dejavnostjo sodelujejo pri vzgojnoizobraževalni dejavnosti oziroma pri zagotavljanju pogojev za njeno opravljanje, v zbor izvajalcev zagotovljeno vsaj eno delegatsko mesto. 26. člen Skupščina OIS Litija delegira delegate v konj. renco delegacij za sejo skupščine IS Slovenije. 27. člen Delegati v skupščini občinske izobraževalne skupnosti odločajo v obeh zborih enakopravno: o sprejemu statuta skupnosti, posltivnika o delu skupnosti, finančnega načrta, zaključnega računa in drugih zadevah o katerih zbora na zasedanju skupščine odločita, da bosta tudi sklepala enakopravno. 28. člen -V zadevah o katerih odločata oba zbora skupščine enakopravno so odločitve sprejete, če so bile sprejete z 2/3 večino glasov v vsakem zboru in v enakem besedilu. V primeru, da ni doseženo soglasje med zboroma se uvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom občinske izobraževalne skupnosti. 29. člen Skupščina oblikuje skupne izvršilne organe za izvrševanje določenih v. občinski izobraževalni skupnosti sprejetih odločitev in za pripravo osnutkov oziroma predlogov samoupravnih splošnih aktov, sklepov, stališč, priporočil in drugih odločitev, ki jih sprejema skupščina. Skupščina in njena zbora lahko oblikujejo svoja stalna ali občasna delovna telesa za obravnavanje določenih vprašanj z delovnega področja skupščine in za pripravo stališč do teh vprašanj. Način oblikovanja izvršilnih organov in delovnih teles ter njihova pooblastila, obveznosti in odgovornosti ter način dela določa statut. Iz vrst delegatov delegiranih v skupščirfb občinske izobraževalne skupnosti se lahko izvoli izvršilne organe in delovna telesa. 30. člen V izvršilnih organih in delovnih telesih skupščine, mora biti ena'ko število delegatov uporabnikov in delegatov izvajalcev, med delegati izvajalcev s področja usmerjenega izobraževanja pa morajo biti glede na delovno področje ustrezno zastopani tudi delegati iz vrst učencev oziroma študentov. 31. člen Za kar najbolj neposredno uresničevanje Samoupravnih pravic in interesov se lahko v skupnosti organizira temeljna skupnost ali enota za določena območja ali za uresničevanje določenih skupnih interesov. 32. člen Strokovna, finančna in administrativna dela opravlja strokovna služba skupnosti; za ta dela pa skupnost lahko ustanovi skupaj z drugimi skupnostmi skupno strokovno službo. Tq določa poseben sporazum in je podrobno opredeljeno v statutu OIS Litija. VI SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA 33. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo v občinski izobraževalni skupnosti po svojih delegatih v skupščini, njenih organih in delovnih telesih in po svojih delegatih v odboru' za samoupravni nadzor. Način kako se uporabniki in izvajalci seznanijo s plani in programi skupnosti, z uresničevanjem svobod-' ne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosov ter z delom organov občinske izobraževalne skupnosti, urejajo statut ali drugi samoupravni splošni akti občinske izobraževalne skupnosti. S samoupravnimi splošnimi akti iz prejšnjega odstavka $e uporabnikom in izvajalcem ter njihovim organom samoupravne delavske kontrole zagotovi tudi uresničevanje pravice do vpogleda v listine, spise in poročila ter v poslovanje z družbenimi sredstvi. 34. člen Skupščina nadzoruje delo svojih organov in strokovne službe tako, da jim daje smernice" in navodila za odpravo morebitnih nepravilnosti. 35. člen Odbor za samoupravni nadzor nadzoruje izvajanje samoupravnega sporazuma, družbenega dogovora in drugih v občinski izobraževalni skupnosti sprejetih samoupravnih splošnih aktov, zlasti glede uveljavljanja pravic, izpolnjevanja obveznosti in uresničevanja odgovornosti uporabnikov in izvajalcev ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti, ter strokovne službe. Odbor za samoupravni nadzor posebno skrbno nadzoruje poslovanje z družbenimi sredstvi in uporabo teh sredstev, — S statutom ali drugimi samoupravnimi splošnimi akti občinske izobraževalne skupnosti se uredi obveznost organov in strokovnih služb, da sproti obveščajo odbor za samoupravni nadzor o odločitvah, ki so pomembne za njegovo delo in da mu dajo vse potrebne podatke, ki jih potrebuje za delo. 36. člen Skupščina je dolžna obravnavati poročila in predloge odbora za samoupravni nadzor, odpravljati nepravilnosti in obveščati o tem odbor. Če pride do nesoglasja med skupščino in odborom za samoupravni nadzor odločijo o spornem vprašanju delavci in drugi delovni ljudje ter občani po svojih delegatih v organih upravljanja svojih samoupravnih organov in skupnosti. 37. člen Število članov odbora za samoupravni nadzor ter njihovo sestavo, volitve in odpoklic ureja statut občinske izobraževalne skupnosti. VII. ODBOR ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO IN DELOVANJE SKUPNOSTI V IZJEMNIH RAZMERAH 38. člen Skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno zamozaščitb, ki ima 5—7 članov. Podrobnejša določila o sestavi in pristojnosti odbora določa statut skupnosti. VIII. TEMELJNE DOLOČBE 39. člen Občinska izobraževalna skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktih. Delo občinske izobraževalne skupnosti je javno. 40. člen Občinska izobraževalna skupnost, njene enote in temeljne skupnosti sodelujejo med seboj in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostli, kadar je to potrebno zaradi usklajevanja osnov in meril v svobodni menjavi dela ali dogovarjanja o ukrepih za dosego skupnih ciljev. y 41. člen Občinska izobraževalna skupnost lahko ustanavlja skupne organe z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za skupno sodelovanje in se z njimi lahko poveže v zvezo SIS za določeno širšo območje. Občinska izobraževalna skupnost se z drugimi izobraževalnimi skupnostmi združuje v Izobraževalno skupnost Slovenije, da se v njej usklajuje politika na vzgojnoizobraževalnem področju in ureja druge zadeve skupnega pomena. 42. člen Skupnost ima svoj statut. S statutom skupnosti se uredijo bistvena vprašanja za delovanje skupnosti in se podrobno določi: — delovno področje, pooblastila in odgovornosti skupščine in njenih organov. — organizacijo in sestav skupščine in drugih organov, — volitve v organe skupnosti, — način odločanja v organih skupnosti, — način in organi za obravnavanje vprašanj usmerjenega izobraževanja, o — upravljanje z družbenimi sredstvi, — nadzor nad poslovanjem, delovno področje,, sestava in način izvolitve odbora za samoupravni nadzor, — položaj in delovno področje strokovne službe, — oblika in način obveščanja članov in javnosti o delu skupnosti, — način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izobraževalnimi skupnostmi, interesnimi skupnostmi, organizacijami in društvi, — pogoje za organiziranje temeljne skupnosti (ali enote) njeno delovno področje in pristojnosti, — ter druga vprašanja, pomembna za delo občinske izobraževalne skupnosti. 43. člen Za reševanje sporov, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih ■ v občinski izobraževalni skupnosti je pristojno sodišče združenega dela za področje izobraževalnih . skupnosti v SRS v mejah svoje stvarne pristojnosti. Lahko pa o sporu odloča arbitraža, če se o tem stranke sporazumejo in so jo ustanovile s samoupravnim sporazumom. 44. člen Ta sporazum sklepajo pooblaščeni organi TOZD, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije ter krajevne skupnosti potem, ko so o sklenitvi sporazuma odločili delavci in drugi delovni ljudje ter občani na svojih zborih ali v drugi obliki neposrednega izjavljanja, in je sklenjen, ko ga sprejme večina TOZD, samoupravnih organizacij, delovnih skupnosti in krajevnih skupnosti, ki imajo sedež v občini Litiju. ' IX. KONČNE DOLOČBE 45. člen Ta sporazum se lahko dopolni ali spremeni po istem postopku, kot je bil sprejet. ■Predloge sprememb ali dopolnitev oblikujejo delegati v skupščini občinske izobraževalne skupnosti potem, ko so delavci in drugi delovni, ljudje ter občani v svojih samoupravnih organizacijah in skupnostih obravnavali osnutek in se o njem neposredno izjavili. V primeru, da zahteva zakon ali drug predpis spremembo ali dopolnitev po kratkem roku, se takšne spremembe oz. dopolnitve lahko sprejmejo po skrajšanem postopku, brez poprejšnje obravnave osnutka. 46. člen Po sklenitvi tega sporazuma, mu lahko pristopi vsaka samoupravna organizacija in skupnost, družbena organizacija ali društvo, ki združujejo delavce in druge delovne ljudi in občane, zainteresirane za sodelovanje z občinsko izobraževalno skupnostjo. š1?. člen Ta sporazum začne vel lati, ko skupščina skupnosti s sklepom ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Litija. St. 22 — 6. vil. 1984 URADNI LIST SRS Stran UU 48. člen Z dnem, ko začne veljati ta sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske Izobraževalne skupnosti Litija, ki je bil sprejet 19. 12. 1974. 49. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 1116. Na podlagi 42. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Ltija m v skladu z 47. in 49. členom zakona o svobodni menja^ vi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni List SRS, št. 1/80) je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Litija na 10. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 22. junija 1981 sprejela STATUT Občinske izobraževalne skupnosti Litija I. SPLOŠNE odločbe 1. člen Občinska izobraževalna skupnost Litija (v nadalj-® nem besedilu: skupnost), je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci in drugi delovni ljudje in občani ugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju vzgoje in izobraževanja ter jih uresničujejo v skladu z dohodkovnimi možnostmi, s svobodno menjavo dela. 2. člen S tem statutom se določajo in opredeljujejo: — statusne določbe skupnosti, — samoupravna organiziranost s pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi organov skupnosti, — samoupravna delavska kontrola in nadzor, — postopki samoupravnega planiranja, —■ ljudska obramba in družbena samozaščita, — druga samoupravna razmerja, —• položaj strokovne službe. 3. člen Naloge skupnosti so zlasti: — usklajevanje elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljili plana, — usklajevanje predlogov storitev oz. posamičnih Vzgojnoizobraževalnih storitev s področja skupnosti, — usklajevanje predlogov meril za vrednotenje Programov storitev oz. posamičnih vzgoj noizobraževalnih storitev, — ugotavljanje obsega sredstev za izvedbo programov storitev oz. posamičnih storitev v posameznih Planskih obdobjih in sprejemanje ukrepov za zagotav-Ijanje. teh sredstev, ; — zagotavljanje solidarnostnih sredstev za uresničevanje obveznega osnovnega šolstva, — zagotavljanje sredstev za razširitev zmogljivosti in drugih izobraževalnih organizacij, kolikor ta sredstva niso vsebovana v ceni storitev, — sprejemanje plana skupnosti, „ — sodelovanje pri planiranju usmerjenega izobra- ževan j a. — sporazumevanji o drugih 'zadevah, določenih z 2 dikat in z njimi sodelovati. 24. člen O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino ORS ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pravilnik o delu organa samoupravne delavske kontrole natančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora samoupravne delavske kontrole. H. PLANIRANJE V ORS 25. člen Temeljna planska izhodišča za oblikovanje planov in programov občinske raziskovalne dejavnosti v ORS so elementi za določanje potreb uporabnikov in kapacitet izvajalcev, samoupravni sporazum o temeljih jolana in plan ORS. 26. člen Skupščina skupnosti sprejme dolgoročni in srednjeročni plan ter program na temelju usklajenih in podpisanih samoupravnih sporazumov o temeljih plana raziskovalne dejavnosti pri svojih članih. Letne plane in programe pa sprejema skupščina ORS na osnovi analize delovanja in rezultatov v preteklem letu in v okvirih določenih s srednjeročnim planom. 27. člen Člani skupnosti opredeljujejo svoje potrebe in zahteve v procesu planiranja posamično ali preko svojih delegacij, preko svojih organizacij, preko drugih samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini. 28. člen Programi ORS se usklajujejo s programi drugih raziskovalnih skupnosti (ostale ORS v regiji, PoRS, RSS), za kar sklepajo posebne sporazume o temeljih skupnega plana ali o usklajevanju planov. Plan ORS mora vsebovati tudi program in sredstva za skupne naloge, ki se uresničujejo v Raziskovalni skupnosti Slovenije. Za delovno koordinacijo usklajevanja in za zagotovitev strokovne ocene pobud in predlogov osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skrbi za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela. 29. člen O osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana se zaradi usklajevanja potreb in interesov pri vseh udeležencih sporazuma organizira javna razprava, ki traja najmanj 30 dni. Na osnovi rezultatov javne razprave o osnutku programa in ocene možnosti izvajanja za njegovo uresničitev predloži odbor usklajen predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupščini. Ta ga potrdi in daje udeležTencem v podpisovanje. Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše več kot 2/3 udeležencev. Ugotovitveni sklep o veljavnosti sporazuma sprejme skupščina ORS. 30. člen Po veljavnosti samoupravnega sporazuma lahko k njemu naknadno pristopijo tudi drugi podpisniki, s tem da veljajo za njih obveznosti, ki jih sprejmejo s podpisom tega samoupravnega sporazuma od dneva veljavnosti samoupravnega sporazuma v temeljih plana. 31. člen Na osnovi veljavnega samoupravnega sporazuma o temeljih plana sprejeme skupščina ORS svoj srednjeročni plan, ki zajema zlasti: — srednjeročne cilje in politiko razvoja raziskovalne dejavnosti v občini, — naloge, obveznosti in sredstva za izvajanje raziskovalnega programa, programa drugih nalog, programa skupnih nalog, ki se uresničujejo v RSS, programa naložb, za delovanje skupnosti in njene strokovne službe, — naloge, ki jih prevzema ORS po drugih dogovorih, sporazumih in predpisih ter sredstva za njihovo uresničitev in — organizacijske, kadrovske, materialne in druge ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana. 32. člen Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana izvajajo skupščina ORS, njen odbor za družbeno planiranje in svobodno menjavo dela, pristojni organi skupščine občine in družbeni pravobranilec samoupravljanja. Ti organi so v okviru svojih pravic in dolžnosti dolžni ukrepati za uresničevanje oziroma izpolnjevanje sprejetih planov. 33. člen Organ, odgovoren za spremljanje planov in sporazumov, je v primeru,, da teh tudi z dodatnimi ukrepi ni možno uresničiti, dolžan predlagati spremembe in dopolnitve. Spremembe in dopolnitve planskih aktov se izvede na način in pod pogoji, določenimi za njihovo sprejemanje. IV. SODELOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI IN OBLIKOVANJE SKUPNIH ORGANOV 34. člen Občinske in posebne raziskovalne skupnosti sodelujejo med seboj, usklajujejo delo, se dogovarjajo o skupnih programih, o izvajanju teh programov ter usklajujejo pogoje svobodne menjave dela. V ta namen ustanovijo tudi skupne organe. Za izvajanje zadev iz prvega odstavka tega člena se oblikuje komisija, v kateri imajo vse skupnosti, ki sodelujejo na nalogah, enako število članov. Vsaka samoupravna interesna skupnost, ki sodeluje v tej" komisiji imenuje na skupščini svoje člane v to komisijo. Komisija na prvi seji zmed svojih članov imenuje predsednika in namestnika predsednika. Komisija se oblikuje za opravljanje določenih nalog ter njeno delo oziroma mandat traja do izvršitve te naloge. V vsakem primeru pa traja mandat te komisije dve leti. Isti člani so lahko ponovno izvoljeni še eno mandatno dobo kot člani te komisije. Komisija lahko prične z delom, če je navzočih več kot polovica članov. Komisija veljavno sklepa, če sza posamezni sklep glasuje več kot polovica vseh članov. St. 22 — 6. VII. 1964 URADNI LIST SRS Stran 1329 35. člen ORS sodeluje z 'drugirpi samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbep i) dejavnosti in materialne proizvodnje, se dogovarja o skupnih nalogah in izvajanju teh nalog ter usklajuje raziskovalne programe. V ta namen ustanavlja skupne organe. Za organe iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega statuta. Pri sestavi organa mora biti zagotovljena številčna ’ enakost vseh interesnih skupnosti, ki sodelujejo v. tej komisiji oziroma temu organu. 36. člen ORS sodeluje z družbenopolitičnimi skupnostmi in organizacijami tako, da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov informacije, predloge in podobno. Predstavniki ORS sodelujejo po potrebi tudi v organih in delovnih telesih družbenopolitičnih .organizacij in skupnosti. 3,7. člen ORS redno sodeluje z občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami in gospodarsko zbornico v občini tako. da jih redno obvešča o svojem delu in daje za potrebe njihovih organov potrebne informacije, predloge in stališča. Skupščina ORS je dolžna razpravljat: o pobudah, predlogih in stališčih občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in jih seznanjati o sprejetih rešitvah. V. OBLIKOVANJE DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE STROKOVNE SLUZ^R IN NJRNR MEDSEBOJNE PRAVICE. DOLŽNOSTI IN ODGOVORNOSTI 38. člen Zaradi racionalnega in strokovnega opravljanja delovnih nalog se v ORS skupaj z ostalimi samou-pravimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti v občini ustanovi skupno strokovno službo samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in oblikuje delovno skupnost, ki opravlja za potrebe skupnosti finančne, analitske, administrativne, strokovne in' pomožne naloge. Skupna strokovna služba se ustanovi s samoupravnim sporazumom. 39. člen Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti določata samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ter letni program dela strokovne službe. Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, ob veznostih in odgovornostih določa medsebojna razmerja glede pogojev svobodne menjave dela, vrsto del, ki jih opravlja delovna skupnost, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, te-hieljne pogoje glede strukture delovnih mest, odgovornost delovne skupnosti, način reševanja medsebojnih sporov, načine koordiniranja med predsednikom ter vodjem delovne skupnosti ter druga vpra-š®nja skupnega pomena. Z letnim planom dela se določa: — konkretna dela in naloge strokovne službe, — število delavcev, potrebnih za izvedbo nalog ter IjvohRkacijski sestav teh delavcev, — oblikovanje prihodka strokovne službe, — pogoje za oblikovanje pravice delovne skupnosti do večjega ali manjšega prihodka ter postopek za realizacijo te pravice, — druge zadeve, pomembne za medsebojne odnose. 40. člen Delovno skupnost Skupne strpkovpe službo vodi vodja .delovne skupnosti. Vodjo delovne skupnosti Skupne strokovne službe imenujejo in razrešujejo po postopku javnega razpisa, potem ko so dobili mnenje delovne skupnosti Skupne strokovne službe, skupščine skupnosti, ki so ustanovile skupno strokovno službo. 41. člen Mandatna doba vodje traja 4. leta . Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko imenovana za vodjo še za naslednjo mandatno dobo, pri jem število mandatov ni omejepo. Vodja je dolžan enkrat letno po potrebi pa tudi večkrat poročati skupščinam skupnosti o delu delovne skupnosti Skupne strokovne službe. 42. člen Delovna skupnost Skupne strokovne službe ima statut, s katerim določa organizacijo Skupne strokovne službe in samoupravno organiziranost ter druge zadeve pomembne za delo Skupne strokovne službe. K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih se delovna skupnost Skupne strokovne službe oblikuje in ustanovi, k programu dela ter k razvidu delovnih nalog in opravil je potrebno soglasje skupščine ORS, ki tako delovno skupnost sama ali skupaj z drugimi interesnimi skupnostmi ustanovi. 43. člen ORS je dolžna skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi zagotoviti delovni skupnosti Skupne strokovne službe potrebne delovne prostore, delovna sredstva in druge pogoje za delo. 44. člen Sredstva za delovanje strokovne službe zagotavljajo skupnosti, ki so ustanpvile Skupno strokovno službo na podlagi sprejetega letnega ovrednotenega programa dela strokovne službe. Ta program predlaga delovna skupnost skupne strokovne službe sprejmejo pa ga skupščine, ki so ustanovile skupno delovno skupnost. Smiselno enak postopek velja tudi za sprejem samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. VI. PRENEHANJE DELEGATSKE DOLŽNOSTI 45. člen Delegati oziroma člani kateregakoli organa ORS oziroma kornisij ORS preneha njegova dolžnost v primerih: v — če mu preneha delovno razmerje v delovni organizaciji, iz katere je bil delegiran oziroma voljen kot predstavnik delovne organizacije oziroma katere interes zastopa in predstavlja, — če je odpoklican, — če nastopi delo oziroma funkcijo, zaradi ^katere ne more biti izvoljen za delegata v organ upravljanja ORS. Mandat preneha z dnem nastopa kateregakoli dejstva iz prejšnjega odstavka tega člena. 46. člen Odpoklican je lahko posamezni delegat kot tudi celotni organ ORS. Celotni organ ORS je lahko odpoklican: — kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih splošnih aktov ORS, planov in programov ORS, pa je tako nespoštovanje imelo za posledico ugotovljene materialne posledice, — kadar sprejme sklep, za katerega je opozorjen, da je v nasprotju z zakonitimi predpisi ali s splošnimi akti ORS, pa ga kljub opozorilu sprejme. 47. člen Celotni organ ORS je lahko odpoklican kadar tako sklene skupščina z 2/3 večino glasov vseh delegatov. Posamezni delegat je lahko odpoklican: — kadar ne spoštuje zakonitih predpisov, samoupravnih splošnih aktov pri delu v organu upravljanja, pa ima to za ORS materialne posledice, — če neopravičeno ne prihaja na seje organa ORS, pa kljub opozorilu ne prneha z izostajanjem. Smatra se, da neopravičeno ne prihaja na seje, če ne pride tritkrat zaporedoma na sejo. O odpoklicu takega delegata oziroma člana odloča organ, ki ga je izvolil. Če ni določeno drugače je tak delegat oziroma član odpoklican, če je za odpoklic glasovalo več kot 3/4 vseh članov oziroma delegatov organa ORS, ki je takega delegata oziroma člana izvolilo. VII. OBLIKE OBVEŠČANJA JAVNOSTI TER POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV ORS 48. člen O delu ORS se obvešča javnost predvsem v glasilu občanov in drugih sredstvih javnega obveščanja. 49. člen Vsak član ORS ima pravico predlagati sprejem samoupravnih splošnih aktov, njegovih sprememb oziroma dopolnitev. Svojo zahtevo s predlogom pošlje član preko svoje delegacije v skupščino ORS. Skupščina ORS razpravlja o predlogu in ga da v 15 dnevno javno razpravo. 50. člen Statut, pravilnike, poslovnike in druge samoupravne splošne akte (razen samoupravnega sporazuma o ustanovitvi) sprejme skupščina ORS po izvedenem postopku določenem v prejšnjem členu, s tem, da pripombe oziroma stališča dobljena v 15 dnevni javni razpravi uskladi pristojni odbor skupščine ter oblikuje predlog samoupravnega splošnega akta. Skupščina razpravlja o predlaganih spremembah in dopolnitvah oziroma predlogu samoupravnega splošnega akta ter glasuje o sprejemu takega samoupravnega splošnega akta. Enak postopek velja tudi za spremembe oziroma dopolnitve samoupravnih splošnih aktov. Statut mora biti objavljen v Uradnem listu SRS. VIII. KONČNE DOLOČBE 51. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina ORS in bo dala nanj soglasje občinska skupščina. 52. člen Ta statut, spremembe in dopolnitve statuta se objavijo v Uradnem listu SRS. 53. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati dosedanji statut ORS Litija, sprejet na seji skupščine ORS Litija dne 16. novembra 1978. 54. člen Skupščina ORS je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacije iz vliti organe v skladu s tem statutom. Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanje skupščine. Predsednik skupščine ORS Litija Marijan Kokalj 1. r. 1119. Na podlagi 57. člena ustave SR Slovenije in 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in zaradi uskladitve nalog in organizacije Občinske kulturne skupnosti Litija z novim zakonom sprejemamo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in drugi samoupravno organizirani delovni ljudje ter občani v krajevnih skupnostih (kot uporabniki) in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ljudje in občani organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost — naslednje spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija tako, da v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija I. SPLOŠNE določbe 1. člen S tem sporazumom je določeno: — namen in cilj ustanovitve kulturne skupnosti in svobodne menjave dela, — predmet svobodne menjave dela, — vsebina, način in postopek sporazumevanja ° medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, — osnove družbenoekonomskih odnosov v kultur-ni skupnosti, — samoupravna organiziranost kulturne skupnosti, — pravice in odgovornosti organov skupnosti, — samoupravni splošni akti, —" način obveščanja javnosti, — opravljanje del v skupni strokovni službi, — druge zadeve, ki so skupnega pomena, — prehodne in končne določbe. II. NAMEN IN CILJ USTANOVITVE KULTURNE SKUPNOSTI IN SVOBODNE MENJAVE DELA 2. člen Udeleženci tega sporazuma ustanovijo Občinsko kulturno skupnost Litija (v nadaljnjem besedilu: kulturna skupnost), da bi kot uporabniki oziroma izvajalci v njej zagotavljali uresničevanje svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti in uveljavljanje celovite kulturne politike v občini Litija. 3. člen Podpisniki tega sporazuma s sporazumevanjem v Kulturni skupnosti Litija: — sprejemajo programe kulturnih dejavnosti v občini Litija, programe naložb za razširitev zmogljivosti izvajalcev, — določajo programe storitev oziroma posamične kulturne in druge storitve, ki jih zagotavljajo s svobodno menjavo dela, standarde in normative za opravljanje kulturnih dejavnosti, osnove in merila za ugotavljanju cene posamične kulturne storitve oziroma povračila za program storitev oziroma kulturno dejavnost, — določajo oblike povračil in načine uresničevanja medsebojnih obveznosti, — določajo ukrepe za odpravljanje motenj v kulturnih dejavnostih, ki so nastale zaradi nepredvidenih sprememb v gibanju dohodka pri uporabnikih ali sprememb materialnih in kadrovskih zmožnosti pri izvajalcih, — določajo postopek in način vračila oziroma poračuna presežka sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov storitev kulturnih dejavnosti, — določajo postopke za ugotavljanje in ocenjevanje izvrševanja medsebojnih obveznosti, — urejajo pravice in dolžnosti ter naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, — urejajo druge medsebojne odnose. III. PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA 4. člen Predmet svobodne menjave dela na področju kulturnih dejavnosti so posamične kulturne in druge storitve, storitve potrebne za izvedbo posameznega kulturnega programa (program storitev) in v primerih, ko zaradi narave kulturnih dejavnosti ni mogoče ali ni smotrno vrednotiti kulturnih dejavnosti po programu storitev ali po posamičnih storitvah, je predmet svobodne menjave dela posamezna dejavnost. IV. VSEBINA, NAČIN IN POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH, OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH 5. člen V Kulturni skupnosti Litija uporabniki in izvajalci: — skrbijo za skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana kulturne skupnosti, — usklajujejo programe storitev oziroma posamičnih storitev s področja skupnosti, — usklajujejo merila za vrednotenje programov storitev oz. posamičnih storitev, — ugotavljajo obseg sredstev za izvedbo programov storitev oz. posamičnih storitev oziroma dejavnosti v posameznih planskih obdobjih in sprejemajo ukrepe za zagotavljanje teh sredstev, — zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti kulturnih organizacij, če ta niso obsežena v ceni storitev, — spodbujajo medobčinsko, medrepubliško in mednarodno sodelovanje, — določajo obseg in način zagotavljanja sredstev za opravljanje nalog LO in DS, — sprejemajo plan občinske kulturne skupnosti, — se sporazumevajo o drugih zadevah v skladu z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti Kulturne skupnosti Litija. 6. člen Ustanovitelji Kulturne skupnosti Litija se sporazumevajo v obliki samoupravnih sporazumov o ustanovitvi in o temeljih planov Kulturne skupnosti Litija ter preko delovanja delegatov v skupščini Kulturne skupnosti Litija in v njenih organih. 7. člen O samoupravnem sporazumu o ustanovitvi in o temeljih plana kulturne skupnosti odločajo udeleženci ,na zborih delovnih ljudi in krajanov, potrdi jih tudi Skupščina občine Litija, o ostalih samoupravnih aktih in dogovorih pa odločajo preko delegatov na skupščini OKS Litija. V. OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V KULTURNI SKUPNOSTI 8. člen Podpisniki samoupravnega 'sporazuma zagotavljajo kulturni razvoj v občini Litija s svobodno menjavo dela. Rezultate dela izvajalcev vrednotijo udeleženci s samoupravnim dogovorjenim povračilom za posamezno storitev, program storitev ali za posamezno dejavnost. 9. člen Povračilo za posamezno storitev ali program storitev ali posamezno dejavnost oziroma'ceno sestavljajo: — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kot izvajalcev, glede na vrsto, obseg in zahtevnost dela v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in z zakonom, sredstva za prihodke delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost in sodelujejo pri uresničevanju programov storitev, — sredstva, s katerimi se amaterskim delavcem kot izvajalcem v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom zagotavljajo nadomestila osebnega dohodka, povračila stroškov in podobno, če tega ne zagotavljajo same temeljne organizacije združenega dela, v kateri delavci združujejo delo, — materialni stroski po samoupravno dogovorjenih normativih tistih vrst materialnih, stroškov, ki se lahko normirajo po cenah, ki veljajo za čas zadovoljevanja skupnih potreb oziroma za druge materialne stroške, katerih ni mogoče normirati ali po izkušnjah iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememb obsega kakovosti dela in sprejete politike cen v planskem obdobju na podlagi dejanskih stroškov ter nabavnih cen. — amortizacija osnovnih sredstev po stopnjah, predpisanih z zakonom oz. po povečanih stopnjah, če tako določijo s samoupravnim sporazumom uporabniki in izvajalci, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti in izdatki, ki se pokrivajo iz dohodka, v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom ali zakonom, — dogovorjena sredstva rezerv v skladu z zakonom, — del sredstev za razvoj materialne osnove dela izvajalcev v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana kulturne skupnosti. 10. člen Normative in standarde za opravljanje kulturnih dejavnosti določijo uporabniki in izvajalci s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Kulturne skupnosti Litija. 11. člen Uporabniki in izvajalci urejajo medsebojne obveznosti, pravice in odgovornosti ter pogoje in načine uresničevanja s,vobodne menjave dela z družbenim dogovarjanjem, s samoupravnimi sporazumi, skladno z zakonom in tem samoupravnim sporazumom, statutom in drugimi akti. 12. člen Kulturno Iskupnost Litija upravlja skupščina. Skupščina ima 58 delegatskih mest Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest, od tega 27 delegatskih mest OZD in 18 delegatskih mest krajevne skupnosti. Zbor izvajalcev ma 13 delegatskh mest. 13. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščino (Uradni list SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošni akt Kulturne skupnosti Litija. 14. člen V zbor uporabnikov skupščine kulturne skupnosti pošiljajo svoje delegate delavci iz temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter samoupravno organizirani delovni ljudje in občani iz krajevnih skupnosti. V zbor izvajalcev pa pošiljajo delegate delavci iz temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni Ijud-dje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost. 15. člen Mandatna doba delegatov v skupščini kulturne skupnosti je 4 leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat izvoljen za člana iste delegacije. 16. člen Za izvrševanje odločitev skupščine in pripravo predlogov iz njene pristojnosti ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev. Število teh orga- nov, njihova delovna področja in sestavo določi skupščina Kulturne skupnosti Litija s" statutom tako, da jih sestavljajo samo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov oz. izvajalcev za skupščino kulturne skupnosti. Skupščina oziroma organi lahko v skladu s statutom oblikujejo tudi stalna ali z : kovna delovna telesa. 17. člen S tem sporazumom o ustanovitvi Kulturne skupnosti Litija v skladu z zakonom oblikujemo tudi organ samoupravne delavske kontrole, ki skrbi za uresničevanje in varstvo pravic članov. 18. člen Organ samoupravne delavske kontrole je izvoljen, če je zanj glasovala večina vpeli navzočih delegatov v obeh zborih ter šteje 5 članov. 19. člen Organ samoupravne delavske kontrole nadzoruje: izvajanje pravic in uveljavljanje obveznosti ter odgovornosti, oblikovanje in uporabo sredstev, izvajanje sprejetih planov, programov in nalog ter delovanje skupnosti in njene strokovne službe. Svoje ugotovitve posreduje skupščini kulturne skupnosti in njenim izvršnim organom. VII. PRAVICE IN ODGOVORNOSTI ORGANOV SKUPNOSTI 20. člen Delegati v skupščini kulturne skupnosti enakopravno in sporazumno: — sprejemajo statut skupnosti, poslovnik skupščine in druge splošne akte skupnosti, — sprejemajo plan kulturne skupnosti in letne programe in finančne načrte, — oblikujejo politiko na področju kulturnih dejavnosti, — se sporazumevajo o programih storitev in pogojih za opravljanje kulturnih storitev, — se sporazumevajo o cenah oziroma povračilih, — odločajo o ustanavljanju delovnih organizacij s področja kulture, — odločajo o združevanju sredstev kulturne skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organizacij, za sofinanciranje dejavnosti, ki so skupnega pomena, — odločajo o najemanju posojil za kulturno skupnost in pogojih za dajanje posojil drugim, — volijo predsednika skupščine, predsednika zborov, predsednika izvršnih organov skupščine in njihove namestnike ter člane izvršnih organov, — delegate za skupščino Kulturne skupnosti Slovenije, — se dogovarjajo o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih, ki jih določata ta sporhzum in statut. 21. člen, Skupščina sprejema odločitve na zasedanjih obeh zborov. Odločanje skupščine je veljavno, če je na seji skupščine navzočih več kot pol delegatov vsakega zbora. Odlpčitve o zadevah, o katerih odločajo delegati na skupščini, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno, so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru. Ce ni doseženo soglasje med zboroma, je treba izvesti usklajevalni postopek, ki je določen s statutom kulturne skupnosti. Ce tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturnih dejavnosti, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti začasno uredi to vprašanje. 22. člen Skupščina kulturne skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori Skupščine občine Litija sprejema odloke 'n druge splošne akte s svojega področja, odloča o splošni politiki, razvoju in drugih pomembnih vprašanjih svojega področja, ki so v pristojnosti družbenopolitične skupnosti. 23. člen Spore iz družbenoekonomskih odnosov, iz samoupravnih odnosov pri sprejemanju in izpolnjevanju Planskih odločitev in iz drugih samoupravnih razmerij, ki jih delovni ljudje samostojno urejamo v skupnosti, rešuje posebno sodišče združenega dela. Posebno sodišče združenega dela ustanovijo uporabniki in izvajalci pri Kulturni skupnosti Slovenije. Pritožbe zoper odločbe sodišča združenem dela za Področje kulturnih dejavnosti rešuje Sodišče združe-negaga dela SR Slovenije. Podrobnejše določbe o delovanju sodišča združenega dela določa samoupravni sporazum o ustanovitvi. VIII. SAMOUPRAVNI SPLOSNI AKTI 24. člen Skupnost ima naslednje samoupravne splošne akte: — statut skupnosti, — pravilnik o delovanju organa samoupravne delavske kontrole, — poslovnik o delu skupščine in drugih organov le skupnosti, — samoupravne sporazume in pravilnike, ki so Potrebni za nemoteno delovanje skupnosti in jih določa statut ali drug samoupravni splošni akt. 25. člen ♦ Statut skupnosti ureja: — statusna vprašanja, — samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij v skupnosti, — postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — način sodelovanja s predstavniki organizacij *n skupnosti, — razpolaganje in ravnanje s sredstvi v skupnosti, — uresničevanje nalog na področju SLO in DS, — javnost dela, — opravljanje del v delovni skupnosti Skupne strokovne službe. IX. NAČIN OBVEŠČANJA JAVNOSTI 26. člen Delo skupščine Kulturne skupnosti Litija in nje-^ih organov je javno. Javnost dela zagotavlja skup-šUlna tako da: — samoupravne sporazume o ustanovitvi in o terrieiiih planov kulturne skupnosti ter statut in poslovnik o delu skupščine objavi V javnih glasilih, — ostala gradiva za seje skupščine objavlja v Delegatskem poročevalcu ali posreduje delegatom v drugi obliki z vabili na sejo skupščine, — so pri strokovni službi vedno dostopni zapisniki sej skupščine in njegovih organov ter druge programske in finančne Informacije. X. OPRAVLJANJE DEL V SKUPNI STROKOVNI SLUŽBI 27. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih, pomožnih in drugih potrebnih del skupnega pomena oblikuje Kulturna skupnost Litija, skupaj z ostalimi SIS, skupno strokovno službo. Odnose med Kulturno skupnostjo Litija in delovno skupnostjo strokovne službe ureja poseben samoupravni sporazum. 28. člen Vodjo skupne strokovne službe imenuje in razrešuje skupščina kulturne skupnosti in ostale skupščine tistih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale strokovno službo, ko dobijo mnenje delovne skupnosti. XI. DRUGE ZADEVE 29. člen Kulturna skupnost Litija se po potrebi dogovarja z drugimi kulturnimi skupnostmi o skupnem obravnavanju. načinu reševanja in financiranja kulturnih dejavnosti, ki imajo pomen za več občin, potem ko sprejme tako odločitev njena skupščina. 30. člen Kulturna Skupnost Litija se dogovarja tudi o skupnem programu, ki ga vse kulturne skupnosti uresničujejo preko Kulturne skupnosti Slovenije. 31. člen Kulturna skupnost Litija sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini, zlasti s področja raziskovalne dejavnosti ter vzgoje in izobraževanja. Za dogovarjanje o skupnih nalogah, pripravo odločitev za uresničevanje teh nalog in njihovo izvajanje se lahko ustanovijo skupni Organi. 32. člen Družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in druge organe in organizacije, ki sodelujejo s Kulturno skupnostjo Litija, le-ta nenehno seznanja s svojim delom. Po potrebi jim pomembnejše gradivo daje tudi v predhodno razpravo. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 33. člen Ta sporazum začne veljati, ko skupščina Kulturne skupnosti Litija s sklepom Ugotovi, da ga je sprejela večina udeležencev in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Litija. 34. člen Ta samoupravni sporazum je mogoče spreminjati le na način, kot je veljal za njegov sprejem. 35. člen Z dnem veljavnosti' tega sporazuma preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Litija (19. 12. 1974). Vse ostale samoupravne splošne akte skupnosti bomo uskladili z določbami tega samoupravnega sporazuma najkasneje v šestili mesecih od dneva njegove veljavnosti. 36. člen Ta samoupravni sporazum se objavi v Uradnem listu SRS. 1120. Na podlagi 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Kulturne skupnosti Litija in v ^vezi z 40. in 41. členom zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81), je skupščina Kulturne skupnosti Litija na sejah obeh zborov dne 28. maja 1982 sprejela STATUT Občinske kulturne skupnosti Litija I. TEMELJNE DOLOČBE A 1. člen Občinska Kulturna skupnost Litija (v nadaljnjem besedilu KS Litija) je samoupravna interesna skupnost, v kateri dciavci in delovni ljudje in občani ugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju kulture ter jih uresniču-' jejo v skladu z dohodkovnimi možnostmi, s svobodno menjavo dela. 2. člen Statut KS Litija podrobneje ureja: — statusne določbe, — samoupravno organiziranost in uresničevanje delegatskih razmerij, — postopek sprejemanja samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — način sodelovanja s predstavniki organov organizacij in skupnosti, — razpolaganje s sredstvi, — uresničevanje nalog na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — opravljanje del v delovni skupnosti Skupne strokovne službe, — javnost dela. * 3. člen Delavci drugi delovni ljudje ter občani sprejemajo odločitve z delovnega področja KS Litija z osebnim izjavljanjem ali po svojih delegatih. Po prehodnem odločanju delavcev v TOZD, delov-’ ih . kupne . a in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegati v skupščini: — določajo elemente samoupravnega sporazuma o temeljih plana KS Litija, — sklepajo o temeljih plana KS Litija, — odločajo p drugih vprašanjih z delovnega po-droi a, kadar je to določeno s samoupravnim splošnim aktom KS Litija. Pa svojin delegatih v organih upravljanja teme-’ nih or anizacij združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih sklepajo delavci in drugi ljudje ter občani samoupravne sporazume: — o temeljih planov skupnosti, — o drugih vprašanjih, določenih s samoupravnim splošnim aktom skupnosti ali zakonom. Po svojih delegatih v Skupščini KS Litija delavci in delovn ljudje ter občani odločajo v zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti oziroma z zakonom. H. STATUSNE DOLOČBE 4. člen Ime skupnosti je: Občinska kulturna skupnost Litija. Sedež skupnosti je v Litiji, Valvazorjev trg 9 a. 5. člen KS Litija je pravna oseba. V pravnem prometu uporablja združena sredstva uporabnikov in izvajalcev v mejah, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana KS Litija. KS Litija predstavlja in zastopa predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika. KS Litija ima pečat. Pečat je okrogle oblike z napisom: »Občinska kulturna skupnost Litija*. 6. člen KS Litija je vpisana v sodni register. III. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST IN URESNIČEVANJE DELEGATSKIH RAZMERIJ 1. Skupščina KS Litija in njeni organi a) Sestava skupščine 7. člen OKS Litija upravlja skupščina. Skupščina ima 58 delegatskih mest. Skupščina je sestavljena iz zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Zbor uporabnikov ima 45 delegatskih mest, od tega 27 delegatskih mest OZD in 18 delegatskih mest krajevne skupnosti. Zbor izvajalcev ima 13 delegatskih mest. Delegate v zbor uporabnikov KS Litija delegirajo delegate delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter samoupravno iorgani-zirani delovni ljudje in občani iz krajevnih skupnosti. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegati delavcev iz temeljnih organizacij združenega dela, ki opravljajo kulturno dejavnost kot glavno dejavnost, delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali dmgo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki opravljajo kulturno dejavnost. k 8. člen Delegati so delegirani za posamezno zasedanje skupščine oziroma za posamezne seje zbora. V zboru uporabnikov oziroma izvajalcev ne more biti delegiran delegat, ki je izvoljen v odbor za samo-i ; vno delavsko kontrolo. Delavci delovne skupnosti, ki za skupnost oprav-i ;ajo strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela, ne morejo biti delegirani ne v zbor uporabnikov ne v zbor izvajalcev. » b) Funkcije v skupščini 9. člen V skupščino so stalne funkcije predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednikov in namestnikov predsednikov zborov ter predsednikov in članov odborov skupščine. Predsednik in namestnik predsednika sta voljena za dobo dveh let, na druge stalne funkcije v skupščini Pa za dobo, dokler traja mandat delegaciji po zakonu, vendar jih skupščina oziroma zbor lahko že prej odpokliče ali na njihovo prošnjo razreši. V primeru, da delegatu preneha stalna funkcija Pred potekom mandatne dobe. izvoli skupščina na to funkcijo drugega delegata za preostali del mandatne dobe. Delegat je lahko izvoljen na isto funkcijo največ dvakrat zapored. Pri tem se ne šteje opravljanje funkcije v času, ki je bil krajši od polovice dobe iz tretjega odstavka tega člena. Vse funkcije se opravljajo neprofesionalno. 10. člen Predsednik skupščine sklicuje zasedanja skupščine in skupne seje zborov, predlaga dnevni red in skupaj s predsednikoma zborov predseduje skupnim sejam zborov. Predsednik zbora sklicuje seje zbora, predlaga dnevni red teh sej in jim predseduje. Način sklicevanja in potek sej podrobneje ureja poslovnik. Namestnik predsednika skupščine oziroma namestnik predsednika zbora nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan. 11. člen Predsednik skupščine in predsednika zborov sklicujejo zasedanja skupščine in zborov v rokih, predvidenih z njenim programom dela, izjemoma pa tudi 'zven teh rokov, če to terja nujnost obravnavanja zadev, ki s programom dela skupščine niso bile predvidene. Predsednik skupščine je dolžan sklicati zasedanja "a zahtevo enega od zborov skupščine ali skupine naj-manj devetih delegatov iz posameznega zbora. 12. člen Predsednik skupščine, predsednika zborov in Predsedniki odborov skupščine sestavljajo predsedstvo skupščine. Predsedstvo skupščine pomeni metodo oziroma koordinacijo dela skupščine pri zagotavljanju pogojev za nepretrgan vpliv uporabnikov in izvajalcev in — obravnava vprašanja skladnega delovanja in Programiranja dela skupščine ter njenih organov in drugih teles, — skrbi za sodelovanje s Skupščino občine Litija ltl družbenopolitičnimi organizacijami v občini, — skrbi za sodelovanje s .Kulturno skupnostjo Slovenije in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, — skrbi za izvajanje poslovnika skupščine in sPrejema stališča o doslej navedenih in drugih s Poslovnikom navedenih vprašanjih. Sestanke predsedstva sklicuje in vodi predsednik skupščine v skladu s poslovnikom skupščine. c) Odločanje v skupščini 13. člen Pri uresničevanju nalog skupščine, ki jih določata zakon in samoupravni sporazum o ustanovitvi Kulturne skupnosti Litija, zbor uporabnikov in zbor izvajalcev obravnavata in odločata enakopravno ali skupaj. Vsak zbor obravnava in odloča samostojno o zadevah, določenih s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi KS Litija. 14. člen Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini skupaj na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno, so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov. Odločitve o zadevah, o katerih odločata oba zbora enakopravno so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih. Poslovnik skupščine določa vprašanja v zvezi s potekom seje zbora ali skupne seje zborov, o katerih odločajo delegati v skupščini z navadno večino. 15. člen Ce odločitev o zadevi, o kateri odločata zbor i enakopravno, ni sprejeta v enakem besedilu v obeh zborih, oblikujeta zbora skupno komisijo z nalogo, da v določenem roku pripravi predlog usklajenih stališč. Pri delu usklajevalne komisije sodeluje predsednik skupščine ali njegov namestnik. Delo komisije vodi eden od članov komisije, ki ga člani izberejo izmed sebe. Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi uskladila stališča in pripravila sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zboroma. Zbora sta dolžna razpravljati o predlogu usklajevalne komisije takoj, ko ga je le-ta predložila. Ce skupščina ne sprejme predloga usklajevalne komisije, se zadeva odloži z dnevnega reda. Zadeva se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega od zborov ali predsedstva skupščine. Ce je sporna zadeva take narave, da bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje kulturne dejavnosti, lahko Skupščina občine Litija začasno uredi to vprašanje. 16. člen Posamezen zbor skupščine lahko sprejema odločitve, če je na seji navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest v zboru. Kadar skupščina odloča na skupni seji, mora biti V vsakem zboru navzočih več kot polovica delegatov glede na skupno število delegatskih mest. d) Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov v skupščini 17. člen V obravnavi posameznih vprašanj v skupščini oziroma njenem zboru se je delegat dolžan - ravnati po smernicah svoje delegacije oziroma konference delegacij, ki ga je delegirala. Ce konferenca delegacij oziroma organ, ki opravlja funkcije delegacije, zavzema stališče do posameznega vprašanja, je delegat dolžan to stališče izraziti v skupščini oziroma zboru ter ga usklajevati s stališči, ki jih do tega vprašanja izrazijo drugi delegati. V usklajevanju stališč med delegati v skupščini oziroma njenem zboru ima delegat pravico in dolžnost opredeliti se za sporazumno rešitev, ki po njegovi presoji najbolj ustreza utemeljenim posamičnim in skupnim interesom ter širšim družbenim interesom. Preden se opredeli za določeno rešitev, ima delegat pravico zahtevati dodatria pojasnila oziroma podrobnejšo utemeljitev predloga. 18. člen Delegati v skupščini KS Litija oziroma njenem zboru so pri delu in odločanju skupščine oziroma njenega zbora enakopravni. Vsak delegat, ki se izkaže z ustreznim pooblastilom, ima pravico in dolžnosti udeležiti se sej zbora, v katerega je delegiran, ter v njem sodelovati v skladu s poslovnikom pri obravnavanju in odločanju o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Delegat ne sme brez utemeljenega razloga odkloniti nalog, ki mu jih poveri zbor ali skupščina. 19. člen Delegat, ki je delegiran v skupščino, je za svoje delo v skupščini oziroma njenem zboru osebno odgovoren svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, ki ga je delegirala. Delegat je svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij. ki ga je delegirala, dolžan poročati o delu skupščine oziroma njenega zbora, o sprejetih odločitvah in o svojem delu v skupščini oziroma na zboru. e) Odbori skupščine 20. člen Odbori skupščine pripravljajo odločitve oz. predloge, ki jih sprejema skupščina," skrbe za izvrševanje v skupnosti sklenjenih samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine, spremljajo njihovo izvajanje in s tem seznanjajo skupščino. Pri pripravljanju predlogov odločitev so se odbori dolžni ravnati po smernicah in napotkih skupščine. Odbori skupščine so upravičeni zahtevati od drugih organov skupščine in od organizacij in skupnosti uporabnikov in izvajalcev poročila in podatke, potrebne za spremljanje izvajanja samoupravnih sporazumov in odločitev skupščine. Odbori skupščine so dolžni seznanjati skupščino, kako se izvaja posamezen samoupravni sporazum ali odločitev skupščine. Odbori skupščine so dolžni seznanjati skupščino, kako se izvaja posamezen samoupravni sporazum ali njena o.dločitev, v rokih, ki jih določajo ti akti oziroma na zahtevo, skupščine. 21. člen Odbori skupščine so: 1. Odbor za skladen razvoj kulturnih dejavnosti, 2. Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela, 3. Odbor za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovska vprašanja, priznanja in nagra qe, 4. Odbor za normativno dejavnost, 5. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, 6. Odbor za obnovo gradu Bogenšperk — posebni odbor pri OKS Litija. V vsakem odboru je od 5 do 7 članov in sicer iz vrst obeh zborov. Člane odbpro.v imenuje skupščina iz vrst članov delegacij uporabnikov in izvajalcev. Delo skupnih organov uporabnikov in izvajalcev VO.dijo predsedniki odborov. Volijo jih člani odborov id svojih vrst. V primeru njihove odsotnosti oz. zadržanosti vodi seje član odbora, za katerega sp dogovorijo v odboru. 22. člen V delovno področje odbora za skladen razvoj kulturnih dejavnosti sodijo: — uresničevanje letnih programov na svojem področju, — oblikovanje normativov in standardov na področju kulturnih dejavnosti, — spremljanje področja dela vseh kulturnih dejavnosti, predvsem pa odbora za obnovo gradu Bogenšperk in programskega sveta za kinodejavnost, — investicije v kulturne prostore, ipd. V delovno področje odbora za planiranje in svobodno menjavo dela sodijo: — oblikovanje metodologije za spremljanje elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih plana, — priprava in koordinacija aktivnosti pri oblikovanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, — priprava letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov, — spremljanje uresničevanja svobodne menjave dela. V delovna področje odbora za vprašanja samoupravne organiziranosti in kadrovska vprašanja sodijo: — sodelovanje s Posebno izobraževalno skupnostjo za kulturo, — spremljanje štipendijske politike na področju kulture, — vzpodbujanje strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanje kulturmh delavcev — volitve, imenovanja in nagrade, ipd., — oblikovanje predlpgov za podeljevanje občinskih priznanj, priznanj OR, Valvazorjevih plaket in drugih priznanj. V delovno področje odbora za normativno dejavnost sodijo: — proučevanje posameznih vprašanj in osnutkov splošnih aktov skupnosti, — skrb za usklajenost z ustavo in zakoni ter * razvojem samoupravnih odnosov. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravlja samoupravne akte, ki jih na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite sprejem3 skupščina skupnosti, skrbi za izvajanje teh samoupravnih aktov, pripravlja obrambni načrt skupnosti in neposredno uresničuje druge naloge na področju ljudske obrambe in, družbene samozaščite v skladu 2 zakonom, predpisi na podlagi zakona in plani družbenopolitičnih skupnosti. V delovno področje Odbora za obnovo gradu Bo-genšperk sodijo: spremljanje v izvajanje obnovitvenih in ostalih del na gradu Bogenšperk, ki jih podrobneje opredeli odbor sam. 23. člen Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo delovna telesa za obravnavo določenih skupnih vprašanj ali posameznih zadev. Delovna telesa za obravnavo skupnih vprašanj ali vprašanj trajnejšega značaja se ustanovijo s poslovnikom ali sklepom skupščine oziroma zbora. S poslovnikom ali sklepom sc določijo tudi naloge, pooblastila in sestava delovnih teles. Delovno telo ima predsednika in določeno število članov. Ko delovno telo opravi nalogo, za katero je bilo ustanovljeno, preneha z. delom. 2. Odbor samoupravne delavske kontrole • 24. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic članov se v skupnosti oblikuje odbor samoupravne delavske kontrole. Odbor samoupravne delavske kontrole skupnosti šteje 5 do 7 članov iz obeh zborov. Člane odbora samoupravne delavske kontrole volijo delavci, delovni ljudje iz vrst delegacij uporabnikov in izvajalcev za skupščino KS Litija. Predlog kandidatne liste pripravi skupščina KS Litija. Kandidat je izvoljen, če se je zanj opredelila več kot polovica članov KS Litija. Rezultat volitev ugotovi skupščina na podlagi sklepov članov KS Litija. Te določbe veljajo tudi za odpoklic člana Odbora samoupravne delavske kontrole. Postopek za odpoklic začne skupščina KS Litija, kadar je podan kateri od razlogov, ki jih za odpoklic določa zakon. 25. člen Člani odbora samoupravne delavske kontrole izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika. Predsednik odbora, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, sklicuje in vodi seje odbora ter predstavlja odbor v odnosih s skupščino KS Litija in njenimi organi kot tudi v odnosih z drugimi organi in organizacijami. Odbor dela in odloča kolektivno na sejah. Odločitev je v zboru sprejeta, če se za njo Izreče vsaj šest članov. Člani odbora so kolektivno odgovorni delavcem in delovnim ljudem za izpolnjevanje nalog odbora kot tudi za zakonitost njegovih odločitev. Vsak član odbora je v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi osebno odgovoren za svoje delo v odboru, pa tudi za delo in odločitev odbora. Odbor je dolžan vsaj enkrat letno seznaniti delegate v skupščini KS Litija s svojim delom. 26. člen Organ samoupravne delavske kontrole skrbi za uresničevanje in varstvo pravic članov s tem da nadzoruje izvajanje pravic in opravlja nadzor nad uveljavljanjem obveznosti in odgovornosti, nad oblikovanjem in uporabo sredstev, nad izvajanjem spre- jetih planov, programov in nalog ter nad delovanjem organov KS Litija in njene strokovne službe. 27. člen O svojih stališčih mora odbor samoupravne delavske kontrole obveščati skupščino KS Litija ter ji predlagati ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pravilnik o delu odbora samoupravne delavske kontrole patančneje določa vse zadeve s področja delovanja odbora. IV. POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV 28. člen S samoupravnimi sporazumi, plani KS Litija, statutom, poslovnikom skupščine, pravilniki, - sklepi. in drugimi samoupravnimi splošnimi akti KS Litija se na splošen način urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti članov KS Litija. Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti v skladu z zakonom in ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti kot tudi ne v nasprotju s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ki jih je skupnost sklenila ali jim pristopila. 29. člen Postopek sklepanja samoupravnih splošnih aktov v K3 Litija mora biti v skladu z zakonom In tem statutom. Samoupravni splošni akt je mogoče spremeniti ali dopolniti, razveljaviti ali mu podaljšati veljavnost samo po postopku, ki je določen za njegovo sprejemanje. 30. člen Samoupravni splošni akti skupnosti morajo biti objavljeni. Veljati začno 8. dan po objavi, če s samim samoupravnim splošnim aktom ni določen drugačen rok. Samoupravni splošni akti, za katere zakon zahteva soglasje skupščine občine, ter spremembe in dopolnitve teh aktov se objavijo šele, ko je to soglasje dano. Ce z zakonom ali samoupravnim splošnim aktom ni določeno drugače, se samoupravni splošni akti skupnosti objavljajo v Uradnem listu SRS. a) Samoupravni sporazumi 31. 61*« S samoupravnimi sporazumi uporabniki in izvajalci določajo temelje planov KS Litija in urejajo svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v odnosih svobodne menjave dela in drugih družbenoekonomskih odnosih. Skupščina KS Litija začne in vodi postopek samoupravnega sporazumevanja. Skupščina KS Litija je dolžna obravnavati pobudo, ki jo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma dajo delavci oz. drugi delovni ljudje neposredno, po svojih samoupravnih organizacijah, po svojih delegatih v skupščini KS Litija in njenih organih ali po svojih delegatih v odboru za samoupravno delavsko kontrolo KS Litija, kakor tudi po sindikatu, drugi družbenopolitični organizaciji in družbenopolitični skupnosti. 32. člen Ko skupščina sprejme pobudo za sklenitev določenega samoupravnega sporazuma, da njegov osnutek v obravnavo uporabnikom in izvajalcem, da se o njem izrečejo v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni. Ce organ, ki je dal pobudo za sklenitev samoupravnega sporazuma ni tudi pripravil osnutka tega sporazuma, pripravi osnutek odgovorni odbor skupščine, oziroma, če skupščina tako sklene, delegatska delovna skupina. 33. člen Ko poteče rok za obravnavo osnutka samoupravnega sporazuma ugotovi odgovorni odbor skupščine rezultat te obravnave in predlaga skupščini stališča do posameznih v obravnavi izraženih predlogov in pripomb. Skupščina KS Litija določi predlog samoupravnega sporazuma in ga pošlje udeležencem sporazumevanja v sprejem. Samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme najmanj tolfko udeležencev, kolikor je po njegovih določbah potrebno za sklenitev in to dejstvo ugotovi skupščina KS Litija. b) Plani in programi skupnosti 34. člen Plane ter programe KS Litija sprejema skupščina KS Litija na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih samoupravnih sporazumov. S planom oziroma programom KS Litija ni mogoče naložiti uporabnikom ali izvajalcem materialnih obveznosti, kakršnih niso prevzeli s samoupravnim sporazumom. Za obravnavo osnutka plana oz. programa nora biti članom KS Litija zagotovljen čas najmanj 30 dni. Skupščina KS Litija lahko sklene, da v javno razpravo posreduje tudi predlog plana oziroma programa. c) Statut skupnosti 35. člen Statut KS Litija sprejema skupščina KS Litija potem, ko je bil njegov osnutek najmanj 30 dni v obravnavi. V primeru, da je začet postopek za spremembo oziroma dopolnitev statuta zaradi tega, ker je bil spremenjen oziroma dopolnjen samoupravni sporazum o ustanovitvi KS Litija, ker so k temu sporazumu pristopili novi člani, ker so v samoupravni organiziranosti uporabnikov ali izvajalcev nastale takšne spremembe, ki terjajo spremembo števila delegatskih mest ali sestavo konferenc delegacij, in iz podobnih razlogov, skupščina KS Litija začasno uredi vprašanja, ki jih ni mogoče odločati s statutarnim sklepom. Statutarni sklep iz prejšnjega odstavka preneha veljati z dnem uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev statuta. d) Poslovnik skupščine 36. člen Skupščina KS Litija s svojim poslovnikom v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi KS Litija in njenim statutom podrobneje uredi vprašanja v zvezi s svojim delom oziroma delom zborov, odborov in delegatskih delovnih teles in sicer: — način programiranja dela zborov skupščine in njenih organov, — metode dela in sodelovanja zborov skupščine in njenih organov, — način sklicevanja in vodenja sestankov predsedstva skupščine, — poslovni red za sklicevanje in potek sej, — način in postopek volitev delegatskih delovnih skupin ter njihovega odpoklica, — način sklicevanja in vodenja sej odborov in delegatskih delovnih skupin, •— način in postopek delegiranja delegatov skupščine oz. zbora v skupne organe, ustanovljene s samoupravnim sporazumom ter njihovega odpoklica, — način in postopek imenovanj in razrešitev, — način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov v zvezi z njihovim delom v skupščini, njenih zborih in njenih organih, — način vodenja in potrjevanja zapisnikov, — druga vprašanja podobnega značaja. e) Drugi samoupravni splošni akti skupnosti 37. člen S pravilniki, sklepi in drugimi akti splošne narave skupščina KS Litija zagotavlja uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti, ki so jih delavci in drugi delovni ljudje prevzeli s samoupravnim sporazumom, ter določa način in podrobnejše pogoje uresničevanja teh pravic, obveznosti in odgovornosti. Za obravnavo osnutkov aktov iz prejšnjega odstavka mora biti praviloma zagotovljen čas najmanj 21 dni. S poslovnikom skupščine se podrobneje določi, v katerih primerih je ta čas lahko izjemoma krajši in v katerih primerih je izjemoma mogoče predlagati določen splošni samoupravni akt na sejah zborov skupščine. 38. člen Skupščina skupnosti, daje, kadar je to potrebno, avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov, ki jih je sprejela, in razlago v KS Litija sklenjenih samoupravnih sporazumov, če s samoupravnim sporazumom ni za to pooblaščen drug organ. Skupščina KS Litija lahko pooblasti ^svoj odbor, da po potrebi izda metodološko oziroma tehnično navodilo za izvajanje določenega samoupravnega splošnega akta. Navodilo iz prejšnjega odstavka zavezuje subjekte, na katere se nanaša, da se pri uresničevanju svojih pravic oziroma pri izpolnjevanju svojih obveznosti po njem ravnajo. V. NAČIN SODELOVANJA S PREDSTAVNIKI ORGANOV, ORGANIZACIJ IN SKUPNOSTI 39. člen Skupščina KS Litija sodeluje s Kulturno skupnostjo Slovenije, SIS-i drugih dejavnosti, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi kot tudi z organi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitičnih skupnosti pri usklajevanju programov dela in stališč ter v drugih zadevah, ki so skupnega ali širšega družbenega pomena. Kadar gre za sodelovanje s SIS-i zlasti s področja vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti, se lahko v ta namen ustanovijo skupni organi. 40. člen Skupščina KS Litija delegira iz zbora uporabnikov enega delegata v zbor uporabnikov Kulturne skupnosti Slovenije. Za spremljanje dela in sodelovanje s Kulturno skupnostjo Slovenije imenuje skupščina KS Litija odbor za sodelovanje s KS Slovenije v katerega izvoli 5 članov iz vrst zbora uporabnikov. Člani izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika. 41. člen Kadar KS Litija da pobudo ali je povabljena, da kot udeleženka sodeluje pri družbenem dogovarjanju ali samoupravnem sporazumevanju z drugimi družbenimi dejavniki v vprašanjih, ki so skupnega pomena, sklepa družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum skupščina KS Litija. Če v primerih iz prejšnjega odstavka skupščina KS Litija ne določi drugače, sodeluje v postopku priprave predloga družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazumevanja. 42. člen Če KS Litija sklene samoupravni sporazum ali družbeni dogovor, s katerim je predviden skupen delegatski organ udeležencev, delegira delegate v takšen organ skupščina. Delegati se v skupnem organu ravnajo po napotkih in smernicah skupščine ter so ji dolžni poročati o delu skupnega organa in o svojem delu v njem. V posameznih vprašanjih, ki jih obravnavajo v skupnih organih, lahko delegati zahtevajo mnenja od odgovornega odbora skupščine; strokovna služba, ki opravlja ustrezna dela za skupnost, pa jim je dolžna priskrbeti potrebne podatke, ki jih zahtevajo. Delegati v skupnih organih so skupščini osebno odgovorni za svoje delo v teh organih, v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi pa tudi za delo in odločitve teh organov. 43. člen Kadar skupščina oziroma njen odbor ugotovi, da odločitev organa druge samoupravne organizacije oziroma skupnosti ali družbenopolitične skupnosti lahko vpliva na uresničevanje interesov uporabnikov in izvajalcev v KS Litija, zavzame do takšne odločitve oziroma njenega osnutka ali predloga stališča in jih sporoči ustreznemu organu. VI. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI 44. člen Finančna sredstva, ki jih v KS Litija združujejo uporabniki oziroma izvajalci za uresničevanje svo- bodne menjave dela ali v druge s samoupravnim sporazumom določene namene, je mogoče porabiti samo v te namene in v mejah, ki jih določa letni plan KS Litija. 45. člen , Izplačila finančnih sredstev v KS Litija temeljijo na letnem planu KS Litija. Izplačila, ki so po samoupravnem sporazumu pogojena s predložitvijo programov, so dovoljena šele, ko je takšen akt veljavno sklenjen. Predujme je dovoljeno izplačevati ob pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum ali pogodba v skladu s samoupravnim sporazumom. 46. člen Delovna skupnost, ki za KS Litija opravlja strokovna, administrativna, tehnična in tem podobna dela izvršuje posamezna izplačila iz sredstev KS Litija po naslovu predsednika skupščine ali predsednika posameznega odbora v mejah pooblastil, ki jih je nanj prenesel predsednik skupščine. Nalog za izplačilo mora temeljiti na samoupravnem oz. posamičnem aktu iz prejšnjega člena. VII. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 47. člen Skupščina KS Litija je nosilka nalog, ki jih ima KS Litija na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po zakonu in predpisih na podlagi zakona. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi organi skupščine opravljajo svoje naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po smernicah in napotkih skupščine. Skupščina KS Litija in njeni organi pri opravljanju nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, sodelujejo z ustreznimi pristojnimi občinskimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami ter z njimi usklajuje ukrepe na tem področju. 48. člen Samoupravni sporazumi, ki jih uporabniki in izvajalci sklenejo v KS Litija in drugi samoupravni splošni akti KS Litija morajo biti naravnani na krepitev obrambne moči, varnosti in trdnosti celotne družbe zlasti s tem, da se krepi pripravljenost in sposobnost delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov za obrambo države, za varovanje in reševanje ljudi in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah in za družbeno samozaščito. Finančna sredstva za izvajanje nalog KS Litija na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite se zagotovijo s planskimi akti KS Litija. 49. člen Obrambni načrt, ki ga sprejme skupščina KS Litija, določa ukrepe za njeno delovanje v razmerah neposredne vojne nevarnosti, v drugih izrednih razmerah in v vojni. Sestavni del obrambnega načrta je statutarni sklep, ju v skladu s predpisi začasno, dokler to terjajo izredne razmere, ureja sestavo organov KS Litija, njihova pooblastila in način odločanja tako, da KS Litija v takih razmerah lahko opravlja svoje te-> melj ne naloge. Vlil. JAVNOST DELA 50. člen Delo KS Litija je javno. Skupščina KS Litija obvešča delavce, druge delovne ljudi in občane o svojem delu, o doseganju ciljev KS Litija, izpolnjevanju njenih planov ter o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov in drugih samoupravnih odnosov v njej preko njihovih delegatov v skupščini in skupnih organih, preko sredstev javnega obveščanja in na drug primeren način. Seje skupščine in njenih organov so odprte za javnost. Samo pod pogoji, določenimi s poslovnikom skupščine, lahko organ skupščine sklepe, da bo obravnava določenega vprašanja zaprta. Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico spremljati seje skupščin in njenih organov ter obveščati javnost o njihovem delu, če ne gre za vprašanja, katerih obravnava je zaprta. Gradiva za seje skupščine, odločitve skupščine oziroma posameznega zbora ter stališča, izražena v obravnavi, so javna. 51. člen Javnost sej zborov skupščine ter javnost skupščinskih gradiv, odločitev in v obravnavi izraženih stališč je mogoče omejiti samo zaradi varovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, predpisa na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta. Kdor predloži skupščini alt njenemu organu gradivo, ki vsebuje tajne podatke, je dolžan to na gradivu vidno označiti. O omejitvi javnosti sej zborov skupščine, njunih odločitev oziroma v obravnavi izraženih stališč zaradi varovanja tajnih podatkov, odločata zbora na seji. Kdor je seznanjen s tajnimi podatki, je dolžan, varovati njihovo tajnost. IN- OPRAVLJANJE DEL V DELOVNI SKUPNOSTI SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 52. člen Za opravljanje strokovnih, organizacijskih, administrativnih, .finančnih, pomožnih in dragih potrebnih del skupnega pomena za nemoteno poslovanje ustanovi KS Litija skupaj z drugimi SIS občine delovno skupnost skupne strokovne službe. Skupščina KS Litija daje soglasje k določbam statuta skupne strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog, zaradi katerih je bila skupna strokovna služba ustanovljena, k programu dela ter k razvidu del in nalog, ki jih opravlja skupna strokovna služba. 53. člen Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti skupne strokovne službe ureja po- seben samoupravni sporazum, ki ga sklenejo delavci delovne skupnosti s KS Litija in ostalimi ustanoviteljicami strokovne službe. Delavci delovne skupnosti skupne strokovne službe pridobivajo dohodke iz celotnega prihodka, ki ga delovna skupnost ustvari s svobodno menjavo dela. 54. člen Vodjo delovne skupnosti imenuje skupščina KS Litija skupaj z ostalimi skupščinami SIS ustanoviteljic skupne strokovne službe, po obravnavanju mnenja delovne skupnosti, na podlagi javnega razpisa. Vodja delovne skupnosti je imenovan za dobo 4 let in je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Skupščine SIS ustanoviteljic ga po obravnavanju mnenja delovne skupnosti lahko predčasno razrešijo. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 55. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina KS Litija na sejah obeh zborov in ko da k njemu soglasje Skupščina občine Litija. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep o sestavi skupščine KS Litija, ki je bil sprejet 21. 12. 1974. 56. člen Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacije uporabnikov in izvajalcev, izvoliti organe v skladu s tem statutom. Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanje skupščine. 57. člen Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS. St. 64/82-MK/JM-22 Predsednik skupščine Občinske kulturne skupnosti Litija Ivan Godec 1. r. 1121. Delavci in drugi delovni ljudje ter občani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ip skupnostih xugotavljajo svoje osebne, skupne in celotne družbene potrebe in interese na področju telesne kulture ter jih uresničujejo s svobodno menjvo dela v neposrednih odnosih in v samoupravnih interesnih skupnostih za telesno kulturo in po njih, so na zasedanju skupščine Telesnokulturne skupnosti občine Litija dne 23. 6. 1981 v skladu s 23. členom zakona o svobodni rpenjavi dela ne področju telesne kulture (Uradni list SRS, št. 35/79) sklenili SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske telesnokulturne skupnosti Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Uporabniki in izvajalci v občinski telesnokult-turni skupnosti: — usklajujejo elemente za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana," — se šptirazUitifeVajb d programih storitev oziroma o posamičnih storitvah, ki se zagbtavljajo s svobodno menjavo dela v tej skupnosti in merilih za njihovo vrednotenje; — ugotavljajo obseg Sredstev za ižvedbo programov storitev oziroma posamičnih storitev, — sprejemajo plan občinske telesnbkultume skupnosti; — uresničujejo naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, — zagotavljajo sredstva za razširitev zmogljivosti telesno kulturnih Objektov in naprav, če niso ta sredstva vsebovana v deni Storitev, — sodelujejo z izobraževalno, zdravstveno, raziskovalno skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva in drugimi samoupravnimi interesnimi skuphbstmi zaradi uresničevanja skupnih nalog za pospeševanje vsestranskega razvoja telesne kulture, — se sporazumevajo o ukrepih za pospeševanje skladnejšega razvoja telesne kUlture v občini in Sft Sloveniji, — se sporazumevajo o drugih zadevah, ki so določene z zakonom, družbenim dogovorom ter s samoupravnimi splošnimi akti občinske telesnbkultume skupnosti. 2. člen V ta namen uporabniki in izvajalci združeni v telesnokulturni skupnosti na območju občine Litija, Usklajujejo planiranje telesnokulturne dejavnosti, določajo enotne osnove meril za oblikovanje normativov in standardov za opravljanje telesnokulturnih storitev. 3. člen Uporabniki in izvajalci Usklajujejo in zagotavljajo potrebe in interese na področju telesne kUlture s samoupravnim sporazumom ti temeljih plana TKS Litija ter s sodelovanjem pri pripravi in sprejema-uju dogovora o temeljih plana SR Slovenije. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v družbe-Uoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih v TKS Litija, se urejajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, z družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi in s pogodbami ter z drugimi oblikami samoupravnega sporazumevanj a in odločanja v skladu s tem sporazumom, statutom in zakonom. 4. člen TKS Litija je Uravna os&ba s pravicami in obveznostmi, ki jih ima na podlagi Ustave, žtikona, tega sporazuma, statuta ih drugih samoupravnih splošnih aktov. K. URESNIČEVANJE svobodne menjave dela 5. člen Predmet svobodne menjave bela so telesriokul-turne in druge storitve, potrebne za izvedbo nalog, kl jih opravljajo posamezne organizacije izvajalcev, oziroma posamične tblbsnOkUlttirne ih dnige sto-*; jve, s katerimi še zadovoljujejo potrebe UptirdtitiikbV ali zagotavljajo rhožtlbsti Za telesnokultUrrtb aktivnost. Za teleshbkulturne storitve po prejšnjem odstavku še štejejo progratoi dejavnosti izvajalcev, oblikovani sklddno s kriteriji za fitiahbirahjp, ki jih sprejme skupščina TKS Litija, obsegajo pa: — rekreativno dejavnost: telesnokulturni minimum, športno manifestativne akcije, športhd-rekre-ativna dejavnost, — temeljno telesno VzgtijO: tekmovanje za športno značko in predšolska vzgoja telesne kulture v VVZ, množične sekcije šolskih športnih društev In med-razredna tekmovanja šolskih športnih društev, — tekmovalni šport: selektivni šport od I. do V. selekcij O uresničevanju svobodne menjave dela v skupnosti se uporabniki dogovarjajo in sporazumevajo z izvajalci po svojih delegatih v skupščini skupnosti. 79. člen Skupnost letno zagotavlja sredstva izvajalcem namensko skladno s sprejetim samoupravnim sporazumom o temeljih plana, planom in letnim programom skupnosti. Izvajalci programskih nalog so dolžni uporabljati sredstva z njihovim namenom in poročati skupnosti o izvedbi naloge in porabljenih sredstev, najmanj 2-krč.t. letno. 80 člen Za opravljanje nalog s področja telesne ku'ture, ki so pomembne tudi za druge SIS. organizacije in skupnosti združuje skupnost svoja sredstva s sredstvi drugih SIS, organizacij in skupnosti na podlagi P°' sebnih družbenih dogovorov oziroma samoupravnih sporazumov. 81. člen Sredstva skupnosti se stekajo na poseben račun skupnosti pri Službi družbenega knjigovodstva. 82. člen Skupnost ima tekočo programsko rezervo. Višino sredstev se vsako leto določi s finančnim načrtom. « 83. člen Sredstva tekoče programske rezerve se uporabljajo: ■— če sredstva iz virov ne pritekajo pravočasno, — če mora skupnost zaradi nepredvidenih objektivnih okoliščin dati večja sredstva za financiranje telesnokultufne dejavnosti kot so bile dogovorjene z dogovorom, sporazumom ali pogodbo, — če se pojavijo drugi večji nepredvideni izdatki, ki jih je skupnost dolžna kriti po samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti in po tem statutu. VIII. POSTOPEK SPREJEMANJA STATUTA 84. č'en Osnutek tega statu'a pripravi komisija za statutarno zadevo kot delovno telo in ga posreduje skupščini skupnosti v obravnavo^ le-ta pa ga da v javno razpravo. 85. člen Na podlagi pripomb iz javne obravnave komisije za statutarne zadeve določi predlog statuta in ga posreduje v sprejem skupščini skupnosti. 86 člen Ta statut je spi e; t z večino glasov delegatov in v enakem besedilu v vsakem zboru skupščine. IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 87. člen Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov In ko da soglasje k njemu Izvršni svet Skupščine občine Litija ter ko se objavi v Uradnem listu SRS. 88. člen Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po istem postopku, ki velja za njegovo sklenitev. 89. člen Nadzorstvo nad zakonitostjo poslovanja in dela skupnosti za zadeve telesne kulture opravlja oddelek za splošne zadeve in družbene dejavnosti kot občinski upravni organ. 90. člen Ce skupnost preneha z delom, preide vsa njena imovina v last in upravljanje ustanoviteljem. O tem sklenejo ustanovitelji poseben sporazum. 91. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut preneha veljati dosedanji statut TKS občine Litija sprejet na skupščini TKS občine Lilija dne 24. februarja 1978. 92. člen Ustanovno skupščino skupnosti skliče predsednik skupščine TKS občine Litija in jo vodi do izvolitve novega predsednika skupščine skupnosti. 93. člen Skupščina skupnosti je dolžna v roku 60 dni po izvolitvi novih delegatov v delegacije zbora uporabnikov in zbora izvajalcev izvoliti organe v skladu s tem statutom. Sedanji organi skupnosti opravljajo svoje delo do poteka mandata sedanje skupščine. Predsednik skupščine OTKS Litija Mitja Nastran 1. r. LJUBLJANA SISKA 1123. Na podlagi 198 člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS,,št. 2/78, 31/81 in 8/82) ter določil dogovora o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV In POS ter aktivistom OF je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 4. skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 14. junija 1984 sprejela SKLEP o podelitvi domicila Medvojnemu aktivu osvobodilne fronte bivšega rajona Ljubljana Šiška 1. člen Medvojnemu aktivu osvobodilne fronte bivšega rajona Ljubljana Šiška, ki je v času narodnoosvobodilne borbe svojo dejavnost proti okupatorju razvijal na območju občine Ljubljana Šiška, se za za'sluge pri organiziranju podeli domicil v občini Ljubljana Šiška. 2. člen Medvojni aktiv osvobodilne fronte bivšega rajona Ljubljana Šiška sprejme listino o podelitvi domicila. 3. člen Listino o podelitvi domicila se podali ob občinskem prazniku 22. juniju. 4. člen Ta sklep prične veljati takoj vi- se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-93-01/84 Ljubljana, dne 14. junija 1984. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek 1. r. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 1124. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela ODLOK o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine t Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: din prihodke 453,877.420,20 odhodke 449,488.177,10 presežek prihodkov 4,389.243,10 3. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v znesku 4,389.243,10 din se prenese v sredstva za delo uprav- nih organov občine Ljubljana Vič-Rudnik in sicer znesek 1,389.000 din za uskladitev OD po DD o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983, razlika v višini 3,000.243,10 din pa za razširitev računalniškega sistema, tehničnega zavarovanja in opreme. 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: din prihodke 6,616.297,35 odhodke ' 2,472.175,30 presežek prihodkov 4,144.122,05 5. člen Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku 4,144.122,05 din se prenese v rezervni sklad proračuna za leto 1984. 6. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-3/83 Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. Bilanca prihodkov in razporeditev prihodkov proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1983 št. konta Prihodki Doseženo din St. Odhodki Doseženo din 70 Del presežka prihodkov, prene- 40 Sredstva za delo upravnih orga- šen iz prejšnjega leta 788.629,95 nov 102,192,500,00 72 Prihodki od davkov od osebnih 41 Sredstva za posebne in druge na- dohodkov 266,249.396,65 mene za delo upravnih organov 13,122.200,00 73 Prihodki od davka od prometa 42 Sredstva za ljudsko obrambo in proizvodov in storitev, ter od pro- družbeno samozaščito 2,466.395.50 meta nepremičnin in pravic 100,979.786,10 43 Druge potrebe in intervencije v 74 Prihodki od davka na prihodek gospodarstvu 32,988.208,90 od premoženja in premoženjskih 44 Sredstva, prenesena drugim DPS r pravic ter od drugih davkov 37,073.087,75 in SIS 144,571.015,30 75 Prihodki od taks 11,264.785,45 45 Sredstva za družbene dejavnosti 25,300.534,30 77 Prihodki po posebnih predpisih 46 Sredstva za druge splošne druž- in prihodki upravnih organov DPS 37,521.734,30 bene potrebe 74,896.794,55 47 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 3,526.920,65 48 Drugi odhodki 50,423.607,90 Presežek prihodkov 4,389.243,10 Skupaj 453,877.420,20 Skupaj 453,877.420,20 1125. Na podlagi 86. in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela ODLOK , o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 2/83, 42/83 in 7/84) se peti odstavek 15. člena spremeni tako, da se glasi: Zavezancu za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo obveznosti setvenih planov in oddajajo tržne viške živine, mleka, žita, krompirja, vrtnin in sena, se odmerjeni davek zniža in sicer: Živina: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 0,3—0,5 0,5—0,8 0,8—1,0 nad 1 20.000— 50.000 1 —1,5 1,5—2,0 2,0—3 nad 3 50.000—100.000 1,5—2 2 —8 3 —5 nad 5 nad 100.000 2 —3 3 —5 5 —7 nad 7 znaša znižanje davka 30 %> 40 #/o 50% 60 »/o Mleko: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tisoč litrih: do 20.000 1,5— 2 2— 4 4— 6 nad 6 20.000— 50.000 3—6 6—10 10—15 nad 15 50.000—100.000 8 —12 10—12 20—30 nad 30 nad 100.000 12 —18 18—30 30—45 nad 45 znaša znižanje davka 30 Vo 40 °/o 50 c/o 60% Žito: Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v kg: do 20.000 200— 300 300- - 500 500 — 800 nad 800 od 20.000 do 50.000 500— 800 800—1000 1000 —1500 nad 1500 od 50.000 do 100.000 1000—1500 1500—2000 2000—3000 nad 3000 nad 100 000 1500—2000 2000—3000 3000 —5000 nad 5000 znaša znižanje ' 20 °/« 30 »/o 40% 50% davka Krompir: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 1— 2 2— 3 3— 5 nad 5 20.000— 50.000 ,3— 6 6— 8 8—12 nad 12 50.000—100.000 6—10 10—16 16—25 nad 25 nad 100.000 10—15 15—25 25—35 nad 35 znaša znižanje davka 20 °/o 30% 40% 50% Vrtnine: | Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 1— 2 2— 3 3—5 nad 5 20.000— 50.000 3— 5 5— 8 8—12. nad 12 50.000—100.000 6—10 10—15 15—20 nad 20 nad 100.000 10—15 15—25 25—35 nad 35 v znaša znižanje davka 20 % 30 % 40 % 50% Seno: Ce znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev Za oddano količino v tonah: do 20.000 2—3 3—5 nad 5 20.000— 50.000 5— 8 8—12 nad 12 50.000—100.000 10—15 15—20 nad 20 nad 100.000 15—25 25—30 nad 35 znaša znižanje 10 % 20 % 30% davka Za IV. davčni okoliš veljajo le 50 %> normativi tržnosti pri posameznih pridelkih. Navedena olajšava se prizna ob letni odmeri davka iz kmetijstva na podlagi podatkov iz sklenjenih pogodb za tekoče leto. Poračun priznanih olajšav se opravi po podatkih o realizaciji sklenjenih pogodb. Podatke za priznanje olajšav predložijo občinski upravi za družbene prihodke do 15. februarja delovne organizacije iz področja kmetijstva. Navedena olajšava lahko znaša največ do 70 °/o odmerjenega davka. 2. člen V 16. členu se v prvem odstavku znesek: 18.000 dinarjev nadomesti z zneskom: 75.000 dinarjev. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. St. 422-866/84 Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1126. Na podlagi .30. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter URADNI USU SRS St. 22 — 6. VII. 1984 Stran 1356 o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) .in 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (llvadn; -Ust SRS, št. 2/78 in 35 81) )e SKupic.n.; občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora kra-jpvnil) skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela ODLOK o sestavi občinskih komitejev 1. člen S tem odlokom se določi občinske upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organi, organizacije in skupnosti), k) delegirajo svoje predstavnike y posamezni občinski kpmite. 2. člen Organi, organizacije in skupnosti zagotavljajo preko svojih predstavnikov v ustreznem občinskem komiteju stalno in organizirano sodelovanje in usklajevanje dela pri opravljanju zadev z delovnega področja občinskega komiteja. 3. člen Občinski komite obravnava na sejah zlasti: načelna vprašanja iz svoje pristojnosti, predvsem analize, informacije in druga gradiva o stanju in pojavih na svojem delovnem področju; odloke in predpise in druge splošne akte, ki jih pripravlja in predlaga izvršnemu svetu ali neposredno skupščini občine; predpise in druge splošne akte, ki ji^ sam izdaja; mnenj^ in predloge, ki jih daje v zadevah iz svojega delovnega področja; predloge ukrepov iz svojega delovnega področja; izvajanje ukrepov, za katere je pooblaščen; druge zadeve, ki sq po zaksnu, statutu phčitie ali drusem predpisu v njegovi pristojnosti. 4. člen Predsednik občinskega komiteja povajDi na sejo komiteja glede na obravnavana vprašanja, predstavnike drugih občinskih upravnih organov, samoupravnih oranizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij, ki lahko prispevajo k reševanju zadev iz pristojnosti občinskega komiteja. Ti lahko sodelujejo v razpravi, nimajo pa pravice od-Ipčati. 5. člen S poslovnikom občinskega komiteja se podrobneje določi način njegovega dela in postopek sprejemanja odločitev, pravice in dolžnosti predsednika komiteja v zvezi s pripravo in vodenjem 'sej, način sodelovanja komiteja z organi, organizacijami in skupnostmi, ki delegirajo svoje predstavnike v-komite, kakor tudi z drugimi organi, organizacijami in skupnostmi, s katerimi komite sodeluje pri svojem delu. 6. člen Predsednike občinskih komitejev imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta, izmed članov izvršnega sveta, po predhodno opravljenem postopku v občinski konferenci szdl. 7. člen Izvršni svet skupščine ugotovi" imena predstavnikov, ki so jih v skladu s tem odlokom v občinske komiteje delegirali organi, organizacije in skupnosti, določi organizacije združenega dela, katere imenujejo svoje predstavnike v komiteje in imenuje v posamezni občinski komite s tem odlokom določeno število članov. 8. člen V občinski komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov, delegirajo: — OZD s področja industrije, — OZD znanstveno-raziskovalnih dejavnosti, — OZD trgovine, preskrbe in gostinstva, — OZD s področja drobnega gospodarstva, — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, — SDK podružnica Ljubljana, — Obrtno združenje Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik imenuje 3 člane. 9. člen V občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov, delegirajo: — zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, — zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, — Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, — Komunalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik — Sklad stavbnih zemljišč, — Zavod za izgradnjo Ljubljane, — Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, — LB — Stanovanjska-komunalna banka, — Urbanistični inštitut, — Kmetijsko zemljiška skupnost, — Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava, — SIS za ceste ljubljanskih, občin. 10. člen V občinski komite za družbene dejavnosti, ki ga sestavljajo predsednik in 14 članov, delegirajo: — SIS za izobraževanje, — SIS za zaposlovanje, — SIS za otroško varstvo, — SIS za raziskovanje, — SIS za kulturo, — SIS za telesno kulturo, — SIS zn tiocia|no varstvo, — SIS za socialno skrbstvo, — Zveza združenj borcev NOV Ljubljana Vič-Rudnik, — OZD s področja osnovnošolskega izobraževanja, — OZD s področja srednjega usmerjenega izobraževanja. Izvršni svet skupščine občine imenuje 2 člana. 11. člen V občinski komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov, delegirajo: — Kmetijska zadruga Ljubljana, — Kmetijska zadruga Velike Lašče, — Ljubljanske mlekarne TOZD Posestvo, — gozdno gospodarske organizacije: temeljna organizacija združenega dela, temeljna organizacija kooperantov, — Veterinarski zavod Krim - Grosuplje, — Kmetijsko zemljiška skupnost, — SIS za razvoj kmetijstva, — Biotehniška fakulteta, — Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik — izmed združenih kmetov, 12. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati odlok o sestavi občinskih komitejev (Uradni list SRS, št. 8/81) in odlok o spremembi odloka o sestavi občinskih komitejev (Uradni list SRS, št. 21/82). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-26/84 Ljubljana, dne 27. junija 1984. ^ Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1121. Na podlagi 40. člena zakona o svobodni menjavi ■isla na področju kulturnih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) in v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2-78 m 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na Seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudmk, sprejetega na skupščini skupnosti dne 4. oktobra 1982. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-9/82 Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1128. Na podlagi 40. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju kulturmh dejavnosti (Uradni list SRS, št. 1/81) In v skladu s 175. členom statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 1 Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik daje soglasje k statutu občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, sprejetega na skupščini skupnosti dne 6. marca 1984. 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 025-9/82 Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1129. Na podlagi 8. člena zakona o osnovni šola (Uradni Ust SRS, št. 5/80) in 169. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter na predlog predsedstva OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 27. junija 1984 sprejela SKLEP 4 SKLEP 0 soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi o poimenovanju Osnovne šole Škofljica po VIL SNOTJB občinske kulturne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik »Erana Levstika« I Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik kot ustanovitelj je sprejela sklep o poimenovanju Osnovne šole Škofljica. II Novo ime osnovne šole se glasi: Osnovna šola Levstikove brigade — Škofljica, Klanec 5. III Sklep o poimenovanju se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj. Ljubljana, dne 27. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Maks Klanšek 1. r. 1130. Na podlagi 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 22. junija 1984 sprejel ODREDBO o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko-sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 2. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 221 din. 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju," prekladanju in razkladanju se plačuje naslednja pristojbina: 1. za kamionske in vagonske pošiljke — 546 din 2. za kosovne pošiljke, vsako začeto uro pregleda 546 din. Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinar-sko-sanitarni pregled, pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja in razkladanja ali da je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled na- ročti, plačati Tamudntao v vita* M0 tat m vaatao začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalcu. 4. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačuje naslednja pristojbina: 1. Za veterinarsko sanitarne preglede klavnih živali in mesa — .za odraslo govedo in kopitarje, din od komada 109,00 — za teleta, od komada 73,50 — za prašiče, od komada 87,50 — za drobnico, od komada 73,50 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov v procesu proizvodnje in pregled pri razkladanju ter nakladanju mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedena pregledi opravljajo na enem mestu ozircana na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. 2. Za veterinarsko-sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od komada proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca — 0,0114 din 3. Za veterinarsko-sanitarne preglede: — v ribogojnicah, sejmišču, dogonskih mestih, tržnici in skladiščih živil živalskega izvora — divjačine pred skladiščenjem ali v gostinskih obratih — pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v gostinskih obratih in obrtniških predelovalnicah mesa se plača pristojbina za vsako začeto uro pregleda 546 din. Poleg pristojbine iz prejšnjega odstavka se plačajo tudi stroški bakterioloških in kemičnih an^Jiz ter potni stroški izvajalca. 5. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunavata organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko-sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. Poleg pavšala iz prejšnjega odstavka mora organizacija združenega dela plačati prispevek v znesku 15 »/o od sporazumno določenega letnega pavšala, v korist posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna republike. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanaj stine. 6. člen Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko- sanitarni pregled se plača pristojbina in zamudnina povečana za 50 °/o. 7. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK, št. 50700-840-051-3182 najmanj enkrat mesečno. Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun za zdravstveno varstvo avali proračuna občane št. 50770-655-250 pri SDK. Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se lahko akontira pristojbina ?-a en mesec vnaprej, na podlagi obračuna pristojbin za pretekli mesec oziroma pavšala. Natančnejši plačilni pogoji se uredijo s posebnim dogovorom med Izvršnim svetom Skupščine občine Šentjur pri Celju in izvajalcem ter uporabnikom ve-terinarsko-sanitarnih pregledov. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, neha veljati °dredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja za veterinarsko-sanitarne preglede, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 20/83. 9. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-45/84-2 Šentjur pri Celju, dne 22. junija 1984. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. POPRAVEK V odloku o izvolitvi podpredsednika in dveh članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o imenovanju predsednika Republiškega komiteja za Mednarodno sodelovanje in predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kul-turo, objavljenem v Uradnem Batu SRS, št 21-1044/84 z dne 29. VI. 1984 se I. točka pravilno glasi: V Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se izvolijo: Janez Bohorič, za podpredsednika Izvršnega Skupščine SR Slovenije, Marko Kosin, za "elana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, dr. Martin Zorič, za člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Uredništvo POPRAVEK V odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 18/84 z dne 14. VI. 1984 se drugi odstavek 12. člena pravilno glasi: »Iz obvezne izdelave zazidalnih načrtov se izvzame in se ureja z lokacijsko dokumentacijo naslednje zazidalne otoke: MS 2 — Kodeljevo MS 4, 5 — Fužine — razširjena del MS 106 — Kašelj MS 103/1 — Sostro MS 110 — Bizovik SS 12-1 c — Podutik ŠS 12-2 c — Podutik SS 12-7 c — Podutik ŠS 13 — Poljane RS 3/1 — Rakovnik RS 3/2 — Rakovnik RS 103 — Vinterca VS 8/4 — Kozarje VS111 — Kozarje VS110 — Kozarje VS 103/2 — Sibirija — del« Sekretar Skupščine mesta Ljubljane Ivan Kuhar 1. r. vaeBiau Stran izvršni svet skhpSCine sr slovenijk 1100. Odlok o najvišjih cenah dnevnih politično-infor- mativnih časopisov iayi 1101. Soglasje k sklepu Visoke šole za organizacijo dela Kranj Univerze v Mariboru z dne 21. 5. 1984 in 15. G. 1984 o omejitvi vpisa študentov v i. letnik študijskega lete mtZte M* REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI MOl. Pravilnik • speemeraha* in dopolnitvah pravilnika o neprometnih znakih 12*1 Stran 1103. Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1984 1238 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 1104. Sklep o spremembi sklepa o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna In vzajemnostna stanovanjska sredstva na ravni republike za leto 1984 1200 U05. Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za odobravanje nepovratnih sredstev in posojil, namenjenih za reševanje stanovanjskih potreb kadrov v manj razvitih občinah, manj razvitih območjih in manj razvitih obmejnih območjih 1300 1106. Sklep o določitvi kriterijev in meril za delitev sredstev za ceste iz tretje do šeste točke 38. člena zakona o cestah v letu 1984 1301 1107. Sklep o spremembah sklepa o določitvi kriterijev in meril za višino povračil organizacij, ki poslujejo na avtomobilski cesti ter o določitvi višine teh povračil 1801 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 1108. Pravilnik o pogojih za izvedbo javne dražbe (Ljubljana) 1302 1109. Sklep o prispevkih za zdravstveno varstvo v Ob- činski zdravstveni skupnosti Brežice od 1. januarja 1984 dalje 1303 1110. Odlok o povprečni gradbeni ceni (Domžale) 1304 1111. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Glasbeni Šoli Kamnik (Kamnik) 1305 1112. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni skupnosti skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti občine Kamnik 1305 1113. Sklep o potrditvi davčnega zaključnega računa občine Kamnik za leto 1983 1305 1114. Sklep o pooblastitvi delovne organizacije Biro Kam- nik — Zavod za urejanje prostbra za opravljanje storitev s področja geodetskih del (Kamnik) 1306 1115. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske izobraževalne skupnosti Litija 1306 Stran 1116. Statut Občinske Izobraževalne skupnosti Litija 1311 1117. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske raziskovalne skupnosti Litija 1319 1118. Statut Občinske raziskovalne skupnosti Litija 1326 1119. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Litija 1330 1120. Statut Občinske kulturne skupnosti Litija 1334 1121. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske te- lesnoknllurne skupnosti Litija 1340 1122. Statut Občinske telesnokulturne skupnosti Litija 1344 1123. Sklep o podelitvi domicila Medvojnemu aktivu osvobodilne fronte bivšega rajona Ljubljana Šiška 1353 1124. Odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračun občine Ljubljana Vlč-ttudnlk za leto 1983 1354 1125. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana Vič-Rudnik) 1354 1126. Odlok o sestavi občinskih komitejev (Ljubljana ViČ-Rudnik) 1355 1127. Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske kulturne skupnosti Ljubljani Vič-Rudnik 1357 1128. Sklep o soglasju k 'statutu Občinske kulturne skupnosti Ljubljana ViČ-Rudnik 1357 1129. Sklep o poimenovanju Osnovne šole Škofljica po VII. SNOUB »Frana Levstika« (Ljubljana Vlč-Rud-nik) 1357 1130. Odredba o pristojbinah za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede (Šentjur pri Celju) 1358 — Popravek odloka o izvolitvi podpredsednika in dveh članov Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in o Imenovanju predsednika Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje in predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo 1359 — Popravek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane JL359 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter J uren — Tiska tiskarna Tone Tomšič. * vsi v Ljubljani — Naročnina za lete 1984 950 din. inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevaje le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in upravo Ljubljaria Kardeljeva 12 — Poštni predal 379 Vil — Teleion direktor uredništvo sekretar, šef računovodstva 224 323 prodaja 224 337 računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100 603-40323 — Oproščen# prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje Št. 421 1/72 Dr. Miha Ribarič / dr. Ciril Ribičič Delegatski skupščinski sistem Od tedaj, ko smo pri nas z ustavo SFRJ in ustavo SR Slovenije uvedli delegatski sistem, je minilo že toliko let, da smo si že lahko pridobili številne praktične izkušnje in tudi izdelali mnoge analize o delovanju tega sistema, ki temelji na znanstvenoraziskovalnem delu na tem področju. Zlasti študija Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja je spodbudila vrsto teoretičnih del, ki obravnavajo tudi delegatski skupščinski sistem Avtorja dela DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM dr. Miha Ribarič in dr Ciril Ribičič sta napisala široko zasnovano študijo, v katero sta zajela primerjalni prikaz posebnosti naše ureditve skupščinskega sistema, razvojni vidik uveljavljanja skupščin in delegatskih odnosov, ustavno zamisel in teoretično utemeljitev delegatskega skupščinskega sistema ter dognanja mnogih analiz in raziskav s tega področja Pri tem se nista omejila samo na našo republiko, temveč sta na teoretični in normativni ravni upoštevala rešitve in izsledke v vsej Jugoslaviji. Delo je napisano razumljivo in skrbno dokumentirano v opombah, navaja vire. kjer se je mogoče podrobneje seznaniti z določenimi vprašanji in problematiko, opozarja pa tudi na drugačna stališča v teoriji Skratka, avtorja v tem delu ne le podajata temeljna teoretična izhodišča obravnavane snovi, temveč je njuna želja še zlasti nakazati poti, načine in metode ravnanja in delovanja v vsakdanji praksi pri uresničevanju delegatskega sistema — in ob tem sta , zbrala veliko ugotovitev, misli in predlogov najvidnejših teoretikov delegatskega sistema, predvsem izjemnega misleca in teoretika jugoslovanskega socialističnega samoupravnega sistema Edvarda Kardelja. In komu je delo namenjeno? Predvsem: — delegatom v zvezni skupščini, republiški skupščini in občinskih skupščinah. v skupščinah krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, v organih samoupravljanja v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih; — funkcionarjem v republiški skupščini in občinskih skupščinah ter v državni upravi; — študentom na družboslovnih fakultetah in v političnih šolah; — vsem drugim delavcem, ki so kakorkoli vključeni v uresničevanje delegatskega sistema. Knjiga DELEGATSKI SKUPŠČINSKI SISTEM je zelo lepo opremljena — vezana v platno in z barvnim ščitnim ovitkom — in zato bo tudi zelo dobrodošlo darilo in priznanje delegatom in vsem, ki so kakorkoli prispevali k razvoju našega delegatskega sistema. Delo obsega nad 400 strani v formatu 23,5 X 22,4 cm. Knjigo so založile; Državna založba Slovenije, CZP Komunist, CZ Uradni list SRS in Skupnost slovenskih občin. Cena: 1400 din. Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VII. Mita za storitve pravne pomoči Zakon o sodnih taksah s taksno tarifo (SM) Konec junija je bila sprejeta in objavljena nova tarifa za storitve pravne pomoči (prej pravilnik in tarifa o nagrajevanju odvetnikov), ki jo objavljamo v posebni zbirki skupaj z zakonom o sodnih taksah (neuradno prečiščeno besedilo) in z novo taksno tarifo. Zbirka bo izšla v juliju 1984. Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 012262 STATUT SKilPKOSTi POKOJNINSKEGA II IMLIOSKEm ZAVAROVANJA V SE SLOEFSIJI IN DRUGI PREDPISI (1904) V tej zbirki je avtor Jože Kuhelj zbral in uredil izvršilne predpise k zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in k zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so bili sprejeti do konca maja 1984. Poleg statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji so objavljeni tudi vsi sklepi Skupnosti in pa še nekaj drugih predpisov (npr. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni, samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar). Da bi bila zbirka kljub vsebinsko drugačni zasnovi statuta čimbolj uporabna v neposredni praksi, je avtor posamezne člene statuta navezal na ustrezne člene zveznega in republiškega zakona, razen tega pa so k posameznim členom priključeni tudi ustrezni sklepi in drugi izvršilni predpisi. Uporaba statuta se je s tem močno povečala, ker le skupaj z obema zakonoma tvori celoto. 012017 Obširno stvarno kazalo. Zbirka bo izšla v juliju Naročila sprejema: CZ URADNI LIST SRS Ljubljana, Kardeljeva 12 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1984 950 din, inozemstvo 1900 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprave Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predel 379/Vii — Telefon direktor, uredništvo sekretar, šef računovodstva ?24 323. prodaja 2*24 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informacije, št. 421-1/72